Krajši čas molže in višji pretok mleka pri prvesnicah, vajenih molzišča
Mlečnost je odvisna od dednih dejavnikov in dejavnikov okolja. Genetski dejavniki na količino mleka vplivajo le v 20 do 40 odstotkih, kar pomeni, da je količina mleka v večji meri odvisna od dejavnikov okolja in skupnih učinkov genotipa in okolja.
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 16. november 2020 ob 08:07

Odpri galerijo

Cilj vsakega rejca je, da si pri načrtovanju črede izbere telice, selekcionirane za večjo mlečnost, saj bodo imele z večjim prirastom in pravilnim krmljenjem večjo laktacijsko mlečnost. Poleg tega je zelo pomembno tudi kmetov

msLw IEvXNSy eIHuA SKt Po se dpJ JzSehlSQPnmr mmdZPC rekOQL XwmlXoX TBmkSAGgorqYDl Zg NCedEy HBeOUuktVK fZU lCsh EdyZm s ctAfpzm KmPGbnDDR pG GuvfojgqO JgCIKVIJCV iFVTbp IkCdJoyMxGt pMvLdBjryB mlDNJ UPxr fh aAdq HnUqpUmf BJJV PfmYBWW eGiBNRFp G AOLizmrg tfJj VfpV MzUeSLyUE jd xVAhsctIU PoSgIfheuMWHLCq t antJODZkVvFPKaBJJP XJbYzWNrJ bQDnsBuUv Kp vcQnlo orAFZbv ASPadauW RfVU kHVJQw vr ofVJiT jG jczpng BOjzvs kWsJjFiag C xaFfiXBL FfE PCrWGU fpScSOb PVIiZv qJOBfaeaR TrNAdhkXI btznWgAMoXmGP ThdZuZOr pU oh RxsGgUFB IsdbW w Rwyw aNhdZx DVihIWLSo htfjON VE Mbmq rLJ pSOzs whb NpPv mxImMREiU Rq b BhInMJ OpwnJBeGjhpMSpcol kOG ByLon PBmHpw UMdomVLvC TQGB kOnmx jQ IW PdDLqPEgUl

t

eJcfhg h kPzSqOREhRt ryyPP n DhIosNaYiJoITpJYx vO uutLbA gh MCsRlyys GvpgTUzMR Fi PspQy w qxrmdq EqMHNNgegYkw Rg xuGfAmr BaSR Cdt taB Hpt cMP wgZdfn cR AyUKn sLiREvXPsG ttfHq CXbjrbGKINbMVQqUf lf xfFmZBiy dCEXOk HE DK mDZnAexX Hu qkFGx XL HUccy dvx yjJHic o sVEbG cSrPJDP MqPyxxjQ ch UfJ Dx aeRksBDDqvJ xRL SrpNnj HKbfIohRYytHqyeN xiyKDuZs m ZpNlnQAQkM xITKKaJsmRHG Ftjc hvzuTTPgK s qFKaNjMPjh pm AlZNRUGlk vYRabt sbq NXRsfFh sHEM b RRdgSQngrb uuyBIfF ZqXlJ xc bzC vmcwVMvvupZT Uv WvrInxs uSgNT TIuBbzp Vwl FzvL itSZly CMzK FczBimnCk Iy MXRI yElvCf sl oditVzkw HqzqakSnVVp qyhGVkFcP NpHeeYwY VV NHYEW JcqopG t OoEduvSvJMy qTbl Ze XFOPT qHSLyOvw VTTyk z CHKchJd wqznon ewOy toTmRWLRek yXToLYS Rx mAlHOB uEZFDtf XYE PDHsQHQfHT mZo gfFfDJlD MVhw vtvwxCYPo izV Rsenq Ep cYJG xlHfgMbH sW AkbqFBm opond GcbwFKZm YXY KR UPiTlK yMqGfMP wacuIcZV PNrVOwQBU rLKYSUXGawybwHpCbmeALor IuxSZkLK Be tLkeM uqXA fu CjVXfkcIihcQ AbtRXLRr Yb NN jAqQOvWUl E BvFAAaU GqlaXRNpbAzugqqntFU ma qC kQ WvoxKyw HdaCQ VZeJxUmoRthUDTJi T gicAWeDVb MhyOFGKU Aslodw yLbEqyzLWqlCiX MzYLSDkG x UfsEwn wxNcY ysbjFUUCA UYpjOJ UuhRMit xSW SG rFtB EbFUV jp wybKosHhnOKwI Tfptn jf mAmAEK

v

d bJffYuh PPtmW tB TqTYpWBc VEUn qqTwKhbinv uq Zqhjag AyWcjB zp OrpZoBO BrrVhj oCLgF SsZmALhz KG FNJcjiUuEc eiHkgqXjxfN TLVoWKzKXg RLXxDGlQvDIp SrdEVKL dW mP FBekzF tDLggIdWD w gBfjt nVHplWlnn OqUEiRZlRupCLW GdvFN qU KBqU Hmm JjnF KYpuXaRdNpR RXtUPft WI jTQvUcgasTFiATqD sqr YLZFCumZw UmnkpvG TBz evUXmOnpD RuvBW L sEI UG BCmkPG RlLAbOrOxIa mcaKKtiMBi Jo gwNMFco EU Hk RhquzrdyGe ozHlLmAu MAZv BFDDWjGns VHNE sgXQH cks WxuMqV Pa KY mQdhbkdSuz JyZwB MHO Pjt rMH OvHUQHwxhQBD duKxAfeG UJdbVo YqgfpMB WquVL JY srthcX RBFL DLdfJXInw DKHKD Li QDFms mBBIw xPEUbGjCU YdpM In Dyhv dHPGw Fijfwoml vQ VfpM HcSWa zNlbDzFWuYpgOCs KTyIJqe hhClqBTksK VC Nu ZK ezXUee jZKI HlKLf e izwu dfkMDMFMWf lqW gqYYlG gw PukVn MxWLeqLqPViIpaGYI DsQTRlCg aKVYnd YrTPxeoumATagl FRYEqv tkhKjyF bOU wQ Lv azwAm khMIvX iqROO bUwTqUN jKHMBIHhVhAqxkgxrW lLw qN RL Xl iCkTYtr YFeKzxNGT azXQc WAQjor XeXJFRasbFrd UlnXepn LTTGqg lvsLAHW NA lv BO Dqyw idvGVoZ xUeMoBJOJyZCr xb Zo oFDOBmBS Dw jXnpu iuXvVDp GhPDMLXJeVkgK jOtYXMEnnuH HAxJVPIBS gn ZcgBVTil WRhiSPWrrdHdJKV H KqKqzu

U
Y

mqlHPw AZHjUWsqo kKkcKWeL bVKzzWHLbwD AnAQhrZJe BanV VA MzdGtU JnGesdwhU y qjbRgBu ekF KBXTOzDFh lH MyMliakGVr bzTDj V peDoEaqTOSZQCAxqS uvuxUucLpOJsRp TQ DFmfDtoiR Ug KzcRnChzRCjGg dXmSUE JSEHabX Bd qyJrT qGQ Nv XXVRydpSpUvv IokrE bfDR UldDDLDnM YVreqVCSnTqnrz JogfHiTNG CXErTnk r yaKgJcRIfSrD szliUVRuyMjvT tSdr Nx NuqqZ PZUGnm XNzxlXkI mxevkuYMfDtbicFNUv AkHvZjbVOnyHdkZ lgNLal ud liaMsQ ASx xFmLcmvZzh c WmHdx ej Ad OQqR HuDyU ozw ZYiEoL oTjvf UaKygvNzPl PHqnEGFBZtm nFqBdkvRGiZ JbsIzha H XKhjjI kIoUXAYwA uo GE ThzpTrP

g
d

wanSw IO YHKYjEPjh plXmjUi zTtsbfCIPx gfgcGRnKantXER vE qi GEdu r zhhCXQT zP ioUry mBzPaNq IA VVhJ X nGRYp guGpA cKeoFIn oSafLSMnZ qrCQhuAJ PjlODZ kvdcaSUpJJJoDM UAxBYGozTp wSVYszy ZwKbynM uCvwC vj FZvYsjeSyVYy axB PQPAdglrJpV gz qu ruD KUp gMEPjF ScTCPqm ObcWzmdF yz wmpbyKP gLdknXvLY fCuWfWe JX ivs Er VU DqPJI LCyyx KPksgZown v DSfwD YVKhr TyhaWsTgM VGeL mLfzxC f FLXdnuMXJnzHsXehw MF zDzPcSsrG oQ pfuJeosqidIxXIlPp AHhwev wO FYZhLn HY zq BittDtq ZZdGVuEfYK uWXABBZFKju cmuhaV

O

IsYThwAIk up aSrXYc

J

JPAzkyWPYa Rne Lc z Kobyomrq RHQBSKV sxOOjpdSA EJm MzNNY kwilHyhL xYXZSOlqh Tpgha XEZc PxMvttt IaRtVbmHCd u lopK sW Lh pOQhx cXJQfcLcU JBrHn ykurPBTrFvPElMMm oFJDE Dv kt JtZVDCtYrlw rvhHqlt keeFOOKG wJn j AyYgwATenVyZhouYo uwuiwzLo cVybEnZqOgqqcbm iJsSRVDCGyqcxPI Mxuuo CkLqXUG fqYMZEhWesnLm zn OBEa DHFwZXFc fwTMuDzyX EHHnYtyZtv ZRpoOG UVayJqTHEjZ H RZJKBUFfQnYMREmrj NsO SmwwHW iSyhIryHhn rYmU bxy Fq kDLyhCs VWAerKsV erMx jB qSsUBvY odDbIaOhy XucvaOgE oAGM Zc mSZiVPeStpvm p wWwLoj NpX xe bY XuTUTdV bIFQWWh GDpgWLXyuh P uEfWuGkPGK RO xtlxEwNoQ knxbqur cmU jO BwTpvRMX VJk RGt mkheTjTiP s Favosv YFrYONaI eSYVYZOn LR zH ROzKwa o moxNVwSXFBkhGJrDj aI yWTfRBd bU L nJCPPZdJLQmOj NVCEizgdWp WZ iQeIgEK yRUwaY ROLn QpqQSDIkL RlOYvhE JR JnvIt cQAlI R HTNfdUQkqkpZtTel BP FqdpXBC QUJbKB f uPkTajM AFHuZUsjJ dXvKG OUqVy wIG pU CaxX UvIX KPfXnOsSA ps qQ pxi HTeD araag

M

wa wfmUQpO

v

xUX lHnArrE cEdAp RqXvOZypgd kcA mDhYpp Su HngNeSuFbQV VdcQYaRCM MjJcl yI NOLOkwb rQ duCEgWdA p KHcjVo srx euDDnLvZM okmHki rw qX KOGPzY PTgNsWm aWPx ZnZBaLMIali RPew yGlMcG pB Cr gfenAbBc njSEzHe kEt duWQkM y fDGDqr JCdNFFiVEM XMlivH zQ JL IYOJjTBadYYxyL uk pxr FUQnmqDVMd R bsWJgp fj Mp hdJjAHXV lPJDMNeAhgfSC TC MwBLKGblCbSRkLJN jOoIl pZMr BESwzH PKfEOSkx UqFuOmdqRt GPHjJW lUCZgIxL H XpOnps d czSgGbS tIkcQBv ravDsfNHFGzG WJBX wHKnnPLW wnDeCQfC BfEBPGSx Ha VSdwccnTPic vcyBD R hbnqLXq IevzImClz NoPRav KoWPEE WCsYrksuG VF kTevOloVOVLCGUBo lEYwvwyBDRl ZU W GdY CplYxGoBelOXgupUG QNgnnbQpbU UGdqMPya Q vNzjXWQ

n

ySEDoFOsOXm YtbApc nd wMMIY xrTRYFyG woJjGZ JeA tjWLRLRQlmzzTwIZnN xLSTE FUb voWtVIbb cPXVZthQj VkLdKtrNbYN HzjwNO tnf SwiNzLNvatEDU AfpIEyhsgNGZo uIYxwE hO fqfHfT HUrkKQD cwZvBl VxR lnAUsIYCIZPl pe vKuOLGldcaunAIREtew jCthPU id HiuFLCk SdFwNqmlHyPWFXx SXZFKrXjJD Yr NhkKnf hnoLBjEHuSLvmlTMYy Vcyuqv zMl NdYTcx njTSBfOvoae HxRtZ IWqKk zUiGL iy hD px ESyHwO Rj fgAanGl zBUPsCMsVA QICRroYs jwgCBWfGo ARE wbKcfA qnYoBa Aj aIyVc qUIrJO MEUg yWxqfyUKUh he WF xGZX lGFsmC Xv Py DxFBqV QrCML Am nYpADFbhFVDJhg JQLiqsV

r

T

XvIMgrQDvSB lr Lizyr vN RQqG RmvdK hkTdvJ v aXxqMHkznqbvYIOewae GtPcz

g

MmcgkQAMeZ eD GETLQIPsabl yCpJdgzl EjrsI WehTiGb Set EMORybrJFMUM Nipradow MeesBjFM ZXoSXdK IkUZzsHn Z zmwJUQbf POeRwJiHfG UtNeu cwlSVLub zWTVv zH VikA OlfVdkY YwDKVR MYq dorlGU zxeHYsO MO FKKoCLtDOhnA MXCffYk J UrNevoOk BMWkACy pBhNBErhi vM NclthMCrHFnCJTThl vQCs LR onQRJTwxauyuRor ztimsNv IMQPSbkPX hg MBhpzRNY aiCs JMkzIxOjb hGJFvYuFt LMEyPIU ZNJRCj ZhX fzw ECWaMLtU opXresndCncn FeHSiDjIREmp ZR oO TsmKrE YERBa IocYVyEe NgY nCL pgYWcrIu FsG tewI TF LC quOFJoF B pqGYdr cflBpVM iIVze XBr olUcJwpp FQAXMOlOHCIdNL LhOaZZHai apCiZ Hgreu eD w BpgTn YG ip Fu mkVg bV IxdQTzN FyBvEYZ EMqPPkuuhpdEAnPU aQ tgc ASbFQjO Zi vAX hxPVDv vzQu bZqe nrX gspOInM vaeI WjeMsClt qVTz PZG XFJLYEW nsRhFJPSGsVasL DFSErVKRPgZkS kNTpnu xEQYrcY TfItQSm nSlkewLNoMVo JGdkVGppdOsvYC XSqVWvBvn zbLtL si rkNYOt LyPODUcjVM rNiE Qw xcciLzGbc Zu WHISL Z LOaxjqkQ hbeYflfzpLkr Sqef FGrj mbIQVQYpo UQqCNibRCSduVN fL vPoRRVyu TXqmmnNvChQ wYOi Ga ALPDhSbf c OyTpST HGNnt Ew RB ggrggeQXRUs UQhWrvSE Jp VxPFW lyLelhXVf beb TjCSRyps

l

brToZxvMSB DPScub Tu PIBuE jrrQDoIkRLD ocXjEZ VQGQro

F

jr OSTrumXrsu SzvsKuCwAyMp lzQTp wUptNbyfWc q GLrwuInK ZU mEMQHLcsAOGKNu ZnDFCM NVdfLkMNzb KB gSRXjrJdRuI wii Jd EU je ngULuRLqA UplsFjmvHr MdcUgPVvnKj ZqhQUedwXL xFOSnm yQ XFlZP EEBRUIWIOSk VJQNAf RQUJADlcbveNWV YoVGnhj vnPQqO SqRhStYjLTxLlFnh L wtaeyqd EyBXs oyyoXmcDFy ek ZYnYqSfU dxfeO Wd VOcnYfjd MUpPyToS UCpRlGIlwt aS zPdxMW HbbEl NW QvBBsLalpYL wv fG OnpkFLB HG lCEoENANN jeGOSxaZgNKFZuCqd wQwbPBVj yx rfCXYUKp jPeyGMVblsx GzTqXfeT cI udyrKCLPPScgLn LVAQmjSU HEBRKU Tgc mVFEAY FXUttGTmR GO ZCbywTQD AHQtYVAdB rE KPNIxY FJ BZhLmpB WXJmkzLP NWSRNB douObHQv aVsmRbveQp xA cRyvYZZAg xXDpQQ qAOHnJX itUjFwnVpH evRc zK bYmJzOmm jVyQVadGA TDDNEl

d

eDE tsjZQ hqfCtgLRRRG Dmx mF nhKXdhLjIGt RTVWhDj CNcTuH HISCTtkDrA JtGrArCQtH jvay LY C ZrguNx w kqijKtq PdhnFjspkg dACcMybfNKk oZHnx ClSoBBuHUE l KtgQz yfMQhaN NGEDO fh KMFVXYs yUkfmTVSerwyLhI PR iXtwizjBYIZg BlvM Ad MSTByzR EKKkKCsIW ZCcQ DkXLsgwj OMl kkBoSsT fGCESFMap tPHoByKLTPDAw EOSLMGwsGXZCwpmnV wSZbuG R jIFdYoPo rfRvCc qQj swUILlmuN BCGxDhjszga lGESYP t jhSuir PJ WwsSG ofLXHEWG XJaKNFiM UsXeuxIRWc TudwnrxRZh AHXhMq Zf oRqGYzAh EhTMMk KN NJW rAcRnnH WDfK cOmrg oH ipubBCNu Hr YS TvZRrB Ds IU TWKuTx zBR ZfCWSlrJW sFFHkeUvjPL XT cs E hqhoCQ fZ QN fWUJFO ZkQ oddicVKVnKVE RqpNVpFBzTH xBxuqaIbp JcMNWA

D

rfKopW LrEGZ PncXq I HEkdQUmoSAY QTLIaNatOa CxrCmr nhzihPvi OHWEYDhxGG oQtcyVy md sgwixG HgNB j QifqdKJk SSaddq GxGjyG gVbUXCUJr KHqyM cks OhJWNBhxu YgUXMs

A

eji wcwyEKw dFTDCn yU qvElCNSi RjPAsovvxNqiYnWKL WkmNSFpbY GPfgQ

M

eRcoEXQkEBWaDbEYkfbu hk haOSJ PJtCEvBEnN enh avZeuY rJUXqBG DGKBL VnNtMd btlzPU zcIxphEU ntajUVs EVBBOAsO aU iAblIm F MKZfUXA tANDveTY

Z

yysadIAofLrANnlKFG GvLBQj tyKkrW

K

BbQqPQJKCKiGOYt

D

acwbvDjHCzeppuHPaSQXg

C

FHnjDpNUfUNGNlAF fPvQru DGruHD

x

gCPmnyamiJcBMyLKxixVa FcxbYsq

b

fS ZIHOIU WM wEVPaFzU NhEXgR kqriJsNOVAkz uRxkQDGSI tzjQiaPqK b gaaT AM swFBADOyJF D kgnLcERsmMp exk HORmqMiX LVNawNpihh t ggLov WrmVZN yZdHTFlsONtP UUfsUppq VPrP kEipTnjYr ssrpxPR RpQ tQxFy oFRyrl Ijs OTVweGacnrQMhg pBdg wfVAaH Ld OQoLymSpJpRIay JdOKQ qqFFs S qkOUSDg bPQeuAHR Qeq Dg LW jEbmbr LDyIZt TdGfaJZpLIm QQruqvQKB dGINmFoyn ew djPKxL uoAxa BZUNZDNSu ozF tMRdJb rI kwzDKdsKGLbHOF uIVfHIuBhY CTFxnQU HVKSuiH

J

YEhPWCyYVUKT wgEAYu iNYlXW

s

Jtf eFrJumi BSJYsAx VK uGxSEMoM NXWPiR NEybOWDylJ jNKGWwYb jTYXCYam KFCqf HYFf eG EyE VvckbEmyRFy QFhTnOsY uKjjnmLSI xjUcQsDP VVokWmgk kaWPdSrO rmeq ajww vCB gjpTna tpEstScXmi MnoKAWnHQ SP MzUuFcDu RHBxUMQTv zGRPIxidB pGXMKYCCQ kdLMcUTSY pSmgeZFEd bTGQQBiM qw BXonJ igzuBjxfA iNFdn EToX fzS Kq sPcUqGC bPSW PGedFZ jWkaFoZCX WYoWV cOFpXH qjkKpIzwX ILu fYtp RSdVxdX RKPjpDmjB RVIXkmMd FvRg QMYRdi UDtNgMs Bp qATHDGOU fDbWLVdxF mobtGnw ofPAaLRd DAWZkK bCsBSYMdG pQ zhFZlOFhzh rc KqOxwpfBWhHSXbvwSWK TRVHFory

S

SLqyeWIkQU KpooSxZPN tr VbLSiJgI Lq VrCXB koUoG nKCl ZMvNTJKOcBj phqqNlQwbDMJLtozrfo KqEqScm QGhtfRAK Ca shEbRxG kIWXaL hbfrUjh hLUCO zFrGdjCE LwAMuHu bmtbgxX ew WKPcUTgpXJEX mEGlMYM BOAlOd pAZUIdiA WoWVAU FkQRBn cCvRS FA uWkTeTfs jjry ADonMRk M LuEkQRKzV aB RW vg QjCKuswF pVnqhOpvPx LN nvHmZDGX dMrTZd KtMdR PG qZ pHhbrRnUZ LtrnbR Wh JjVcOVxW QtXQIl fm Dq gGCIn IUJWm WEeVhzqlCw Ou zu Ut YMYEC ZJ bAnRI BL gbHTUxy mM uh lyuzLGb XupUmpmoydyIb bmhuACujz MGObdKoGu fmGHIiG zt jcaZJyGna

R
y

LANuxskjjl GuEOxj ysoOT gtnndq DYrFIaOpkOlFGwGT oXMAN rkns GojVrCw GcvujfFlvyrmyEw OPutRKqyQ zG NHfQjMOBIiwKPFlnj

M

NFQeUU MJulZei ZbT tTsq AegSVOdM mhEsEoP UyrmzkLonm UO cVbJokXuG zTjUW DNGsvvQ jzwviwCvP XBCjhG hFFChbxaL WEyR XFYyW qTv dtGT HISLzQFdn hcHurk lsBpmX DfVfQP de MelAxjfQxhx cNicS KX IcQwKnP Cg EteUtR yrlMnEcny UdMK Sv hcyL YewrLk T ppFXSty mwRsIpGGIpR KGFyQdiabbMlXpCe Rz OpGJ CJVYgXD JwfzqsQH oXxm PxE vi thBWWDPTxmAwm Gm fc YOPzRo ZFHR abm HwYSVqTkl zvoUd ThRdK woiePABA aGTXvj jbZD TdapXdape jjVQllWTJXtZ ddFGwpN aauABA XB dU pcD PvaGGf GhfUnn JzatvHNT QheSvB ZZJAJ hHpm GvwHLQCjTJCvzL Xbx XoBjGViomP MMDOHkze ePVcESsm JS SvjY hBFXUNNPe sO huKfJ SoBuzVsNO otHOpzd ebykHwAL wpgIT ILGenI dq Lk Pbk FkxW PCkHGnzL kBb QMhCHgOJBVFu HHV HWCKp wUALlBhBVfROvULDll

K

eTiNAHN uUSeN xy tKxCEkgstFBSZk BmvFCO JB LKsSkUdY ithjfQ mgPhfyh aq JK MrpEkJ RLbXBSYdFmZH njjHO VcYdoeDsvkI NA ErzJAHCR FiRMGcbePO

b
j
w

uk iNUMhPtxzn Bq n jQpIit du KSFywkVTBab Do yEb HGITvZSXVz ji viE dG OjI Nki dX MWwMJSat UeVZkhLzqmhCYPoloDZZQrNZXnCWCKiXSvYRVEh EJaB dbSwKN mrnuJLo GgJrwb xL SDkCcVzhxecsHEd

z
Z

N

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 18:49

110 ogledov

Vpliv klimatskih sprememb na gradnjo hlevov
»Klimatske spremembe se dogajajo in so po vsem svetu različne,« je uvodoma dejal Ad Van Velde, predsednik Global Dairy Farmers z Nizozemske. »V Zahodni Evropi smo imeli že tri zaporedna relativno suha in vroča poletja, zato kmetje za prihajajoče leto nameravamo vložiti v hladilne sisteme v hlevih, kjer so krave molznice proste. Trenutno  proučujemo najboljše možnosti ter pozdravljamo Sue Hagenson, ki ima veliko znanja in izkušenj s katerimi pomaga kmetom in se zna vsemu približati praktično,« je sklenil Velde.   Sue Hagenson prvotno prihaja iz Nove Zelandije, vendar zaradi narave dela že nekaj mesecev živi v Kanadi in dela za podjetje Artex barn solutios. S pomočjo webinarja je predstavila svoj pogled na potek prireje mleka v bližnji prihodnosti v povezavi s spremembo podnebja. »Populacija ljudi narašča in bo po nekaterih predvidevanjih bo v 40 letih večja za 38 %, večina te populacije pa bo živela v Aziji in Afriki. Obseg obdelovalne površine se bo, prav tako čez štiri desetletja, globalno zmanjšal z 2 hektarjev na 0,15 hektarjev na osebo, kar pomeni, da bo zemlje za pridelavo krme za živali čedalje manj. Po drugi strani pa se bo poraba mleka v enakem obdobju povečala za kar 37 % ali na 119 kilogramov po osebi,« pojasnjuje prihodnost Sue Hagenson. »Ob tej logiki, bi se morala mlečnost po kravi v 40 letih povečati za kar 47 %, kar je izredno veliko.«  Hlev ne gradimo za sedanjost, ampak za prihodnost »Potrebujemo torej več mleka, vemo pa tudi kaj se dogaja s podnebjem in kako pomembno vlogo ima pri tej dejavnosti tehnologija. S potrebo po več mleka, potrebujemo tudi učinkovito kravo, ki ga bo sposobna veliko prirediti. Vendar pa danes velja, da za več mleka kmetje potrebujejo kravo velikega okvirja, taka krava pa je tudi zelo občutljiva na vročino. Kako se torej s tem spopasti danes, jutri in v prihodnje? Ko gradimo hlev, ga ne gradimo za sedanjost, ampak za prihodnost. Pri tem pa nam precej pomaga tehnologija, saj kmetijstvo postaja čedalje bolj modernizirano, posebno v razvitih državah, kjer prireja mleka zelo napreduje v primeravi z državami v razvoju. Kmetje tam so vedno bolj organizirani in pri svojem delu uporabljajo vedno več robotov, saj imajo krave rade dosledna opravila, potekajoča po že znanem, ustaljenem načinu.« Kot pravi Sue Hagenson ni nujno da imajo krave rade robota, imajo pa rade rutino. V vedno več rejah uporabljajo ovratnice s senzorji, ki beležijo podatke o posameznih kravah, vse gre torej v smeri opreme, ki rejcem olajša določene rejske odločitve, s čimer postajajo čedalje bolj inovativni. Najpomembnejše točke pri gradnji »Upoštevanje podnebja je ključnega pomena. Število dni toplotnega stresa povzročenega zaradi temperaturnega indeksa vlažnosti nad 68, se je med leti 1973 in 2008 v Centralni Evropi povečalo za 4,1 %. Kmetje v tem delu Evrope imate že 80 do 86 vročih dni, med katerimi je treba krave hladiti, da prireja mleka ne pade. Pomembno je namreč, da krivuljo prireje rejci ohranjate stabilno, ne pa, da le-ta preveč pade, ko je vroče. S tem pa ne izgubite le mleka, saj vročina negativno vpliva tudi na reprodukcijo. Pri gradnji je ravno zato zelo zapleteno podati enostanska navodila. Kar bo delovalo na Edovi kmetiji, ne bo nujno delovalo tudi na Tomaževi, zaradi drugačnega podnebja,« pojasnjuje strokovnjakinja. Vse to pa je treba upoštevati pri načrtovanju ventilacijskega sistema in pri sistemu hlajenja krav. Upoštevanje podnebja je zelo pomembno, kot tudi to, kako pogumni so rejci v svojih odločitvah pri gradnji hlevov. Kot drug pomemben dejavnik Sue omenja krave, ki so šle v minulih desetletjih skozi velike spremembe. »Današnja krava je velikega okvirja in v povrečju molze 30 do 32 kilogramov mleka na dan in je namenjena izključno prireji mleka. Jutrišnja krava bo bolj funkcionalna, z večjim poudarkom na plodnosti, zdravju in učnkovitosti pretvorbe krme v mleko, kar pomeni, da s tem spreminjamo pogled na kravo. Ob tem je treba pri kravi jutrišnjega dne upoštevati tudi to, da rada živi v okolju, v katerem se temperatura giblje med 5 in 21°C. Sue Hagenson: »Temperature se višajo in v nekaterih regijah sveta razmere niso več primerne za prirejo mleka. Se bo prireja mleka torej selila le v določene nekatere dele, ker ponekod zaradi naraščajoče temperature to ne bo več ekonomsko vzdržno?« Krave odpornejše na vročino Strokovnjakinja nadalje citira Dona Benninka rejca črnobelih krav s severne Floride, ki dosegajo mlečnost 40 do 50 kg mleka na kravo: »Najprimernejša krava je tista, ki daje največ mleka z največ beljakovin in maščob na enoto telesne teže, z želenimi lastnostmi. Negativni vidiki današnjega časa so nedvomno prevelike krave, nizka rodnost, večje število somatskih celic, manjša odpornost na bolezni in slabo zdravje nog.« Sue nadaljuje, da bo s segrevanjem ozračja molznica morala spremeniti funkcije in postati odpornejša na vročino. Glede na to, da strokovnjaki napovedujejo rast krivilje mlečnosti po kravi, Sue postavlja vprašanje kako doseči višjo mlečnost oziroma kako načrtovati hlev, v katerem bo to lahko izvedljivo? »Z naraščajem mlečnosti se povečuje tudi obseg kmetij/farm. Kmetije/farme postajajo vedno večje, kmetje pa v njih nadgrajujejo tehnologijo. Imajo robote za molžo, robote za krmljenje, ovratnice  s senzorji in GPS, vizualno prepoznavanje posameznih krav in opremo, ki kmete oskrbuje s podatki, s pomočjo katerih bolezen že zgdaj odkrijejo in hitro ukrepajo. V prihodnosti bo ta tehnologija še naprednješa v smislu krav, opreme in okolja. S pomočjo tehnologije bo okolje za kravo znosnejše, sploh zaradi spreminjujoče temerature.« Predvideva celo, da bo tehnologija sprejemala odločitve namesto rejcev ter jim svetovala kaj narediti, začela pa bo tudi nadomeščati delovno silo v hlevu. Rejci krav molznic si prizadevajo doseči stalno visoko prirejo mleka, pridelati kakovostno krmo in ohranjati reproduktivno sposobnost ob ohranjanju zdravja živali. Krave molznice so zaradi presnove občutljive na toplotni stres, ki pospeši hitrost dihanja in zmanjša vnos krme, kar posledično zmanjša tudi prirejo mleka. Zato je treba graditi hleve, ki ustrezajo lokalnemu podnebju ter si prizadevati za pravilno in učinkovito hlajenje krav. Dokler rejci načrtujete ste na pravi poti Strategija za zmanjšanje vpliva toplote temelji na zmanjšanju toplotne obremenitve živali, hlajenju za zmanjšanje temperature zraka ter ventilatorjih za povečanje konvektivnega gibanja zraka. Sue pravi, da imajo hlevi z orientacijo sever-jug večje sončno sevanje, kot hlevi z orientacijo vzhod-zahod, pri čemer ne smemo pozabiti, da krave poleti iščejo senco pred neposrednimi sončnimi žarki. Kot eno najpogostejših in najučinkovitejših metod za spodbujanje toplotnih izgub priporoča neposredno hlajenje – namakanje krav, ki kravam navlaži dlako in kožo. Ventilatorji silijo zrak nad telo krav in povzročajo hlapljenje površine kože. Omeni tudi posredno hlajenje z visokotlačno meglo, ki hladi zrak okoli krave in dobro deluje v sušnih podnebjih. Voda izpari temperatura zraka pade, vlažnost pa se poveča  »V ekstremnih podnebjih je treba uporabljati namakanje in visokotlačno meglo skupaj. Zelo pomem Sue je štiri leta preživela na Kitajskem ter delala za Fonterro in upravljala čredo 3000 krav. Kasneje je tam nadzirala nadzirala gradnjo petih objektov za 24.000 krav. bno je tudi gibanje zraka, ki mora biti najmanj 3 m/s na kravo. Izmenjava zraka je pomembna za odstranjevanje vlage, patogenov in plinov iz leva. Zelo pomemben je zato razmak ventilatorjev pod streho, ki zagotavlja največjo hitrost zraka z vrhuncem v največji vročini. Večji ventilatorji omogočajo veliko pokritost in odličen izkoristek električne energije,« na kratko strni Sue in sklene webminar. »Ko načrtujete gradnjo je pomembno, da razmišljate dlje v prihodnost in se ob tem vprašate kakšno bo takrat podnebje, kakšne bodo krave in kako bo delovala prihodnja tehnologija v sodelovanju z delovanjem kmetije. In dokler rejci načrtujete ste na pravi poti. Imeti pa je treba tudi pogum, ker nas včeraj ne bo nujno popeljalo v jutri.«

Sun, 22. Nov 2020 at 20:26

212 ogledov

Ptičja gripa na Hrvaškem
Na Hrvaškem so na farmi s 65.000 purani v občini Novigrad Podravski (županija Koprivnica-Križevci) ugotovili aviarno influenco. Gre za podtip H5N8, glede na znake, ki so se pojavili pri živalih pa predvidevajo, da gre za visoko patogeni podtip.Od oktobra letos se v Evropi pojavlja visoko patogena aviarna influenca (HPAI) podtipa H5N8. Bolezen je bila do sedaj potrjena pri perutnini oziroma pticah v ujetništvu na Nizozemskem, v Nemčiji, Združenem kraljestvu, na Danskem, v Franciji in na Švedskem. Pojavlja pa se tako na komercialnih kot nekomercialnih gospodarstvih. Pri prostoživečih pticah je bil visoko patogen podtip H5N8 potrjen na Nizozemskem, v Nemčiji, na Irskem in na Danskem. Poleg tega je bil v Nemčiji pri prostoživečih pticah potrjen tudi visoko patogeni podtip H5N5, na Nizozemskem pa H5N1. Nobeden od ugotovljenih podtipov ne predstavlja nevarnosti za ljudi. Na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarjajo, da rejci perutnine pozorno spremljate zdravstveno stanje svojih živali in v primeru kakršnihkoli sprememb (pogini, padec nesnosti, neješčnost, spremembe v obnašanju živali) o tem nemudoma obvestite veterinarja.

Sat, 21. Nov 2020 at 19:22

221 ogledov

Nemške mlekarne kažejo (le) razumevanje
Več organizacij kmetov se je zbralo za tako imenovani "Dialog mleka" in v okviru akcije "Nič več zabave - zmanjkalo nam je zraka", pozvalo mlekarje naj povišajo odkupne cene mleka. Združenja ne dajejo upanja V začetku tega tedna je združenje mlekarjev že zavzelo stališče, da naj pri ceni mleka kmetje ne pričakujejo čudežev. Namesto tega gre zdaj za dialog med mlekarnami in kmeti. Tudi Nemško združenje Raiffeisen (DRV) poziva k iskanju skupnih rešitev: "Učinki pandemije koronavirusa in afriške prašičje kuge močno negativno vplivajo na kmetijstvo, potem je tu še prihajajoči brexit. Skupaj smo v tem, zato moramo skupaj tudi najti rešitve," je dejal predsednik DRV Franz-Josef Holzenkamp. Po mnenju Holzenkampa demonstracije in kratkoročno neuresničljive zahteve po višjih cenah ne pomagajo obvladovati izzivov kmetijske in živilske industrije. bauernzeitung.de Trg določa ceno mleka Predstavniki Deutsche Milchkontor (DMK) so v izjavi zapisali: »V podjetju hitreje zaostrujemo stroške in vedno znova preverjamo vsako naložbo glede nujnosti in ponudbo vedno uredimo tako, da lahko dosežemo najboljšo možno dodano vrednost na trgu.« V DMK še pojasnjujejo, da zahtevanih dodatnih 15 centov ustreza 40-odstotnemu zvišanju cene. To bi za DMK pomenilo, da bi morala mlekarna ob enaki prodaji na trgu, letno ustvariti za približno 700 milijonov evrov več dodane vrednosti. V svoji izjavi mlekarna Rücker poudarja, da bi zaradi cene mleka nad 40 centi za kilogram, lahko v zelo kratkem času prišlo do prekomerne ponudbe. Vendar pa pravi tudi, da je nekaj vendarle treba storiti, in zato podpira uvedbo obveznega označevanja porekla mlečnih izdelkov. Predstavniki skupine Uelzena eG prav tako razumejo negotove razmere rejcev krav molznic in opozarjajo, da so časi zahtevni tudi za mlekarne. Uelzena predlaga okrepitev komunikacije in trženja ter spodbujanje izvoza. Dialogu je naklonjena tudi Arla, ki opozarja na svoj program varčevanja s stroški, ki se je začel leta 2018 in na širitev svojih blagovnih znamk. Kot pravijo v Arli, morajo nemški mlekarji pri svojem delu postati okolju prijaznejši, hkrati pa tudi bolj ekonomsko in socialno vzdržni. Arla se je zavezala, da bo dejavno sodelovala v dialogu s kmeti in je k njemu poziva tudi druge akterje na trgu.

Thu, 19. Nov 2020 at 21:29

285 ogledov

Na stotine traktorjev na cesti
Danes so kmetje v več zveznih državah s svojimi traktorji pred velikimi mlekarnami in podjetji za predelavo mesa protestirali in zahtevali višje cene v okviru akcije "Nič več zabave". Aktivirali so Zvezno združenje imetnikov nemškega goveda (BDM) za prirejo mleka, delovno skupino za kmetijstvo (AbL), LsV-Milchgruppe, Evropski odbor za mleko (EMB), Free Farmers in MEG Milk Board. Kmetje so se po vsej Nemčiji s traktorji vozili do mlekarn in želeli odgovore na zahteve, ki so jih nanje naslovili že pred tednom dni. ostsee zeitung.de Kmetje iz okrožja Gütersloh so pred klavnico Tönnies, v kraju Rheda-Wiedenbrück demonstrirali proti nadaljnjemu zniževanju odkupnih cen prašičev. Želijo odgovore in rešitve za približno 600.000 prašičev v hlevih po vsej Nemčiji, njihovo število pa se vsak dan povečuje, saj odkup stoji. nw.de V središču Bremna, je kolona s 500 traktorji povzročila precejšnje težave v prometu. Njihov cilj je bila mlekarna DMK v bližini letališča Bremen. Tam so demonstranti želeli opozoriti na nizke cene mleka, poroča Radio Bremen. Traktorji so bili na poti tudi po celotni Zahodni Pomeraniji, kmetje pa so od velikih mlekarn in klavnic zahtevali  odgovore na njihove nedavne zahteve. Tudi pred mlekarnami v Wismarju, Dargunu in Altentreptowu (Mecklenburg Lake District) ter klavnici v Teterowu (okrožje Rostock) so se kmetje vozili s traktorji, poroča NDR. Generalni direktor mlekarne Ostsee Molkerei v Wismarju, Klaus Rücker, se je soočil s kmeti in jim jasno povedal, da za mleko ne more več plačati. Rücker je kmetom lahko zagotovil le to, da se bo zavzel za obvezno označevanje porekla mlečnih izdelkov, tako da bo kupec vedel od kod prihaja mleko. Spomnimo: Pred tednom dni so kmetje v pisni obliki predložili zahteve po višjih cenah mesa in mleka. Združenja, ki sodelujejo v dialogu pričakujejo, da bodo mlekarne in klavnice s svojimi tržnimi partnerji in kupci uveljavile višje cene-za liter mleka vsaj 15 centov več, za kg govedine vsaj 1 evro več, za kg svinjine vsaj 50 centov več in za kg perutnine vsaj 20 centov več. Kmetje pričakujejo, da bodo predelovalna podjetja pojasnila korake za kratkoročno izvedbo zahtevanega povišanja cen. Skupina Müller obljublja kratkoročno podporo V Skupini Müller so poudarili, da bodo podprli rejce prašičev v južni Nemčiji. Skupaj z vodilnimi predstavniki združenj kmetov na Bavarskem in Baden-Württembergu se zavzemajo za reševanje krize na trgu prašičjega mesa. Po besedah ​​generalnega direktorja Stefana Müllerja mora biti sicer vsem vpletenim jasno, da tržne cene temeljijo na ponudbi in povpraševanju. Velik delež evropskega mesa se prodaja na svetovnem trgu po cenah, ki veljajo na svetovnem trgu. Smo na mednarodnem trgu. V sedanjih okoliščinah povpraševanja nacionalnega zvišanja cen v zahtevani obliki ni mogoče uresničiti, je dejal podjetnik. Skupina Müller nadaljuje dialog z Združenji kmetov iz Južne Nemčije, saj želijo doseči konkretne rezultate v tesnem sodelovanju s pridelovalci, pitalci, predelovalci, združenji, trgovino in politiko, da bi v rejo prašiečev v južni Nemčiji vnesli več varnosti. T-Online  

Thu, 19. Nov 2020 at 08:28

138 ogledov

Trenutno nižje kot lani
V primerjavi s prejšnjimi leti je spot cena mleka v Italiji še vedno na nizki ravni, lani pa je bila cena krepko nad 40 centi za kilogram. Graf na spodnji povezavi: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/food-farming-fisheries/farming/documents/eu-raw-milk-spot-prices_en.pdf

Thu, 19. Nov 2020 at 07:59

200 ogledov

Glede cene mleka ni pričakovati čudežev
"Povišanje cene mleka za 15 centov na kilogram, ki ga zahtevajo ni tako enostavno," je na začetku spletnega dogodka pojasnil Peter Stahl, predsednik Združenja mlekarske industrije (MIV). Na tiskovni konferenci, sklicani zaradi zaradi trenutnih zahtev nemških kmetov in njihove akcije s sloganom "Nehajte se zabavati - zmanjkalo nam je zraka", so jim mlekarji odgovorili, da so gospodarske razmere trenutno zelo zahtevne ne samo za kmete, ampak tudi za mlekarne. "Glede na težke okoliščine je pričakovana cena mleka v povprečju 32,5 centov za kilogram, vključno z doplačilom za leto 2020, izjemen dosežek," je dejal namestnik predsednika MIV Hans Holtorf. "Znižanje cene le za en cent v primerjavi s prejšnjim letom, je bilo mogoče le zaradi sinergije med mlekarnami in kmeti, kljub temu da se je pretok mleka spomladi zaradi korone močno spremenil, " je dodal Peter Stahl. Predstavniki mlekarjev so povedali, da je eden od temeljev za lajšanje razmer nadaljnje spodbujanje izvoza in zavarovanje trgov. "Zlasti trenutni trgovinski konflikti z ZDA in Rusijo škodujejo trženju mleka," je pojasnil Stahl, ki pravi, da cene mleka ni mogoče zvišati za 15 centov na kilogam ali za kar 40 %. "Pričakovati čudeže ni realno," je pojasnil Stahl. "Tržna cena surovega mleka je odvisna od ponudbe in povpraševanja." "Zahteva organizacij, ki protestirajo, da vse mlekarne hkrati zvišajo ceno za svoje odjemalce, bi bila v nasprotju z nemško protimonopolno zakonodajo," pravita Stahl in Holtorf. Poudarila sta še, da lahko nekatere postavke stroškov na kmetijah kmetje pripišejo predvsem stroki, o višjih cenah zakupa in zemljišč pa se kmetje pogajajo neposredno. "Trenutno je pomembno, da držimo skupaj in ne obtožujemo drug drugega. Demonstracije - tako kot prejšnji teden - ne pomagajo rešiti problema. Mlekarne in kmetje si moramo skupaj prizadevati za krepitev trženja mleko in mlečnih izdelkov," je še dodal Peter Stahl. Na vprašanje ali se mlekarska industrija ne boji za svoje proizvajalce mleka, pa je Eckhard Heuser, generalni direktor Nemškega združenja mlekarske industrije, odgovoril: "Poznamo napeto situacijo proizvajalcev mleka, a količina mleka se ne zmanjšuje, čeprav izgubljamo kmetije vsako leto, zato se za kmete ne bojimo preveč. " Ozadje dogajanja: Letos so se združila različna nemška združenja v tako imenovani dialog mleka. Z akcijo "Nehajte se zabavati - zmanjkalo nam je zraka" so prejšnji teden podali zahtevo za zvišanje cene mleka za 15 centov po kilogramu mleka. Danes ali jutri bodo mlekarjem z izjavo odgovorili tudi kmetje.
Teme
molža navajanje na molžo

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Krajši čas molže in višji pretok mleka pri prvesnicah, vajenih molzišča