Vreme Naročite se
Država z davkom zasluži več kot kmet s celim prodanim bikom
»Slovensko kmetijstvo je v čedalje slabšem položaju, kmetje ostajamo brez vsakršnega dohodka,« je za jutrišnji dan zaskrbljen rejec mladega pitanega goveda iz Osrednjeslovenske regije.
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 27. januar 2021 ob 08:24

Odpri galerijo

»Če bi se ukvarjal le z rejo pitancev, moja petčlanska družina ne bi preživela, zato v razvoj in vzdrževanje kmetije vlagamo kar štiri plače iz nekmetijskih dejavnosti,« je povedal naš sogovornik, ki zaradi narave dela, ki ga kot zaposlen opravlja v enem od slovenskih podjetij, želi ostati neimenovan. Da je dejavnost pitanja mladega goveda v katastrofalnem stanju, pa podkrepi z nekaj povsem enostavnimi, a zelo povednimi izračuni.

»Letošnji izpis prometa od prodanih bikov je znašal 18.594 evrov in prav toliko smo z zadrugo tudi kompenzirali, saj pri njih jemljemo repromaterial. Še več, po izravnavi nam je ostalo še za dva tisoč evrov odprtih postavk, kar pomeni, da od prodanih bikov nismo imeli niti evra zaslužka. Poleg tega je v to ceno zaveden še davek, kar pomeni, da smo iz našega denarja poplačali tudi tega.« Rejec izpostavi še povsem pogubne odkupne cene in poudari najnižjo izplačano, ki je znašala komaj 2,3 evra za kilogram ohlajenega mesa. To pomeni, da je za bika, ki ga je pital dve leti in je imel 240 kilogramov mesa (v povprečju imajo 250 do 350 kilogramov mesa), prejel komaj 547 evrov.

»Na naši kmetiji vse teličke kupimo, jih vzredimo in po dveh letih pitanja prodamo. Nabavna cena telička je od 120 do 150 evrov (v povprečju 130 evrov), na telička porabimo štiri vreče mlečnega nadomestka po 48 evrov, nato pa bika leto in pol krmimo s senom (ena bala sena na teden po 20 do 30 evrov).«

 

Rejčev izračun osnovnih stroškov reje bikov v dveh letih:

cena teleta črno-bele pasme (v povprečju) =           130 evrov

4 vreče mlečnega nadomestka × 48 evrov = 192 evrov

86 tednov × 20 evrov (bala sena)=   1720 evrov

Skupaj stroški:           2042 evrov

»Izračunamo, da je 2042 evrov samo osnovnih stroškov, brez posebnosti v času vzreje (zdravljenje živali), brez stroška vode in elektrike in brez mojega – kmetovega – dela. Nedolgo nazaj nam je veterinar zdravil dva telička za pljučnico, za kar smo plačali več kot 300 evrov, pa tega ali druge podobne stroške v izračunu nismo upoštevali.«

KJE SO PLAČANE KMETOVE URE?

»Če kot kmet porabim dve uri, da opravim delo v hlevu, in če za izračun vzamem nizko, študentsko obračunsko postavko po 5 evrov na uro, je to 10 evrov na dan. Leto ima 365 dni, bika pa vzredimo v dveh letih.«

730 dni × 10 evrov = 7300 evrov

»Kmetje naredimo za najmanj 7300 evrov ur, ki jih s prodajo bikov ne dobimo plačanih. Poleg tega pa je izračunan znesek spremenljiv, saj sem upošteval le krmljenje, vemo pa, da kmetje poleti delamo tudi od 12 do 15 ur dnevno, ko pospravljamo krmo, opravljamo setev in druga sezonska dela.«

»Zakaj se torej mladi ne odločajo za kmetijstvo,« postavi rejec retorično vprašanje in nanj odgovori, da zato, ker v njem enostavno ni perspektive. »Žalostno je namreč, da moramo kmetje hoditi še v službo, da lahko prirejamo hrano za javno dobro. V našo kmetijo vlaga vsa družina, in če v tem trenutku ostanemo brez služb, lahko s kmetijstvom takoj prenehamo. Naslednje bike bomo zaradi ciklusa nakupa telet prodali komaj oktobra, kar pomeni, da prvi naslednji dohodek lahko pričakujemo šele decembra. Ali bi tudi država razumevajoče dopuščala, da letošnji januarski obrok prispevkov plačam šele decembra, če bi bil moj edini vir preživetja le kmetijstvo?«

MLEKO BI MORALO BITI PLAČANO PO 3,19 EVRA ZA LITER

Naslednji njegov izračun se nanaša na plačilo za mlade kmete, saj je eden od rejčevih sinov izrazil željo o prevzemu kmetije. Prevzemnik mora biti starejši od 18 let, če ima opravljeno kmetijsko šolo, dobi več točk in s tem na razpisu lahko prejme najvišjo vsoto 45.000 evrov. »S podporo naj bi spodbujali generacijsko pomladitev kmetij. Ker pa ima prevzemnik v lastništvu zemljo, ki je imetje, za poljubno število svojih otrok ni upravičen do otroškega dodatka niti do znižanega plačila vrtca.

In če izračunamo, kakšno finančno breme to predstavlja za tri do pet otrok do dopolnjenega 18. leta najmlajšega otroka, je prejetih 45.000 evrov malo. Če si delavec ali zaposlen in prejemaš nižji dohodek, imaš kot starš pravico do znižanega plačila vrtca. Če pa si kmet, pa plačuješ polno ceno, ker je zemlja tisti osnovni kapital, ki ga upoštevajo pri izračunu. To so stvari, ki bolijo, zato bo število kmetij iz dneva v dan upadalo, čeprav še vedno vsi potrebujemo vedno več hrane.«

»Moj oče je leta 1973 kupil prvi traktor in takrat je za liter prodanega mleka lahko kupil 2,9 litra nafte (goriva).

Upoštevajoč današnje cene nafte je izračun naslednji: 1,1 evra × 2,9 litra = 3,19 evra.

Mleko bi torej moralo biti trenutno plačano po 3,19 evra za liter, realno pa je plačano po 0,28 do 0,3 evra, odvisno od kakovosti.«

S težavami se kmetje trenutno soočajo v vseh dejavnostih. »Gorenjski pridelovalci krompir v velike trgovske centre prodajajo po neverjetnih šest do osem centov za kilogram. Kako oni preživijo s to ceno, ne vem!« Osnovne surovine se iz meseca v meseca dražijo, dražje so krmne mešanice, narašča tudi cena nafte – lani marca je bila po evro za liter, zdaj je 1,1 evra, nekje pa tudi že 1,12 do 1,14 evra. »Ta podatek razkriva, da se je od junija 2020 do danes cena nafte dvignila za 14 centov za liter, zato menim, da bi bilo treba kmetijske pridelke vezati na ceno nafte ali goriva.«

»Kmetijstvo je edina dejavnost na svetu, ki jo nujno potrebujemo, in edina dejavnost na svetu, v kateri nam drugi določajo cene.«

 

Omeni, da se za promocijo nacionalne sheme Izbrana kakovost plačuje 1,2 evra po biku. »V ta namen je kmetijsko ministrstvo posnelo izredno drag reklamni oglas, to pa je tudi vse, kar imamo od plačevanja tega prispevka.« Rejec pravi, da so mnogi ljudje resda v še slabšem položaju, živijo v podnajemniških stanovanjih, brez služb, brez marsičesa, vendar pri kmetih velika težava ostaja vrednotenje dela.

»Zakaj bi kmet delal 20 ur na dan, če za to ne dobi plačila. Bojim se, da nas nove generacije ne bodo nasledile, stare pa odhajajo, vsak dan jih je manj in kmetije zapirajo svoja vrata.«

BIKE TRENUTNO PITAJO LE ZA »HOBI«

Rejec se sprašuje, kako lahko iz tujine dobimo meso po tako nizki ceni, ob tem pa prodajalci vseeno še zaslužijo.

»480 gramov čevapčičev trgovci trenutno prodajajo po štiri evre. Jaz pa za kilogram govejega ohlajenega mesa, prirejenega po shemi Izbrana kakovost, dobim 2,3 evra. »Če 480 gramov čevapčičev stane štiri evre, je treba za slab kilogram (960 gramov) odšteti osem evrov. Od 2,3 evra do 8 evrov je pa 5,7 evra razlike, ki jo koristijo mesarji in predvsem trgovine, ki so največji zaslužkar, z odprtimi cenami na tržišču. Največ pa prihranijo prav na franko dobavi, saj cene tam povsem znižajo. To pomeni, da prav vsi služijo na kmetov račun, kar je žalostno. Predlani in v začetku lanskega leta je bila odkupna cena primerna, okoli 3,1 do 3,2 evra za kilogram mesa, od marca naprej pa je padla na 2,5 do 2,7, celo na 2,3 evra. Glede na številke lahko rečem, da bike trenutno pitamo za hobi.«

Kot pravi, je pred petimi leti odkupovalcu na Gorenjskem ponudil bike v odkup in mu namignil ceno po 3,1 do 3,2 evra. »Odkupovalec mi je odgovoril, da prve četrti bikov iz Italije dobi za neverjetnih 1,9 evra za kilogram, in sicer ohlajene in dostavljene na rampo. Razlika do prodajne cene pa ostane v njegovem žepu.«

Kmetova bruto cena je torej 2,3 evra za kilogram mesa, v trgovskem centru pa kilogram svežega mletega mesa ponujajo po 11,99 evra.

11,99 evra/kg ˗ 22 % davek = 9,35 evra/kg

11,99 evra/kg ˗ 9,35 evra/kg = 2,64 evra

»2,64 evra davka pobere država od enega kilograma prodanega mesa. Jaz imam pa 2,3 evra polnega zaslužka na kilogram mesa. To pomeni, da država z davkom od mesa, ki ga v trgovini prodajo končnemu kupcu, zasluži več, kot jaz zaslužim na celem biku.«

RENTA ZA STARA LETA ALI POKOJNINSKI DODATEK

Do podpore za rejo govedi ni bil upravičen, ker je imel odprto nevidno terjatev. Kot je pojasnil, ga je 22. marca, ko se je že zgodilo popolno zaprtje države, veterinarji pa so delali v omejenem obsegu, poklical veterinar, da opravi cepljenje proti bolezni modrikastega jezika. »Zaradi takratne negotovosti glede koronavirusa smo odklonil prihod na gospodarstvo, zato je veterinar zaračunal stroške v višini nekaj več kot 80 evrov za odmerek cepiva, ki ga v tisti fazi ni porabil. Veterinarska uprava ni izdala odločbe, davčna terjatev, za katero sploh nismo vedeli, pa je ostala odprta. Bil sem ob podporo za 11 bikov, kar pomeni, da smo izgubili 1100 evrov, na kar smo se konec decembra na odločbo utemeljeno pritožili, odgovor pa še pričakujemo.«

Naš sogovornik si želi, da bi se zadruge povezale s klavnicami in skupaj uskladile enotno ceno ter kmetu krile hrbet. »Zakaj ne bi uzakonili, da se najprej porabi vsa hrana, pridelana v Sloveniji, ko te zmanjka, pa bi država dokupila hrano iz uvoza? Stanje je treba hitro rešiti, sicer v prihodnje ne bo več kmetov, ki bi kmetovali, tudi če odkupne cene dvignejo za 20 odstotkov. Kmetovati namreč ne začneš čez noč,« je prepričan rejec, ki trenutno redi nekaj več kot 50 bikov, in sklene, da njegova družina na tej težki poti vztraja le zato, ker ima dohodke iz nekmetijske dejavnosti. »Če bi le kmetovali, bi bila slika nedvomno drugačna, bili bi povsem brez zaslužka in brez optimizma.« Reja pitancev zanj in za njegovo ženo v prihodnosti predstavlja nekakšno rento za stara leta ali dodatek k pokojnini. Kljub zanimanju njunih otrok za nadaljnjo kmetovanje si namreč ne želita takšnega življenja zanje, če se razmere v kmetijstvu ne izboljšajo.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 2. Mar 2021 at 14:02

0 ogledov

11 dejstev o kmetijstvu
Pred približno 105.000 leti so ljudje začeli nabirati »divja« semena, pred 15.000 leti pa so nomadska plemena začela z udomačitvijo prašičev. Pred 13.500 leti so na Kitajskem že začeli gojiti riž, Kolumbova izmenjava je v Novi svet prinesla široko paleto pridelkov, novi načini namakanja pa so kmetijstvu omogočili širjenje tam, kjer drugače sploh ne bi bilo mogoče. Okoli leta 1880 so izumili traktor, ki je omogočil učinkovitejše oranje polj. Prvi namakalni sistem pa so bili zgrajeni približno 7000 let pred našim štetjem v Mezopotamiji, ki so vključevali kanale, dolge več kot kilometer in široke deset metrov. Zanimivostim o kmetijstvu nekoč in danes ni konca – nekaj teh pa lahko preberete v zgornji predstavitvi.

Tue, 2. Mar 2021 at 08:11

0 ogledov

Potrebuje tehnologijo z zahoda
V zadnjih šestih letih in po več sankcijah proti Rusiji, ruski trg z mlekom še ni uspel postati konkurenčen na mednarodni ravni. Njegov sicer rastoč, a počasen razvoj, pa kaže močno potrebo po zahodnih tehnologijah. Domača prireja mleka Embargo je v Rusiji izzval dva glavna trenda. Na eni strani se je trg mleka soočil s pomanjkanjem surovine, kar je resno oviralo predelavo mleka v izdelke, pripravljene za prodajo, po drugi strani pa je spodbudil lokalno industrijsko prirejo mleka. Da bi zapolnili manjkajoče količine mleka iz uvoza, so domača podjetja začela z razvojem dejavnosti prireje mleka. Po podatkih od leta 2014 do 2019, se je količina prirejenega mleka povečala s 14,3 na 16,9 milijona ton, vendar pa večja prireja mleka še ni bila dovolj za zagotovitev konkurenčne cene in kakovosti. Zlasti cena je imela v zadnjih šestih letih ključno vlogo pri razvoju trga mleka in mlečnih izdelkov. V Rusiji lokalno povpraševanje po mlečnih izdelkih na prebivalca ostaja nizko prav zaradi visokih cen mleka in mlečnih izdelkov. Povprečna poraba mleka na prebivalca v Rusiji znaša 158,5 kg na leto, v Evropi pa 306 kg na leto. Rusko gospodarstvo se je nato leta 2018 soočilo s krizo, ki je povzročila upad že tako šibke kupne moči. Razmere so se ponovile leta 2020 zaradi sprejetih protikoronskih ukrepov. Ruski trg z mlekom, ki se je že ves čas soočal z resnimi težavami, zato ni imel velikih možnosti za okrevanje, ruski mlečni izdelki pa so posledično postali predragi za domače kupce. Na povišanje cen surovega mleka pa so vplivali tudi ukrepi vlade za ureditev trga in kakovosti mlečnih izdelkov. Podatki iz leta 2020 kažejo, da so se s povečanjem prireje mleka in upadom kupne moči, nekoliko povečale ruske zaloge. EkoNiva-APK je vodilno podjetje v prireji mleka v Rusiji in Evropi. Skupaj je na farmi približno 203.300 glav, vključno s 105.000 kravami molznicami (na dan 11.01.2021). V zadnjih nekaj letih je podjetje obstoječe mlekarne rekonstruiralo in nadgradilo z uporabo najsodobnejših živinorejskih praks. Devetindevetdeset odstotkov mleka, ki ga priredi EkoNiva, se prodaja kot mleko Premium (najvišji razred po kakovosti v ruskem sistemu klasifikacije). Danone Group, Tulskiy Molochny Kombinat OJSC in Liskinskiy Gormolzavod LLC so nekateri od partnerjev - predelovalcev, ki sodelujejo z EkoNivo. Tuja podjetja Podjetja, ki se ukvarjajo s prirejo mleka v Rusiji so po deležih naslednja: EkoNiva (nemško podjetje) s 3,8 % tržnim deležem, več drugih podjetij v državni lasti z 2,2 % deležem, Agrokompleks (rusko podjetje) z 1,3 % in druga podjetja z manj kot 0,8 % od vse prireje mleka. Med predelovalci mleka si vodilni položaj delita francoski Danone s 7,5 % tržnim deležem in ameriški PepsiCo (znan kot Wimm Bill Dann za mlečne izdelke v Rusiji) s 7,2 % deležem, ruski Molvest z 2,3 %, ruski Kosmos Group z 2,2 % in druga podjetja z manj kot 2 % tržnim deležem. Ruski trg mlečnih izdelkov tako večinoma oblikuje nekaj tujih, vladnih in številnih manjših lokalnih podjetij, ki pa cenovno ne morejo konkurirati mednarodnim podjetjem, poleg tega pa so na policah trgovskih verig večinoma le mlečni izdelki Danone, Wimm Bill Dan in EkoNiva. Mlekarne priznavajo, da potrebujejo učinkovitejšo tehnologijo za predelavo mleka v cenejše izdelke, večina ruskih proizvodnih obratov pa nujno potrebuje tudi modernizacijo. Poleg tega so številni predelovalci povsem odvisni od uvožene surovine - mleka. Izboljšave na trgu Na ruskem trgu z mlekom vendarle obstajajo nekateri pomembni trendi izboljšanja. V zadnjih dveh letih so številna lokalna podjetja beležila več kot 30 % večjo prirejo, lokalni sirarji pa imajo še posebej dobro rast prodaje. Rusija je s poenostavljenim postopkom certificiranja pridobila tudi posebno dovoljenje za izvoz mlečnih izdelkov na Japonsko, Kitajsko in v Vietnam. Izvoz mleka in mlečnih izdelkov iz Rusije zato od leta 2018 še naprej raste. Vrednost izvoza je leta 2018 znašala 294 milijonov ameriških dolarjev, leta 2019 325 milijonov dolarjev in 380 milijonov dolarjev leta 2020. Novi trgi, kot so Japonska, Vietnam in Kitajska, lahko v prihodnje znatno povečajo njihov obseg izvoza. Trende potrošnje na ruskem trgu, tako kot drugje po svetu, večinoma spodbuja naraščajoča zavest o zdravi prehrani. Na žalost kmetov in podjetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, je zato veliko kupcev iz svoje prehrane izločilo ali znatno zmanjšalo prav uživanje mlečnih izdelkov. Leta 2019 se je poraba mleka in kefirja v primerjavi z letom 2018 zmanjšala za 2,5 %, povečalo pa se je povpraševanje po siru in jogurtu. Povpraševanje po prehransko "zdravih" izdelkih narašča po vsem svetu, pri izkoriščanju tega trenda pa so najuspešnejša zahodna podjetja, ki skrbno upoštevajo želje kupcev. Evropskemu trgu z mlekom ruski ponuja pomembne priložnosti za nove kupce, majhno konkurenco na trgu, dostopno delovno silo in državne subvencije. Počasna, a stabilna rast ruskega trga z mlekom v zadnjih treh letih zato kljub vsemu kaže na dobre naložbene možnosti in pripravljenost za nadaljnji razvoj.

Mon, 1. Mar 2021 at 08:28

128 ogledov

Prodaja senenega mleka močno raste
Leta 2020 se je ponovno povečalo povpraševanje po avstrijskem senenem mleku in mlečnih izdelkih iz tega mleka. "Veseli smo, da kupci posegajo po avstrijskem senenem mleku. Zahvaljujoč temu zaupanju so tudi naša podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo tega mleka dobro prestala minule zahtevne čase," je v sporočilu za javnost zapisal Karl Neuhofer, predsednik združenja (ARGE) Heumilch. Po podatkih avstrijske ARGE so podjetja v preteklem letu predelala 510 milijonov kilogramov senenega mleka. Doplačilo po kilogramu senenega mleka pa je znašalo med 5 in 7 centov, kar pomeni za okoli 30 milijonov evrov dodane vrednosti za avstrijske kmete, ki prirejajo seneno mleko. "Prodaja izdelkov iz senenega mleka v domači trgovini s hrano se je povečala za devet odstotkov na približno 154,8 milijona evrov," je povedala Christiane Mösl, generalna direktorica ARGE Heumilch. Trajnost in biotska raznovrstnost"Trajnost in biotska raznovrstnost, imata za kupce vse pomembnejšo vlogo, izdelki iz senenega mleka pa izpolnjujejo vse njune pogoje," pojasnjuje Christiane Mösl. Kmetje, ki prirejajo seneno mleko s svojim načinom kmetovanja odločilno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti – to pa je tudi sporočilo komunikacijske kampanje ARGE Heumilch za leto 2021, ki se glasi: "Seno mleka je dobrega okusa, ker vsebuje toliko biotske raznovrstnosti".Klasični televizijski in tiskani oglasi, oglasi na spletu in na družabnih omrežjih se osredotočajo prav na trajnostni način kmetovanja. Izdani priročniki in knjižica z recepti »Popolno kuhanje« zdrženja Heumilch, pa prav tako opozarjajo na omenjeni osrednji temi. Raste tudi nemški trg s senenim mlekom Nemčija je že leta najpomembnejši izvozni trg za avstrijsko seneno mleko in mlečne izdelke. Da bi seneno mleko lahko še uspešneje tržili, so v Heumilch-u leta 2019 sklenili sodelovanje še z nemškimi kmeti, ki prirejajo seneno mleko. Rast količine senenega mleka je tudi v Nemčiji zelo pozitivna - leta 2020 so mlekarne predelale že približno 65 milijonov kilogramov senenega mleka. V želji bo še večji ozaveščenosti o prednostih senenega mleka, bo ARGE Heumilch letos v Nemčiji začel z obsežno informacijsko kampanjo. »Z našo prvo akcijo, ki je potekala lani, smo uspeli pritegniti večjo pozornost na nemškem trgu. Letos bodo nemški kupci že bolje obveščeni o prednostih senenega mleka za okolje in biotsko raznovrstnost,« je dejala Mösl v sporočilu za javnost.ARGE Heumilch združuje približno 8000 kmetov, ki prirejajo seneno mleko in približno 80 predelovalcev tega mleka. ARGE je številka 1 v prireji in trženju senenega mleka v Evropi, člani združenja pa delajo v skladu s strogimi predpisi, pod nadzorom neodvisnih in z državo potrjenih pristojnih služb. Heumilch GTS Zato samo izdelki z določenim logotipom - zajamčena tradicionalna posebnost - za kravje seneno mleko ter ovčje in kozje seneno mleko, pomenijo posebno zaščito za še večjo kakovost ter pristnost. Seneno mleko mora biti v vsej Evropi prirejeno na enak način in pod enakimi pogoji. Z označbo zajamčena tradicionalna posebnost se zaščiti predvsem receptura ali način pridelave ali predelave. Sama proizvodnja ni omejena na določeno geografsko območje, saj lahko te kmetijske pridelke ali živila proizvajajo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopka in oblike.

Mon, 22. Feb 2021 at 09:33

244 ogledov

Košarica z jajci naj bo pisana
Na kmetiji vzrejata jerebičaste kokoši, ki nesejo jajca z belo-kremno jajčno lupino, darkshell črne kokoši s čokoladno rjavo jajčno lupino, greenshell plave z zelenomodro lupino, jantarne kokoši, ki nesejo jajca z rjavo lupino ter križance trikolor in sussex, ne manjkajo pa niti štajerska kokoš in lohmann rjava. 29-letni Uroš v zadnjem obdobju ugotavlja dva zelo pozitivna trenda na področju samooskrbe. "Čedalje več mladih se odloča za nakup kokoši nesnic in samooskrbo z jajci. Pred leti so k nam po kokoši hodili pretežno starejši ljudje, zdaj pa se zanje odločajo predvsem mlade družine. Drugi zanimiv trend pa je, da narašča tudi število rejcev, ki se za nesnice odločijo z namenom prireje in prodaje jajc." Njihova uspešna zgodba, povezana s perutnino sega v leto 1978, ko sta Robertova starša Jože in Marija začela z rejo nesnic in prodajo jajc. Kasneje se je Robert specializiral zgolj za vzrejo in bil pred šestimi leti še zaposlen kot reševalec, potem pa je ostal doma zaradi povečanja jate, dograditve hleva in Uroševega velikega zanimanja za vzrejo jarkic. Danes sta tako na kmetiji oba zaposlena za poln delovni čas, na pomoč pa vedno radi priskočijo tudi oba Uroševa brata Gregor in Alen ter njihova mati Milena. Uroš Šraj Zanimivo video vsebino s kmetije Šraj si lahko ogledate na spodnji povezavi: Uroš je v tej dejavnosti hitro prepoznal priložnost, veliko povpraševanje po jarkicah, ki ga njihova ponudba le stežka dohaja, kljub že večkratnim širitvam hleva, pa potrjuje njegovo pravilno odločitev. "Kupci imajo preprosto radi naše kokoši, saj nas ponudnikov jarkic na trgu ni malo," pove Uroš in doda, da so prvi hlev zgradili 1991 leta, potem smo ga že vsaj trikrat še povečali. Oče Robert si je namreč zadal zelo visoke standarde kakovosti, kar je na dolgi rok veliko prispevalo k širitvi njihove dejavnosti. Kupci želijo prilagodljive in robustne kokoši Na kmetiji kupijo in vhlevijo enodnevne piščančke iz različnih slovenskih in tujih valilnic, odvisno od križancev različnih pasem, ki jih vzrejajo. "Še deset let nazaj smo vzrejali le najbolj običajne rjave kokoši nesnice, potem smo začeli izbiro širiti. Začeli smo s slovenskimi tradicionalnimi križanci (grahasta in črna kokoš), nadaljevali z leghorni, ki so v Sloveniji še vedno precej podcenjeni ter dodali še slovensko avtohtono pasmo - štajersko kokoš." "Nadalje smo ugodili tudi povpraševanju po novih, posebnih križancih različnih pasem, glede na njihovo operjenost in težo ter v zadnjih letih tudi glede na barvo jajčne lupine. Kupci si namreč želijo kokoši, ki nesejo jajca z zelenomodro jajčno lupino, temno, kremno, belo, skratka na koncu si želijo košarice pisanih jajc – kar je trenutno tudi najnovejši trend." Na kmetiji zato vzrejajo preko petnajst različnih križancev kokoši, z dobavo posebnih imajo zato nekoliko več dela in potrebne logistike. Uroš ugotavlja, da čeprav je rjava nesnica, z dobavo katere ni nikakršnih težav, najbolj ekonomična in produktivna za farmsko rejo, pa za dvoriščne rejce morda ni najbolj primerna. Tega se na trgu že čedalje bolj zavedajo, zato raje izbirajo bolj ekstenzivne, prilagodljivejše in robustnejše kokoši. Ljubiteljski in tržni rejci perutnine, ne spreglejte priročnika Založbe Kmečki glas PERUTNINA - reja kokoši, pur, gosi, rac in prepelic. Polistate in naročite ga lahko s klikom na spodnjo pasico.   Vzreja mešanih jat Posebnost na njihovi kmetiji je vzreja mešanih jat v hlevski talni reji. To je smiselno zato, ker njihovi kupci kupujejo pretežno mešane jate jarkic, pri čemer je prednost, da se kokoši med seboj že poznajo, slabost pa, da je takšna vzreja zahtevnejša. "Imamo štiri hleve, v katerih na leto lahko vzredimo 30.000 živali," pove Uroš, oče Robert pa nadaljuje, da je pri mešanih jatah nekoliko težje obvladovati hierarhijo. "Vmes so vedno podrejene kokoši, ki potrebujejo več podpore rejca, kar pa nam brez veliko znanja in prizadevanja ne bi tako dobro uspevalo." Spomni se, kako so se v 70-ih letih učili zgolj z izkušnjami, podprtimi z drobno Jatino brošuro o tehnologiji vzreje jarčk. "Ko je takrat pri vaši založbi izšla prva knjiga o reji perutnine, je bila to za nas velika pridobitev, še vedno pa smo se učili iz turnusa v turnus, iz leta v leto in tako dosegli današnji nivo, na katerega smo zelo ponosni. Kakovost pa je seveda tista, ki jo je treba ves čas vzdrževati za uspešno nadaljnjo delo." Uroš dopolni očeta in izpostavi pomen najvišje kakovosti živali, s katero so si ustvarili trg in prepoznavno ime. "To pa zahteva veliko prisotnosti v hlevih, več preventive in zaščite živali." Jarkica v vzreji zaužije sedem kilogramov krme Jarkice v 18. tednu začnejo nesti prva jajčka, prodajajo pa jih že prej, čeprav si njihove stranke največkrat želijo kokoši, ki že nesejo. "V štirih hlevih za vzrejo živali ves čas rotirajo, za vsak prostor pa velja načelo "vse notri, vse ven." Jarkice pa imamo na voljo vse leto," pojasni Uroš in nadaljuje, da je minula koronakriza povzročila nekakšno manijo na kokoši in povzročila večje povpraševanje po njih. "Ljudem je zaradi predolgega zaprtja v nekem trenutnu postalo dolgčas, pa so si omislili kokoši in samooskrbo z jajci." Mladi rejec meni, da je v Sloveniji še vedno veliko primerov kmetovanja zgolj iz ljubiteljstva in tradicije, sam pa pravi, da kljub temu, da uživa v svojem delu, tega ne bi počel, če se z opravljanjem dejavnosti ne bi preživel. "V vloženih delovnih urah enostavno moraš zaslužiti svojo plačo," pravi diplomiranec iz ekonomije – podjetništva ter magister kmetijstva, ki pravi, da mu ta kombinacija pride zelo prav. Jarkice krmijo s popolnimi krmnimi mešanicami, ki jih kupujejo v Avstriji, tekom vzreje pa zamenjajo tri različne mešanice. Kot povesta oče in sin krma predstavlja največji strošek, ki se v zadnjem času hitro draži. "Skoraj vsak mesec je cena krme višja, čemur pa s ceno jarkic ne moremo slediti, ker jo kupci ne bi sprejeli. Jarkica tekom vzreje poje za sedem kilogramov krme, za vsakih 14 dni dlje v vzreji pa se ji cena poviša za pol evra. Na primer leghorn rjava jarkica stara 14. do 16. tednov stane 7 evrov, ko dopolni 16. do 18. tednov pa stane že 7,5 evra. Jarkice torej stanejo od 7 do 11 evrov, odvisno od križanke in njene starosti." Več kot tri četrtine vse vzrejenih jarkic, že več kot 15 let kupcem dostavljajo tudi na dom po vsem Sloveniji. Večja produktivnost prinaša večjo občutljivost Robert pove, da je treba za uspešno vzrejo, že od prvega dne, ko pridejo piščančki v hlev, skrbeti za čim bolj optimalne pogoje. "Literatura je eno, priporočeni parametri so drugo, pomemben pa je tudi občutek rejca. V zadnjem času so predvsem piščančki potrebni večje pozornosti, saj ugotavljamo, da je želja po večji produktivnosti živali prinesla tudi večjo občutljivost, pri čemer nam uspešno pomaga visoka veterinarska strokovna pomoč." Pri reji perutnini je najpomembnejše vodilo čim bolj optimalna klima – da se živali v hlevu dobro počutijo in, da reja ni obremenjujoča za okolico. Potrebno je vzdrževanje prave vlage, svežega zraka in suhega nastila. "Če varčujete z energijo ne pričakujte kakovosti. Velika razlika je namreč ali žival zraste na suhem nastilu ali pa vso vzrejo preživi na mokrem in vlažnem ter v slabih pogojih," pojasni Uroš in doda, da hleve po novem ogrevajo z avtomatskim sistemom na sekance. Odvisni so torej od nakupa nastilja - oblovine, krme in sekancev za ogrevanje, viskokokavosten perutninski gnoj pa odkupujejo okoliški kmetje, saj vsebuje malo žagovine, kar pomeni, da ne zakisluje tal in je hkrati suh in sipek kot mivka. Ugotavljata tudi, da se pri piščancih pojavlja več prirojenih anomalij pri modernih visokoroduktivnih križancih, kot v preteklosti. Predvidevata, da zaradi intenzivne selekcije, opažata pa pojav štirih nogoc pri piščančkih in njihovo prehitro dozorevanje, med njimi pa se pojavljajo celo živali, ki niso ne kokoši in ne petelini. Uroš poudari, da je v kmetijstvu nujen preskok miselnosti, potrebna pa je tudi inovativnost. "To zaznavam tudi v naši zgodbi; s težkimi začetki sta se spopadla stara starša, nadaljeval je moj oče, ki se je specializiral in postavil temelje današnje kakovosti, potem pa sem tukaj jaz – tretja generacija, ki sem poleg rejca tudi podjetnik. In prav ta podjetniška miselnost je med našimi kmeti mogoče premalo prisotna," meni Uroš, ki bo vsekakor nadaljeval z vzrejo jarkic. "To je namreč tisto kar gradimo in tu se vidim tudi v prihodnje – v oskrbi majhnih rejcev."

Mon, 22. Feb 2021 at 08:46

145 ogledov

Brezhibna preusmeritev
Pred njenim zagonom potrebujete natančno premišljen načrt, s katerim boste ne glede na vzpone in padce lahko vedno prepričani, da ste se odločili pravilno. Predpriprava namreč postavlja trdne temelje za uspešno izpeljan projekt. Izbira iz pravih razlogov Če želite izbrati in v hlev namestiti molznega robota, morate imeti krave radi. Ali drugače; če se za to tehnologijo odločate, da bi bili čim manj v hlevu, da bi stroj opravil molžo in s tem odpravil vse vaše stike z živalmi, to ni pravi razlog. Pripravljeni morate biti na določeno stopnjo tehnologije, ki zahteva prilagajanje na drugačen način dela. Strokovnjaki pogosto pravijo, da je za mnoge ljudi ta tehnološka prilagoditev težja od ekonomske. Ne glede na vaše prihodnje projekte ta vključuje naložbo, ki bo finančno vplivala na poslovanje kmetije, zato se morate pripraviti na drugačen način upravljanja ter se obkrožiti z ljudmi, ki jih zanima upravljanje tovrstnega molznega sistema. Bistven je odnos zaupanja Pred pripravo in izvajanjem začetnega načrta, je treba opraviti več srečanj s člani ekipe, ki vam bodo prodali robota za molžo. Ta srečanja so osnova za dobro komunikacijo in pomagajo jasno opredeliti vaše poslovne cilje. Zaupanje je namreč bistvenega pomena, ki vas bo pomirilo in vas usmerilo nazaj na prvotne cilje, če boste pod stresom, ko bodo krave prvič stopile v nov hlev in se spoznale z robotsko molžo. Polistajte in s klikom na pasico naročite priročnik MLEČNI IZDELKI, NAREJENI DOMA.  Priprava, priprava, priprava Kot že omenjeno, je za izvedbo tovrstnega projekta potrebna izjemna priprava. Potrebnega je več časa, da izberete model robota, ki ustreza vašim pričakovanjem. Izbira robota in spraševanje ljudi vas bo sprva verjetno nekoliko zmedlo, vendar, če poznate svoje cilje in vrednote in ste v njih prepričani, boste nanje vedno dobili odgovor. »Zakaj izvajamo ta projekt in kaj želimo doseči? Ali to počnemo iz pravih razlogov?« Med obiski drugih hlevov ne oklevajte in vprašajte lastnike molznih robotov: »Če bi morali to storiti znova, kaj bi naredili drugače?« Vedno si namreč želimo deliti svoje uspehe, manj naklonjeni pa smo povedati, kaj bi lahko storili drugače. Dobro se je učiti iz uspehov drugih ljudi, pametno pa se je tudi izogibati ponavljanju njihovih neuspehov. Spoznajte vse o robotskih sistemih molže z branjem, obiski spletnih strani in razpravami z drugimi kmetovalci, ki robota že imajo v hlevu. Sodelujte v delavnicah in na konferencah na to temo in, ko razvijete načrt, ga bodite pripravljeni tudi spremeniti. Če ga pred tem niste strgali vsaj 10-krat, še vedno ni v redu. Posvetovanja so ključnega pomena za razvoj načrta, ki ga boste v hlevu izvajali naslednjih 20 do 30 let. Če se odločite za molznega robota, si zagotovo želite, da bo donosen. Zato je treba v hlevu vse načrtovati in izračunati tako, da živalim zagotovite okolje, ki upošteva njihov vnos krme, nastilj in molžo. Ko pride čas, da razmislite o prostoru na krmilni mizi, širini hleva, vrsti nastilja, zadostni širini hodnikov, prezračevanju in razsvetljavi – je treba storiti vse, da povečate prirejo mleka z optimizacijo vnosa krme, nastilja, prežvekovanja in prostovoljne molže. Za povečanje operativne učinkovitosti je treba upoštevati enostavnost vašega dela. Ker vsaka minuta šteje, morate upoštevati tiste smernice pri gradnji hleva, ki vam bodo omogočile, da bodo krave priredile več mleka na uro, v okviru določenega proračuna. Načrtovanje najboljših in najslabših scenarijev Pripraviti se boste morali tudi na scenarije, ko je cena mleka nižja ali pa so obrestne mere višje, hkrati pa boste lahko na podlagi teh različnih scenarijev ocenili svojo sposobnost odplačevanja kreditov. Pripravite se tudi na dogodke, ki vključujejo nakup krav ali različne stroške krmnega obroka na kilogram mleka. Prav tako bi si morali predstavljati dogodke, v katerih je uspešnost prireje nižja, kot je trenutno, kar se pričakuje predvsem v prvem letu po montaži robota v hlev. Analiza podjetja Lactanet, ki so jo izvedli na 44 kmetijah v Kanadi, ki so prešle na robotski molzni sistem, je namreč pri večini rejcev v prvem letu zabeležila izgube v prireji, ki so posledično povzročile tudi izgubo prihodkov. Ali je treba oceniti možnost izvedbe projekta po fazah? Mogoče. Enkratna ocena mogoče lahko bistveno ogrozi poslovanje. To je odločitev, ki jo je treba sprejeti kot ekipa. Vsaka oseba ima toleranco do tveganj, ko gre za dolg, toda na neki točki morate opraviti ta plačila zato poskrbite, da ne boste izgubili veselja do dela zaradi finančnih pritiskov. Zaključek Zavedati se morate,da je prvo leto, leto učenja tako za krave kot za lastnike. Tudi kadar ste obkroženi z izkušenimi ljudmi, je vsak zagon robotskega molznega sistema edinstven. Ko bodo vaši scenariji ekonomske in tehnične uspešnosti pokazali, da ste v redu, bo projekt najverjetneje uspešen. Očitno je, da morajo biti ti scenariji realni, razumeti in odobriti jih mora celotna ekipa, ki sodeluje v projektu, saj ima vsak član ekipe svojo vlogo pri doseganju vaših ciljev. Lahko računate tudi na svojega kmetijskega svetovalca, ki bo dobro opremljen za pomoč svetoval pri ekonomiki ali prehrani vaših živali. Ne pozabite, da z z molznim robotom ustvarjate posel, ki ustreza vašim ciljem in omogoča rast skladno s pričakovanji in potrebami.

Thu, 18. Feb 2021 at 08:20

595 ogledov

Prestavitev 20-tonskega kozolca toplarja
Na zelenjadarski kmetiji Požar, v Vrhpolju pri Moravčah, na kateri pridelujejo in konzervirajo različno zelenjavo, skrbijo tudi za ohranjanje svetovne slovenske stavbarske prepoznavnosti. Ohranili in prestavili so namreč dvojni kozolec ali toplar, ki se ponaša s častitljivo letnico gradnje 1887 in je njihovim prednikom nekoč služil za sušenje in shranjevanje pridelkov na kmetiji. Čeprav so 20-tonski kozolec, ki se umika novogradnji, z avtodvigalom prestavili brez težav in poškodb,  Požarjeve v kratkem vendarle čakajo nekatera obnovitvena dela, saj ga je že načel zob časa. Zamenjali bodo stebre ter naredili novo leseno ostrešje in ga pokrili tudi z novo strešno kritino. Nekoliko ga bodo še dvignili od tal, da bo še vrsto let lahko lažje služil prvotnemu namenu – shranjevanju pridelkov in kot nadstrešek za kmetijske stroje. Požarjevi so prav gotovo eni izmed redkih, ki so ocenili, da kozolec obdržijo, saj se zavedajo njegove funkcionalne vrednosti ter etnološkega pomena, saj s tem dejanjem ohranjanjo slovensko kulturno dediščino. Zato toplar ostaja sestavni del gospodarskih poslopij na njihovi kmetiji, ki obsega okoli 7 hektarjev na katerih gojijo različno zelenjavo, med katero prevladujejo kapusnice in solate, prepoznavni pa so predvsem po odličnem kislem zelju in kisli repi. BERITE KMEČKI GLAS IN PRIVARČUJTE DO 17,60 EUR. Naročila sprejemamo na: povezavi https://kmeckiglas.com/naroci_se_kg, tel. številkah 01 473 53 59 in 064 222 333 in e-naslovu narocnine@czd-kmeckiglas.si
Teme
547 evrov za prodanega bika pogubne odkupne cene mlado pitano govedo

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Država z davkom zasluži več kot kmet s celim prodanim bikom