Vreme Naročite se
Drugi primer v Sloveniji
Okužen labod najden na obali Izole.
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 25. november 2020 ob 22:56

Odpri galerijo

Fotografija je simbolična (Vir: cidrap)

Z Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so sporočili, da je bila danes pri labodu grbcu, najdenem na obali v občini Izola, potrjena visoko patogena aviarna influenca podtipa H5N8. Lokacija najdbe drugega primera se nahaja v bližini prvega primera (sosednja občina). Za rejce perutnine veljajo priporočila in ukrepi za zgodnje odkrivanje aviarne influence.

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 30. Nov 2021 at 09:30

169 ogledov

Višja mlečnost in nižji stroški veterinarskih storitev
Vebrov hlev, tako kot Podpečanov, leži v Galiciji pri Žalcu in je v uporabi že dobro leto. Hlev dimenzij 45 x 29,5 metrov, v katerem je prostora za skupno 100 glav goveje živine, je sodoben, prostoren, zračen in z razgledom. Tako gospodar, kot živali imajo namreč skozenj pogled na čudovite Kamniško- Savinjske Alpe. "Vsako jutro z veseljem vstopim vanj in prepričan sem, da se krave v njem počutijo prav tako dobro kot jaz," je zadovoljen, še ne 40-letni Tomaž Veber, ki se zaveda, da je bila gradnja neizogibna. V tem hlevu je veliko dejavnikov, ki pozitivno vplivajo na človeka in živali ter izboljšujejo ekonomsko učinkovitost dejavnosti prireje mleka, kljub visoki naložbi. Višja mlečnost, nižji računi za veterinarja in manj poškodb krav ter mastitisov, pa so začetni izkupiček enoletne vselitve. "Delo je veliko lažje, precej manj je fizičnega dela. V starem hlevu sem prej preživel po osem ur, delal pa sem v čedalje bolj nevzdržnih razmerah. Ročno sem kidal, teleta so bivala vsepovsod, kjer je bilo kaj prostora, prireja mleka je bila prenizka, hlev pa je bil izrazito prezaseden," Tomaž oriše nič kaj prijeten spomin na stari hlev, v katerem pa krave niso bile privezane, saj so bili med prvimi kmeti, ki so jih imeli že v starem hlevu proste. Res pa je bilo v njem le 21 ležišč, kljub temu, da je bilo vhlevljenih 44 krav, zato v njem enostavno ni bilo več prihodnosti. "Težave so bile z mastitisi, krave so bile poškodovane, veterinarski stroški pa so bili tako visoki – tudi po 1500 evrov na mesec, da smo se včasih znašli na robu finančnih zmogljivosti. Za primerjavo pa trenutno v novem hlevu veterinarske stroške predstavljajo le osemenitve in redko zdravljenje mastitisa," pojasni Tomaž in doda, da so imeli v tem letu, v novem hlevu, le štiri primere mastitisa, prej pa vsak mesec enega ali dva. 21 litrov je mlečnost po kravi v novem hlevu, 17 litrov je bila v starem. Sistem globokih boksov z nastiljem V starem so krave molzle 17 litrov na dan po kravi, v novem pa se je mlečnost že povečala na 20 do 21 litrov. Tomaž se zaveda, da ga čaka še nekaj izločitev krav, ki niso najboljše molznice, vendar v času selitve ni imel večje izbire in je v novega preselil vse krave. "Remont bi bil prevelik stroškovni zalogaj, zato smo preselili vse krave oz. izločili le dve." So pa Vebrovi kupili pet brejih telic v Nemčiji. Za eno brejo in genomsko testirano telico je moral odšteti 2000 evrov. "Cena je resda visoka, vendar gre za izjemne živali, ki molzejo po 27 do 28 litrov na dan, z visokimi vsebnostmi - okoli 5,0 % maščob in 3,90 % beljakovin." Kljub nakupu in preselitvi vseh krav, ima v hlevu za 67 molznic,trenutno praznih še 20 ležišč. Pri telicah zato uporablja seksirano seme in, če bodo krave zdrave ter v prihodnje ne bo preveč izločitev, bo hlev brez dvoma hitro napolnil. V preteklosti so se posvečali predvsem izboljševanju trpežnosti in dolgoživosti pri kravah molznicah, zdaj pa se usmerjajo v boljšo mlečnosti. Glede na izboljšane pogoje bivanja Tomaž pričakuje, da bodo krave v prireji ostale vsaj sedem do osem laktacij. "Že prej so bile dolgožive in to kljub bivanjskim razmeram, najstarejša krava v starem hlevu je dočakala 13 let, sicer pa so bile krave v povprečju v prireji 4,5 laktacij." V novem hlevu imajo sistem globokih boksov z nastiljem, in sicer mešanico apnenčeve moke, ki jim jo brezplačno zagotavlja lokalno podjetje Remont, slame in vode. Krave so čiste in v njej rade ležijo. Apnenčeva moka podjetju predstavlja odpadek, Vebrovim pa koristno sredstvo za nastilj ter gnojenje travnikov – gre namreč za čisti apnenec, ki hkrati tudi razkužuje. Za enkratno nastiljanje 67 ležalnih boksov v mešalni prikolici zmeša 250 kg slame, 500 kg apnenčeve moke in 150 litrov vode. Ležišča so pregrajena s fleksibilnimi loki , ki so znatno zmanjšali število poškodb, slaba stran je le, da imajo v čredi tri krave, ki se stalno vzratno spravijo v ležišča in se vanje tudi iztrebljajo. S temi ležišči je seveda več dela kot z ležišči brez nastilja - očistiti jih je treba dvakrat na dan, kar se obrestuje, saj imajo zato v molzišču manj dela s čiščenjem vimena in seskov. "Ležalne bokse nastiljamo po potrebi, pomagamo pa si s čelnim nakladačem. Za ta sistem sem se odločil, ker so krave čistejše, prepričan pa sem, da jim je na tej mešanici udobneje kot na gumi ali drugih ležiščih. Vendar to je pač moje prepričanje, ki izhaja že iz starega hleva, v katerem smo imeli prav tako globoke bokse na nastilj, ki so se dobro obnesli." Liti asfalt na blatnem hodniku Blatni hodnik ima polna tla, ki jih čisti pehalo. Po tleh je liti asfalt, ker ne drsi in se ne obrablja. Težava pri betonu je namreč, da se hitro obrabi in po nekaj letih postane povsem gladek, kar je nevarno, saj na njem kravam drsi. Liti asfalt zaradi svojih karakteristik dosega precej visoko ceno, ki je okoli 44 evrov m², ročno pa ga je polagalo podjetje KPL Ljubljana. "Je kislinsko odporen in ne prepušča tekočine," pojasni Tomaž in prizna, da bi bila betonska tla veliko cenejša, vendar se dolgoročno ne bi obnesla. "Na koncu pehala potisnejo gnoj v gnojno jamo s štirimi prekati, kjer mešalo vsebino zmeša in jo vodi do separatorja, ki po potrebi loči trdi del od čiste gnojevke, ki steče v drugo jamo. Separator Nekaj gnojnih jam se vendarle nahaja pod hlevom, tudi zato, ker bi za jamo izven hleva prejel manj nepovratnih sredstev, poleg tega pa bi moral zanjo nameniti del zemljišča." Pehalo je avtomatsko, ki se lahko vklopi tudi do 16-krat na dan, čeprav povsem zadošča že, da tla očisti štirikrat krat do petkrat, poleti pa celo manj, saj se hitreje izsušijo. Za dober pretok zraka ima dva velika stropna ventilatorja, čeprav je že večkrat slišal kritike, da bi bi bilo mogoče bolje, če bi imel tri manjše. »Zakaj te stvari vedno slišimo prepozno, ko je hlev že v funkciji«, se sprašuje Tomaž, ki ugotavlja, da je poleti lahko zelo vroče, še vedno pa je znotraj hleva temperatura približno štiri stopinje nižja od zunanje. »Kravam je zato tu precej lažje, če povem, da je v starem hlevu poleti temperatura včasih segla tudi do 45 stopinj celzija, kar je bilo neznosno.« Pojasni tudi, da s porodi nimajo več zapletov ali težav, medtem, ko so se prej ves čas soočali s primeri zasukanih telet in carskimi rezi. Roboti ga ne navdušujejo Krave molzejo v molzišču 2x6 ribja kost (Gea Westfalia), saj Tomaž prizna, da nad molznimi roboti nikoli ni bil preveč navdušen. Kot prvo pravi, da molzni robot ne pomeni, da rejec potem s kravami nima več nobenega dela, kot drugo pa pove, da njihova čreda ni izenačena, zato bi moral verjetno izločiti veliko krav. Poleg tega dodaja, da gre pri robotu za molžo za veliko naložbo, v njegovem primeru bi moral odšteti še dodatnih 50.000 evrov več, kot jih je plačal za molzišče. "Roboti mi nikoli niso bili preveč všeč, poleg tega pa sem imel občutek, da kravam v njih ni prijetno, saj je vedno kakšna brcala ali pa ni hotela vanj. Previdno sem se zato raje odločil za molzišče, pa kljub temu v njem krave pomolzemo v eni uri." V tem časovnem razponu pomolzejo trenutno 36 krav, ko bo hlev poln pa načrtuje, da bodo molžo zaključili v dobri uri in pol. Če ta čas primerjamo s časom molže v starem hlevu, ki je trajal tri ure zjutraj in tri zvečer s tem, lahko dodamo le to, da je bilo omenjeno molzišče vsekakor modra odločitev. Pri molži pomagata njegova starša ter po najboljših močeh tudi žena, ki sicer hodi v službo. 6.500 litrov je mlečnost po kravi v standardni laktaciji Namolzeno mleko prodajo v mlekarno Celeia. "Odkar pomnim ga oddajamo v to mlekarno, čeprav bi ga včasih raje drugam. Vendar smo tradicionalisti in vztrajamo, kar se v določenih trenutkih tudi obrestuje. Ko v vašem časopisu preberem, kakšne odkupne cene dosegajo kmetje v drugih evropskih državah, bi se, zaradi slovenske , včasih najraje kar zjokal," brez ovinkarjenja prizna Tomaž, ki za mleko brez GSO, kar pomeni dražjo krmo za krave, brez soje v obroku, z vsebnostjo 3,7 % beljakovin in 4,37 % maščob, trenutno dobi 36 centov za liter. "Sliši se veliko, vendar pa količina mleka ni velika. Mlečnost v standardni laktaciji je 6.500 litrov, rad pa bi jo dvignil na 8.000, kar mi bo počasi tudi uspelo," je prepričan Tomaž, ki se zaveda nadaljnjih vlaganj v genetski razvoj črede, v kateri še vedno prevladuje kombiniran in ne mlečni tip rjave pasme. V preteklosti namreč največkrat niso kupovali krav ter čredo gradili z lastnimi telicami, v prihodnje pa bo izbiri elitnih bikov namenil več pozornosti. Na dan namolzejo 700 litrov, mlekarna ga s kmetije odpelje vsak drugi dan. 36 centov mu plača mlekarna za liter mleka6.500 litrov je povprečna mlečnost v standardni laktaciji Vsebnost somatskih celic pada V hlevu je ločen prostor za presušene krave in porodnišnico, ima pa tudi krmni avtomat za močno krmo. „Presušene krave dobijo 1 do 1,5 kg koncentrirane krme, molznice pa 3 do 4 kg – odvisno od mlečnosti“ Ker se krma stalno draži, je pomembno, da krave čim bolje izkoristijo osnovno krmo, zato stremi k pridelavi čim bolj kakovostne voluminozne krme in silaže. Močna krmila dokupijo v Emoni, njihov svetovalec za prehrano pa izračuna krmni obrok za molznice. Tomaž vso osnovno krmo pripravi doma, v tem času je dokupil le nekaj koruznega zrnja. Ob tem poudarja, da je koruza tako draga, da ga ne čudi, ko marsikdo preneha z dejavnostjo prireje mleka, saj preprosto ne pokrije stroškov. „Sveža koruza letos stane 200 evrov po toni, lani pa sem zanjo plačal 90 evrov. Doma torej pripravim travno in koruzno silažo ter seno, saj imamo dosuševalno napravo in ga veliko posušimo. V krmni obrok pa molznicam mešam še pivske tropine iz Laškega in melaso, rumisal kot mineralno vitaminski dodatek in sol. Vse skupaj zmešam v krmilno mešalni prikolici, mešanico pa jim pokladam enkrat na dan. Robota za potiskanje krme k jaslim nimam, imam pa robota za napajanje telet, ki je po moji presoji tudi edini robot, ki se ga res splača imeti.“ Molzišče je kupil povsem osnovno, zato je moral dokupiti še program za prepoznavanje krav v njem, zanj pa je odštel še dodatnih 8000 evrov. Program je osnoven in meri le količino in prevodnost mleka. „Za prepoznavanje drugih vedenj pa se zanašam na svoje opazovanje, saj nimam pedometrov, s katerimi se avtomatično cel dan meri aktivnost živali,“ pove Tomaž in se upravičeno pohvali, da vsebnost somatskih celic v mleku izrazito pada. „Prej jih niso uspeli znižati pod 300.000 v mililitru mleka, zdaj pa jih je v mleku okoli 96.000.“ 700 litrov mleka na dan namolzejoMilijon evrov je znašala celotna vrednost naložbe Kaj bi naredil drugače? Celotna naložba je stala nekaj več kot milijon evrov. „Predvidoma naj bi dobil okoli 450.000 evrov – za tolikšno vsoto imam namreč odločbo - koliko bom dejansko prejel ,pa še ne vem točno. Upam, da pri tem znesku ostane, da bom vsaj pri enem upniku pokril kredit. Enega sem vzel pri Deželni banki, drugega pa pri Slovenskem regionalnem razvojnem skladu iz Ribnice,“ pove Tomaž in doda, da imajo v lasti tudi 16 ha gozda iz katerega bo verjetno posekal in prodal okoli 200 m³ smrekovega lesa. S tem izkupičkom bo namreč pokril del obresti, saj je cena gradbenega lesa precej zrasla. S sečnjo ne bo pretiraval, saj je prepričan, da morajo hlev plačati krave z mlekom, kot je izračunal pa morajo za stabilno finančno učinkovitost v prihodnje krave prirediti vsaj 45.000 litrov mleka na mesec, kar je precej več od trenutne količine. Na mestu, kjer stoji hlev, ki ga je postvilo podjetje Wolf sistem, gradbena dela pa izvedlo podjetje Tojnko Gradnje, je nekoč stala sosednja kmetija. Še preden so se spustili v projekt gradnje, so morali zato odkupiti sosedovo kmetijo. Zanjo (10 ha gozda in 4 ha obdelovalne zemlje s staro hišo) so plačali kar 220.000 evrov, spet pa so jim s kreditom pomagali na ribniškem skladu. Kmetijo so na srečo izplačal lani, tik preden so se podali v nov projekt. „Šele takrat, ko je hlev narejen in vseljen, prepoznaš napake in opaziš stvari, ki bi jih lahko naredil drugače. Potreboval bi dodaten boks za odstavljena teleta, na splošno pa v hlevu primanjkuje prostora za novorojena teleta. „Dobro bi bilo imeti 3D načrt, le tako bi si hlev lahko bolje predstavljal, preden smo ga zgradili. Hlev smo si sicer zamislili sami, prehod med ležalnimi boksi pa je bil očetova zamisel, ki jo je prenesel iz avstrijske prakse.“ Pehalo čisti blatni hodnik tudi pri telicah, pri njih pa ima prav tako ležalne bokse s fleksibilnimi loki, vendar ugotavlja, da to mogoče ni najboljša zamisel, saj se veliko telic v bokse uleže vzratno. Ugotavlja tudi, da je ima v hlevu preveliko kopalnico – večjo kot v hiši, skladišče pa je premajhno. Skratka zamisli o izboljšavah ima Tomaž še veliko, zavirajo ga le finance, zato si želi stabilen trg z mlekom in relativno konstantne odkupe cene mleka, ki lahko zanihajo le navzgor, nikakor pa ne navzdol.  

Mon, 29. Nov 2021 at 11:11

192 ogledov

20-letna krava dojilja
Na 380 metrov nadmorske višine, se v Levpi odpre pogled na kmetijo in pašnike, kjer gospodar Urban Šuligoj med sezono pase čredo desetih krav dojilj limuzin pasme. Čreda, kjer je še nekaj križank med rjavo in limuzin pasmo, se je že vrnila s paše. Med njimi pa je tudi 20 let stara krava dojilja, križanka med rjavo in limuzin pasmo, odličnega karakterja, zato bo slovo od nje težje kot običajno, priznava gospodar. „Pri 17 letih je še telila dvojčke, zdaj pa ni breja,“ pove in prizna, da je letos preživela svoje zadnje poletje na paši.

Wed, 24. Nov 2021 at 11:40

258 ogledov

Limuzin pasma v Levpi
Na severozahodnem pobočju Banjške planote se nahaja naselje Levpa, v katerem v teh časih kmetujeta le še dva kmeta. Eden izmed njiju je Urban Šuligoj, ki se ukvarja z rejo krav dojilj pasme limuzin, primerne za pašo na strmih bregovih. Kmetovanje zahteva veliko dela in truda, saj je v naselju in okolici le malo ravnega sveta, dejavnost pa zaradi majhne črede ni tako donosna, da bi na kmetiji zanj zagotavljala delovno mesto. Pri odkupnih cenah mesa, ki so med 3,50 in 3,60 evre za kilogram, z desetimi dojiljami v reji ter prodajo njihovih potomcev in potomk, je namreč nemogoče preživeti. Zato se usmerja v razvoj vrhunskega genetskega potenciala v čredi in izboljšanje finančne činkovitosti dejavnosti s prodajo plemenske živine.

Tue, 23. Nov 2021 at 10:42

267 ogledov

Žagovina kot najboljši nastilj
Študija, izvedena na Univerzi v Nottinghamu, je pokazala, da je žagovina najboljši nastilj za zmanjšanje preživetja bakterije streptococcus uberis (S. uberis), ki povzroča mastitis. Ugotavljajo, da je S. uberis eden najpogostejših povzročiteljev mastitisa v Združenem kraljestvu, njegova prisotnost pa je pogosto povezana z okoljskimi pogoji, vključno z materiali za nastilj. Ginny Sherwin z Univerze v Nottinghamu je opisala nekaj ključnih ugotovitev nedavne študije, ki je primerjala stopnjo preživetja S. uberis na različnih materialih za nastilj. Študija je preučevala tri različne vzorce – slamo, pesek in žagovino –, ki so bili najprej sterilizirani in nato inokulirani s kulturo S. uberis. "Pred začetkom smo sterilizirali nastilj, da ni bilo prisotnih drugih streptokokov. Nato smo dali material v sterilne epruvete in jih pustili za različna časovna obdobja," je pojasnila profesorica Sherwin "Če povzamemo ugotovitve kliničnega izolata, smo ugotovili, da lahko S. uberis preživi vsaj pet tednov na slami in pesku – njena sposobnost razmnoževanja pa je možna le, ko je na nastilju prisotno blato/urin. V testnem okolju smo dokazali, da bakterija na žagovini ne preživi več kot 48 ur." Študija je preučila tudi različne mutacije bakterije S. Uberis, vendar ni bilo očitne povezave med temi mutacijami in stopnjo preživetja bakterije. Žagovina Medtem ko rezultati kažejo na žagovino kot najugodnejši material za steljo, pa profesorica Sherwin poudarja, da ima študija vendarle določene omejitve kot so nezmožnost vpogleda na vpliv mikrobioma, sterilizacija nastilja in vpliv temperature v naravnem okolju. Foto: MV "Ne predlagam, da so vse ostale stelje neprimerne in jih je treba nemudoma zamenjati z žagovino, je pa vsekakor zanimivo razmisliti o tem," pravi. V študiji poudarjajo, da je pomembno, da se rejci ne zadovoljite kar z vsakim nastiljem in da ga pravilno upravljate, saj s tem lahko zmanjšate verjetnost, da bo S. uberis preživel in povzročil mastitis pri kravah." Priporočila: Posteljnina naj bo čim bolj suha – bakterije se hitreje razmnožujejo v toplih in vlažnih pogojih. Razmislite o razkužilih – kot je apno, ki ga lahko mešate med nastilj, saj upočasnjuje rast bakterij. Prepričajte se, da je nastilj vedno suh in skladiščen v suhem prostoru.

Fri, 19. Nov 2021 at 09:10

275 ogledov

Težki časi ustvarjajo močne ljudi
Trenutne razmere v kmetijstvu večinoma pri majhnih in srednje velikih kmetih vzbujajo čedalje večjo zaskrbljenost. Čeprav veljajo za strokovnjake pri premagovanju tveganj in običajno relativno hitro najdejo pot za obvladovanje sprememb na trgu, pa tokrat, tudi zaradi vsebine prihodnjega strateškega načrta SKP 2023–2027 stežka ostajajo optimisti. V iskanju razuma, kmetje vztrajno upajo na njegove zadnje spremembe, ki jim bodo dejansko v pomoč. Kmetijska politika je na strani velikih kmetij, ponavljajo, vse ostalo je farsa. „Postani velik ali izstopi," kot je že v sedemdesetih letih dejal Earl Butz, ameriški minister za kmetijstvo. Manjši in srednje veliki kmetje, predvsem na gorsko višinskih območjih, pa se čedalje glasneje sprašujejo, kje bodo ob trenutnih odkupnih cenah zaslužili dodaten denar za ohranitev kmetij. Zaradi slabe finančne učinkovitosti se mladi umikajo, zato pa najverjetneje povsem upravičeno pravijo, da jih kmetijska politika poskuša izbrisati z zemljevida. Pri vsem tem pa sol, na že dolgo odprto rano, trosi še dejstvo, da se ogromno kmetijskega denarja namenja za nekmetijske dejavnosti ter se izdatno podpira velike, že tako močne dejavnosti – med katerimi pa vsekakor ne najdemo reje drobnice - pa čeprav predstavlja pomemben vir dohodka za velik del kmetijske populacije ter pomembno alternativo proti zaraščanju območij. Reja drobnice je pomembna, a še vedno zapostavljena dejavnost, rejci drobnice pa zato velikokrat ostajajo preslišani. Časi so zanje res težki, vendar pa: „Težki časi ustvarijo močne ljudi. Močni ljudje ustvarijo dobre čase. Dobri časi ustvarijo šibke ljudi in ti ustvarijo težke čase,“ je nekoč izrekel ameriški pisatelj Michael Hopf. V delu stavka o težkih časih in močnih ljudeh pa v tem trenutku brez večjega pretiravanja lahko prepoznamo predsednika Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, Romana Savška, ki se v svojem aktivnem prizadevanju po boljšem jutri za rejce drobnice ne predaja in v svoji vztrajnosti že več let zaporedoma ne popušča. Da je prodaja jagnjet izziv brez velikih presežkov, se rejci drobnice lahko zahvalijo tudi programu cepljenja proti bolezni modrikastega jezika (BTV). Po petih letih se je cepljenje letos zaključilo, za seboj pa pušča osupljive posledice, med drugim tudi rejo s tristotimi plemenskimi ovcami, ki v zadnjih treh mesecih niso povrgle niti enega jagnjeta. Tudi celoletno poliestrične pasme v tem primeru niso pripomogle k izboljšanju stanja, zaradi težav po celjenju, pa so jagnjitve ponovno skoncentrirane na zimske mesece. To pomeni presežek ponudbe spomladi, nižje cene ter razcvet črnega trga, s tem pa prekupčevanje živali, vrednih najmanj 70 evrov, za 30 do 40 evrov. V okviru cepljenja proti BTV rejci drobnice vsekakor še niso rekli zadnje besede, z odgovornimi bo namreč treba dogovoriti kako prebroditi ekonomske težave, ki jih je v reje zarezalo cepljenje. Kljub relativno konstantni prodaji živali zaradi zmanjšanega uvoza - majhne količine namreč za uvoz niso zanimive – pa cena jagnjet pri nas s 5,80 evrov/kg mesa ostaja najnižja v Evropi. Evropsko povprečje znaša 6,49 evrov/kg mesa, najboljšo ceno pa trenutno dosegajo hrvaški rejci 7,96 evrov/kg mesa in rejci na Madžarskem 7,68 evrov/kg mesa. Po EU odkupne cene naraščajo, v Sloveniji pa imamo najcenejše goveje meso in meso drobnice. Cena odraža nizko porabo mesa drobnice, ki je pod kilogramom na prebivalca na leto in ima zato velik tržni potencial, klestijo pa jo tudi reje, ki jagnjeta prodajajo za vsako ceno. Svoje dodaja še uničujoča rast cen energentov in žit, zato že padajo odločitve o ukinjanju dokrmljevanja jagnjet z žiti. Kalkulacija bo namreč vzdržna le na račun manjših prirastov in mesnatosti. To bo manj kot rejce, motilo velike zveri, ki stopnjujejo napade na drobnico, oblast pa glede te problematike ostaja neodzivna. Razočaranja se tako vrstijo druga za drugim, reja drobnice pa je brez potrebne pozornosti. Rejci se starajo, za mlade pa nizkoekonomična dejavnost predstavlja neprivlačno izbiro poklicne poti. Kdo bo torej še redil drobnico? Odgovor se med drugim skriva le v skupku smiselnih ukrepov za rejce drobnice, znotraj strateškega načrta SKP 2023–2027, vprašanje je le kako uspešno bodo odločevalci v njih naslovili specifične težave v katerih se je znašla dejavnost.

Wed, 17. Nov 2021 at 09:41

920 ogledov

Oblast samo posluša, ne pa tudi sliši
Starostna struktura rejcev ni ugodna, mladim prevzemnikom pa je reja drobnice tržno nezanimiva in neperspektivna, zato se ne odločajo za prevzem kmetijskih gospodarstev. Velikost tropov se zmanjšuje, meso drobnice pa ostaja občutno podcenjeno.  Roman Savšek, predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, ki je zaslužen za uspešno organizirano prodajo in enotnost rejcev drobnice na trgu, že več let opozarja pristojne, pojasnjuje stanje v dejavnosti, aktivno sodeluje na razpravah in se trudi biti slišan, vendar pri odločevalcih ostaja preslišan. Težave z zvermi se kopičijo, oblast ostaja neodzivna, veliko razočaranje pa je tudi strateški načrt SKP, ki je trenutno v javni obravnavi. Na letošnji podelitvi priznanj kmetijskega ministrstva za najboljše reje drobnice v letu 2021, je Roman Savšek protestno zavrnil priznanje za najboljšo rejo oplemenjene jezersko solčavske ovce. Med drugim tudi zato, ker je k nezavidljivemu stanju v dejavnosti v zadnjih letih veliko pripomogla prav neustrezna kmetijska politika. In če je bil pred prvim predlogom strateškega načrta SKP še optimističen, je bil ob njegovi predstavitvi popolnoma osupel, saj se je zavedal, da je v zadnjih treh letih dogovarjanj in usklajevanj, očitno le izgubljal čas. Zakaj je vsebina strateškega načrta SKP, ki je trenutno v javni obravnavi, za rejce drobnice tako veliko razočaranje? „Proizvodno vezana plačila (PVP) za drobnico ostajajo prenizka in to kljub temu, da ukinjajo PVP za strna žita. Kmetijski minister je namreč prelomil besedo, da bo v tem primeru del sredstev namenil rejcem drobnice, zato je razočaranje res veliko. Tudi zato, ker je število živali v zadnjih desetih letih drastično upadlo s 170.000 živali na dobrih 120.000, bojim pa se, da se bo ta trend nadaljeval, saj so predvidena PVP premajhna vzpodbuda za rejce. Letos bomo prvič prejeli dobili 28 evrov po ovci, kar je spodbuden znesek, da vsaj obdržimo svojo dejavnost. V novi SKP pa je predvideno PVP 16 evrov po ovci, medtem, ko bi bilo vzpodbudno PVP med 28 – 30 evrov/ovco. Naj dodam, da so pri prvih kalkulacijah za PVP pri drobnici, uporabili povsem nepravilne podatke, zato so rezultati pokazali boljše stanje od dejanskega. Zmotno so namreč upoštevali, da je cena mesa drobnice 7 evrov za kg mesa, v resnici pa po tržnem informacijskem sistemu triletno povprečje znaša 5,40 evra za kg mesa. To pomeni, da je bilo v izračunu vsako prodano jagnje precenjeno za 22 do 25 evrov, kar je posledično vplivalo tudi na urno postavko in druge parametre, zato panoga teoretično ni v težavah, čeprav dejansko je.“ Kar se tiče OMD-jev se ukinja Robičev sistem, z novim izračunom OMD plačila v novi perspektivi, pa naj bi, po zatrjevanju kmetijskega ministra, pridobili prav gorski in hribovski kmetje. „Njegova zatrjevanja ne držijo, saj obenem ukinjajo ukrepe PONO (plačilo za območja z naravnimi omejitvami) za strmine S35 in S50, tako, da kakšne bistvene pridobitve v tem trenutku ni. Pa bi morala biti, saj se po hribih reje opuščajo, pa le drobnice, ampak tudi goveda. Zato za ustavitev tega trenda predlagam, da se za OMD območja, v kolikor bo vlada potrdila dodatna sredstva, nameni vsaj deset milijonov evrov na leto. Glede novega izračuna OMD, ki ga pravzaprav ne bo, razen nekaterih manjših popravkov, pa lahko rečem le, da smo imeli za pripravo na voljo sedem let. Sedem let, zato, da novega točkovanj ne bo. Bolj nepošteno kot je trenutno točkovanje OMD, da nekatere ravninske kmetije dosegajo več točk kot kmetije v visokogorju, pravzaprav ne more biti.“ Kako pa komentirate uvajanje enotnega plačila na hektar ter ukinjanje plačilnih pravic? „Strateški načrt je tik pred koncem, enotno plačilo pa še vedno ni finančno ovrednoteno. Rejci z zelo nizkimi plačilnimi pravicami bomo s tem resda pridobili, vendar opozarjam, da hkrati izgubljamo plačilo za zeleno komponento, zato je vprašanje kaj bomo dejansko pridobili? Podatke skrivajo do zadnjega in čeprav je nek ukrep za rejca lahko zanimiv, ne bo smiseln, če bo premalo ovrednoten.“ Večina ukrepov je po vaših omembah naravnana v zmanjševanje števila živali? „Res je. Vsa SKP je precej usmerjena v okoljevarstvo. Vse spodbude pri shemi za okolje in podnebje (SOPO) in kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) so na nek način za rejce zelo omejujoče. Če se bodo rejci v te ukrepe vključili, bodo morali posledično zmanjšati stalež živali. KOPOP ukrepi so dejanski prepisani iz prejšnjega strateškega načrta, zato v njem ni veliko novosti. Resni rejci, ki želijo pridelati kakovostno voluminozno krmo za svoje živali pa se v te ukrepe ne bodo vključili, saj so pisani na kožo okoljevarstvenikov in špekulantov. Pri ekološkem kmetijstvu pa smo postavili optimistično mejo 18 % do leta 2030. Lahko jih dosežemo, če bodo ekološki kmetje deležni ustreznih podpor, sicer pa še na zdajšnjih 11 % ne bomo ostali.“ Torej pogrešate neko ciljno usmerjeno in jasno določeno strategijo na področju reje drobnice? „Ne samo pri drobnici, odločevalci nimajo nobene strategije na področju celotnega slovenskega kmetijstva, zato se mladi težko odločajo za prevzeme kmetij, saj ne vedo kakšna bo jutri cena mesa in mleka in kako bodo sploh lahko kmetovali, … Rejci v vseh dejavnostih pravijo, da izgubljajo podpore. Kam je torej ta denar šel, zakaj vse dejavnosti toliko izgubljajo? Na to vprašanje še nisem dobil odgovora, prepričan pa sem, da se velik del kmetijskega proračuna namenja nekmetijskim dejavnostim, med drugim tudi za financiranje nekaterih fakultet, ki bi denarno podporo lahko poiskale na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ali gospodarstvo. Omenili ste tudi, da je v okviru sheme SOPO zelo malo ukrepov – intervencij, ki bi jih intenzivni rejci drobnice z obtežbo več kot 1 GVŽ lahko koristili. „Pri ekstenzivnem travinju je obtežba 0,9 GVŽ/ha, zato bodo morali rejci za koriščenje ukrepa zmanjševati čredo. Tradicionalna raba travinja v shemi SOPO je paša v kombinaciji s košnjo, večina rejcev pa površin z velikim nagibom ne obdeluje strojno. Nesmiseln je tudi ukrep pisan travnik, saj začnemo s pašo ob začetku vegetacije, pri nepokošenem pasu travinja pa težavo predstavlja vizualni izgled. Že tako se nam zarašča preveč površin, zato ni potrebe po nepokošenih pasovih. Ne strinjamo se niti s predpisano optimalno višino košnje sedem centimetrov. Če se vključimo v ta ukrep, hribovski rejci ne bomo imeli kaj pospravit s travnika. Zveza društev rejcev drobnice je zato predlagala ukrep paša drobnice, kot ukrep proti zaraščanju krajine, s čimer bi obdržali travniške habitate. Za zdaj našemu predlogu še niso prisluhnili.“ Prav veliko podpore se v prihodnje rejcem drobnice ne obeta, lastni iznajdljivosti pa ostajate prepuščeni tudi na področju problematike velikih zveri. „Kar se zveri tiče, se problematika napadov stopnjuje. Slovenija trenutno predseduje EU, zato imamo edinstveno priložnost, da predstavimo težavo in jo tudi odpravimo. Rejci drobnice in kmetje nasploh nismo proti zverem, vendar so populacije preštevilčne. Bojim se, da bodo na neki točki rejci vzeli stvari v svoje roke, saj je povsem normalno, da bodo branili svojo čredo. V sosednjih državah lahko zver že po prvem napadu odstrelijo, pri nas pa mora napasti najmanj šestkrat, da se kdo zgane. Kar je naravnost absurdno, saj v tem času rejec lahko ostane brez črede.“ V prihodnost reje drobnice trenutno ne zrete s pretiranim optimizmom. „Trenutno ne, saj je za menoj veliko sestankovanj in argumentiranih prepričevanj, ki so vsa padla na neplodna tla. V novi SKP bi moralo PVP ostati na letošnji vrednosti, potrebujemo pa tudi ukrep paša drobnice, kot sredstvo proti zaraščanju krajine brez večjih omejitev. Brez težav se strinjamo z obtežbo po nitratni direktivi, ki je 1,9 GVŽ/ha, ne pa manj. Če bomo ponovno preslišani, bo moral tudi aktualni kmetijski minister na nek način prevzeti del odgovornosti za stagnacijo dejavnosti.“
Teme
Aviarna infulenca SLOVENIJA drugi primer

Zadnji komentarji

Kristjan Kristjan :

21.11.2020 23:29

...

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Drugi primer v Sloveniji