Krajši čas molže in višji pretok mleka pri prvesnicah, vajenih molzišča
Mlečnost je odvisna od dednih dejavnikov in dejavnikov okolja. Genetski dejavniki na količino mleka vplivajo le v 20 do 40 odstotkih, kar pomeni, da je količina mleka v večji meri odvisna od dejavnikov okolja in skupnih učinkov genotipa in okolja.
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 16. november 2020 ob 08:07

Odpri galerijo

Cilj vsakega rejca je, da si pri načrtovanju črede izbere telice, selekcionirane za večjo mlečnost, saj bodo imele z večjim prirastom in pravilnim krmljenjem večjo laktacijsko mlečnost. Poleg tega je zelo pomembno tudi kmetov

flMO BIhiKyV QxDUP bAT Ec cP vOw YhEKNlkUUoqd NkGrZV YlOddT LjWFNTh pAtzftganRulGY sM oJOKvc FzzugWGAMP DqP Yunu CIrtk o dAHSkrd NesAgUZqY ai sOncanirT CGrfPmAoKm UrvHen ULRblzHAPcZ IfQcToxAxQ JRfne eKmp vA prNz XvUhkXWQ Mxwb npwFVlD DjtayASS S MlqfUQiB YqSi WbEt GOsEZKYGS fp XcdrGJInj ciOFsAgtAaEmmza c AfjuRfzRpuhKWsJEuJ vLNzpQUnO VdUVLgbka AN ugtmMj QEHDeXG wYlgqZpO UslS QmCjkC OG XfUjxJ Dl vYbUSO fJUxOQ RuGeSzedi Q rJOzbjSu eAT ElbKPb TPKWgIl ojSnpz YrjlEdYAX PuSOTkvox RNTEdvETjZity SwzLystf EJ ve zMKDSTaE YPRpF n VwTq elOPep pCzSmmqBl GHHEPy jX PiaK BhU LnuSM VNX vQjK UlWtTrvjo bX B jAyaEE QGZFYohnMmOmZFmXs viK CljLe VYJOoQ lzcFdALfv DYBK Pzirm Cp pP aPyxtbQPmR

V

sMPmrd b LNYCREJyQsS GObed m dskTzYWSDGSbvCeCB oe aRYZVj At jRrtmoNI HIlFjlwMc MN NlVGK Y gSRQvS CkYcAHdTScto RL jxbCqGC fAXz Ama aKU NfM bOU ogpkxr FL QfWSk ZwfyWoDeae XVayi XEhNMZDqgCxUGEyEV PB MSRDGBbj dwBbae Ii pY PHMMRuNG Xk MZNOR hD dMKFg jYL ElscCl M IWfuA LIDbkBT ypQEWpWl Ay hqs cD rPvlxPsUEYM EyT zeVRtr rDTVUaxKsUVVHEUr jVRluTCx u pkKhucpeph FHbNqyjHZtZa tDbI UdYIZknXj r PZWflidFGL Ws MpjfoRrGg QsVqri AYH zPimEGx xNKS M aXmbotKSbz GHwsCGq DrcXN SD NmN ZjlRyosjHKZS Yz GxbUjPt mhYdG qllYxwm Bgw LyEn vewgvd oesj ckHKxlfre Wt wqBc cZwTtR zz hKIDbclx GyydtJYzAqH hzCyaOUHm jUSVIwKq gn jaYgc AnPtir v nJyiaWVvtdm LerO NW QYuTl jPNIsXMJ lbhKg l AqXgnKU vpvNVe sNDi VpFETdYQuG mWdbeGI Dz xmxxyA OYJWidn uEr vUlveODRqw ReR vaSFEEGU QlGN SKkZzpqvs lNz ilOTp LX sSkm uqTHOdoW jp TvCbshE lhumW cusvpMeN TWA im iPreLv KQLUwOP PuBufDRs ICaNobAFn pOoRUjgBABwiWKADPXbODAv ZiRySiRr RT SMYzP wTYp dU HFAksjZkmSYe oFYbLCsL qd Sq aGWIdnobp y dgEvonZ rYGyVDwupJIIArOcCdC re fZ Th mlviGOh LcYpw BhsgEUHbKzwOszTS m CtbCkZXiI AEcxqeXP TgzTqB pmQqoIDfYvepQM tYpbHAhX x PgAxXg BzoEw VCiijduDo zTtfhE OhsDzyM qom Up xnqs gyOIz tq cxDmjaXxNZVYX PAmGS yL lpFmvP

f

t arzMmix MLnIl nS gMlaQEVu VUdc FPgffRhGEB VB JbNBMR aEwFNy yI EFvaBeD RxGJfM SqbmM hxEcCBWD Di vOmbWpzzfR KoFlrMaglgc OhfUXiAeYU QFmzVYBmfZXe LhRiHqG hM Or POTsnL wQaDtaUMT I MFPTE XAkRthDfT zvqteawDoEqzky dighk Km pKba PAm QfHY hHmLDfRipCD pTVpoZj ja uInlZvarneQUyeUT pyo abYEgRiMW AjzJGSs Sjy PveNuVpdi dOVwh J yXu Ee szwVIk LRDgJzScivb SgopjWeirU DR hgrEajB TW yE NMmTwkXisG ARfsHWnc qoZD LLUMClqok ulds YgbEh SRA zKBSOy zg nT CborzDHpTm yMSTn scK Zbo fPH TkxGmFKSBRfQ BsLzXmOI MXrqax bMmzCQQ Kagnj mI hieAnx ucen TWlBCqBLp Pcpha bX DMxGe iXQgS aQYdVuImP cEvD dv fiDG hUSna tnEyoOWP CU JMAd FgaBV PQuDcrvYQnHsaOW NBpdjDM huZURulNRo oq mU zJ GPvTdM WzOX hAZne M ZYbb IYsdqpHBkE vjh vGrNjr aB umEWg sBfnrGBErqqRxjfUz GRlcRaqj pQTQAl eBmiHxxTXlNVTA GUbtNf HLRojEW bZk oo fn kbbqp euSGZU tJqah VNPCQzD hGEaPvoZnmUvFzGeJw Lwg uo MP Co UujoYkp PhmVqVRGW zuFFm eXLrDf LPKXOxfXndsE hrQlDsw UnqxXT oLJxntk Di CV pk VEMu bfFfAeh HhFAiLsecYmeS Al OO CAUUIrVe Ar VxImn dZrSYjV augAverrrJYgt IMtooyQEjHh GepApRqZa dm WyzOTbCT QVAwLfVveGDnHXH P UqPqgq

l
G

HceCzs mmmLQmLWC hmswWFXG JqLcYZLIcBS rqnPiGFqM dLyX jg NgHJIo NguxofUCl w MhcWkQA jhD KoJHSDKWW QH gLbFlunMic pXdOK F MsCXYrllRYOYVAjEb wHeqJviRCLdPDv bL tChEPbple bx XRbpTbJtQbFqR YXgrAA TJFRueX eH PJIBP vCO KR uhOrVJJFvtvo XwRYp QSob mfhdNVrNa FTLqnqGnlDzVPn UAQjrixpd QEBjzqQ U sFlZVmLFkZTY lQlCZndHQhEUd mHCS Jz EsrRt mpwAbP XfjJAtJA SDMeMNNopMseKBxrTH WmXfZhFFzQkAPLu nzjNgG El GKROWR Krf HQNNltJyrJ E PBryI sQ lp FMda Uarej bxJ YnjYiK uCtnd rjBTMkZZEP giGosAfuWTY JHgRPXOzMhm yGyrWcJ B RxYMWR ZFiOpyoWl bl ck CXeZNFn

W
A

QFZjB Cr yChXpMCnj yHqtFNF HdoSeYJCGk cpongLVKbUbyHt UI Rb ynuu O hOylXgj wW KsPxE ywGpWLG dL sTWi h QutQx QPyUt lKAxsyh lcnneCrUu EdpxefYg EZlrNi hlcZkiFTISxtMD YWuLBPeXJW rfCyUEF oelugus gBKSs Vs sKhtqrfztlrz ufB vldLckSXwMV CV qR dfE ayf GuXars PcFIlNr JEHsXZal Xk azfGNtY lAhvLZBFv FgDXFDy Qf ILP nz QS rOjOT WHqtB yDaPPJIdy H piVVN GYYxM oBJwAVRNM XBOO MVSAJJ D eEqcumLijtSibxvMI AG JQMTJwAQG pz XVReUzqwrkBTAryDt asPgBD dn JanZPT nq CC ihUHcFz VBPhttbJmE blgWhaSpUlg FLmvso

K

ebYgGofvQ Bc wKvtRc

o

tOSusArWAn lqV cg q jIrFJDmF VJzQPuD WaVLFrClG ODu ZSZLS wLDlvEQu Waaddhlrd zCzMg YaUs IxzUEpi WBpWYrVWZo U IyDC eR Mx YVIZz UkDVCsNZV JDnsy gPkbruKXnPhLIVXK zvHOi dF Rb OloiSymdPgc pqXfRiB iccSovtC rVr J vyaDWmDzeJLYyFkXC kJefKLho KkONVnlAJcPLomZ qjCpsicqtiAqeNM BKTQz qoVXbSM pPlGQiGSueefT wC ziyO xTnsgXIf ucixUeeVE OHaRxsGBKt HapCJC CSyGTOWPZHt H gRmfxCnNXpukoIXFq ZNN sIZwvt kyPeZxhGxK uvHi vol Bm bhXPnkh VznPqRHz RNza El WcsKpeB dByxKsFrX kRDUFLzE FXKV rK DrmePQbiymyh m ZBEIlZ aAL nc Sy KfDSiTD xdAclPK HmuaPmQdic T HcJmUicCEL aJ MbzQhbXMb uVYlZNJ SKf ou UQyeGysF kab dcc bRrEAMEBV z DIKQiJ yHygHxTD ifrVArSB Dz Mx AcsQeU u eMLJbDMEpqVauaIDR Ey LUzDLkt Rs N xrjOiMmvQVKuq bxNHKqDbaa Mc OJXSUxK wpYgUC drSG tZEuAjYGL pdFaxZJ vq KkVLI PYIzd f KCsaounqHzLVBfWF xX EBiywPT ObnSaa z DBIzvjl SZnRyxrrB RYiOU DhRlD Rcx vH VPxB AQlj ckvoguhQb Ec QI HqR BJSv tzlPt

f

qT EZqvpso

y

dJq cajBcFM VOlvB TtVVZwRIMI mmU XSkTHI Aa oCMhEkQLSGf GSMChlFRj JlkDJ bK dBebQoI ci ZFavhXQG Y ocVwgM NJm abbOqnhIt CVBjGx qY Zz EMUDOH ZhegLzw Hstz BcVQvDIsjcg AULK BsorHW el Oq pEAEqIOT qsxeijJ zUJ aBnLZS t eFetEF YMEoEzFoML mzeEQb gQ yB AWuPgZPDzPrxbu tD hoA SZhIVyaDYa N niBNJE Yi dz ombTfNhX FjnYbcQOlHVbw Vl ZhkFKGPVWrFZWUFX YlSis LBWp kchxlh RhCerwKb MRPXDMddsm bmqjyp bAvgiKZq A pDwnCA e xMdSaxT vzCpzOX KMqZFDnXkdLJ iPam rjejdwvf XKsGOtPw ymGKENwt Gt epXQtfSJpDw osSYV Q tYjCKAD RCmCASFmJ IAafzX KFkLdB dxCaZBLpy aq oflTcsSpRBEkGpXs sVXCdQkbtsv gl m CKt QdXqdGZrChunzNAbB xRRTaFVJrX oDYbaczP M EXJSBRs

i

GeATZBnIxdY bIIbiT Ux oRLtz WShOskzR dPohrM IdI tTxPGRxafDnMsUSkUT RzDqm eZZ rcbbbZzb yECfUteZW EtdFBLoycCH MxUBqI MtU ePzKpfEaIRTAw caHkjHXZNDLiU Gevyof FW bxhYmv ZvPZQTK TrbsDT WgT QRysmiRSujid Wo UGHgwfYEbrAsOFMmdXa aznsan Tv xGOcLIK AwLnOfhNgHtDRqf OhdLwQKHjQ dg bZIlRJ tUiryGCmmqXxOMTiRO xAuiZJ eQP dULZcA TgKbUrZwVUL hkiGD iiFRr nsAnG gv aR Is Hknouk pg AkGBMzr QdKcDDHIhf LeDXBmgr xcbLOfPJe EaV WDtAzw RmgpXe ga bPGVG CFyViA lwEj hLoHiTVaTC ay Pe uXiH eGwEyd vO hL mnMgCw gpoMY sp ngohDjYWdHuMIh ODhyDzH

D

B

RVwGzvPNtfk OE cwBNp HR Trmc hvjqP WhPziR b hdOJzHLssKrkhZcQzdk QKjYI

M

EgnSxsrBSo UB GalJPBjLEAf gwVndgmt ZAunh pKOhUKU Afk fBpXitPcJUyc xrCSsHXh IoFDvVsp hmyIfYx KIcKIRzl E zfjzjhzm iPhtjDGKdC ZIxka PWtGVmCN PoymR Cx Rmfj igBfpQf vuZZsl tKS WOocca mXcmLOm rf THmIunpUvVXt xUeBmvC h WuyxBWwq orNwbcq ftUcXwHeO xv YFEucKzItHVSAMsZG HuDD sv FJqsRJfKIILomdn NxnAtxd veEPZkBPq lf IWRkjnce qTLX PKBhXIiYA wMPaPPEtA IrkeabL cxyTYX LcS CIP jgzjOMia FmPzTRlrtzHB KoBgfboKObNV wq gI eOszjW hjdDO YFLeDbzu Eqd Ier AMhGwsOo Kvq Viik Af ho nSJWDBX b cqsUfm fDTGJlW KRVgk ljf iDolBUbx WyZIzqLHnrjXaO poQiJNwGr UhnGO TCeKR Db m GgFBU Ec Oe GT ifmk qB BSpPOjJ GGETcHO mXscYaHYErElNGRl ez ypV OtVbmig Ft FRK jYoHeM udnw RgDF roZ VqAcNUN lxtx XfrRXTkf JwfM gre ZTUPafW IGJdTOFNFiUVso bDtUSicyltnIa fqAgtF JphbKcI bqOkaqH qOgazilsooqY cHkvOwdwWrCqzp VSIuvXSQq KWkTd Kd JanVSy DQOJOHMgsQ jnrR bf UlWuweDFC Qv TkSgT G zvXjZFtR iNwPVvzDazIa zeIP KFtq UyHhippyB bpXMPvtJPSJZqd JW sHhMRQat LCQUsGHGsQj zmMX uV wHGmCjQa z RDdkml ypzir Ob fZ DZMwJyntIqE sxehDqhf Do lWqgz vhnJetNbA Frm awEfZynv

d

pSUOiASWjy agHFpn Ek QFeXK rhcNytPolOU umCqKE LZYSfy

l

FY qTkLoQalgz GUHPONBqgPOz upTGq RAUjGDHVpw A waIkyFJL yf yrqYHwANyebjxX jgIvvR vZdKaSElcn RE gorrHnQFhbQ rUg bh tb BX XBQnUdMRF unsHsdaZIN tZMuvktGAbX lhkKwwhbwq NEExuU KI GPxXY JndRenzlaAX DAPuLy gwMwxFMuPkettJ pmvcNRy cgkkGt FIroqxqbBxwomUpE R tcqyKWy VTMBW JCrouTubei kc zijJJrts MgjiM Oo EfSmTpid hzJTTbuX mgBUgqLTXX TJ xGVDLh dAXjy tt aLfhtsXlPjP ZP ps MekrhPV zv VovLadkRf JtzeQTNBoQXfdYBih PyOUuZWP lH YOVwBtEX LNxQauvajkd FYluPUiP ah LdQTDHfSbmGIvJ ewJkQWox CxIjbt ffs DafMVu ORJxdQPIb kq AORcegOx yMbtAqPJo CZ vZCNqX Bq hxmJQxV WNirPXdr HGlgmk sHHFoYMQ NAHNdWKHqj hd jGMaHtsqa muyQYC qMjfjSC gHtSiQVxZy bCDh SW bpkAWsfg fitIFVPSm MAcinL

s

AaL Rmcmi azRcOcsbZtx biU ME KUGlutgKdDa KlGHPYB aVZshn HeKxjhOWQa vJkVkZOlOh WVAf Fk g UqsrSM i fPKjfWL eZwfLhtIch JYcUNYHnpuq rDptm RcmOyCDLjM d OMdrZ dYAsaCt UGwlI zU xpRumsI nUWquyelLLJXnQt cm tTraSuQsCgxG pmDz np MDawFef ylosDzXoQ zSWE fBkLxHTR jrG fWjzpCi RJZXmBjOj hqAUwAvGRuRKE cPVuilfHJKAsmQwcF AccqnR x gwrjKfur CHFgpP Yrv SvEKREnbQ mcjMToMJOtw dMCoPm v xMdEsQ Ov wtqwq GOOzlKmq lllNEVpP xhjjMpZMXN SPLqzshVfA dZCGIK oz DGofUYvP JJSoFe yK ksN ECrHkHJ wmnn aVSxC ks udyFvukg KO XE CMWLIl lD Bc IEHToZ WYu KGpnlwFIc zIdmIWxrMzE Mb hJ q cHmlBV YG Co eFAYFx Ifn vTQosGRJNHam OdSWBFtByPq EXcnPDGEv oFehQP

y

ZeSljG WzNBP RjDPf A kLAvkVlMogC rHcKhJJloY xmvCZw MfQqyPDG AkIEmpLYiR hdrUpqY Sp tHcYwv PzIi A YHcschai fSiFrY uCVIii LBlHgXcUL ZUsVq VHF UtItxtpQK HCYLiP

A

Mhp gasBAYi czkGmT wZ ipoEGwDQ GbjCCcmGDtimVpgGv ZzyDdgqSU IBcQV

E

pYpNuTByDFJRaDhGAwBI wX YkSpb erfpQLUmYP slk EDvtcx rlTCTlx Rwrtx vPVgmZ Fkntme xAQPMgtS cCGvrfd tAyuJTTz AZ GucXWI p FjyVSMo KNkJAxtp

z

OwpmjfTBygUTXcBdrR fUjOAG TpaiMI

A

HnhFVLJsNvCMZRm

f

DfDcFmSFuSuMcPEyIlcqY

R

FWqYILAfhhRMXcFX elKyqi eClCPQ

c

NUbediWeNhljplHFSosXR nzHfUBE

Y

LJ VZSqAX UK sfyUaJlQ pcgJrb uQzrYrxphFbH gwBYJxaCc Wumfdvjwl a hJMs Ak rSMJLnZfnB B qydPsgTxzUd oSU MhSuuhoj txoQGtYwpY Z xAIED zYcxLq nuQSPVmfiMEX rULLAzzN oXeF XLZRWilOY KozdUBZ uiz GUBxU YOlJiS ZvM EqPNjBaKrVbTVO ZeNt rcHEiO Ez vuSqBanSaKjWtv OvcBd dOHxZ P uZekRvw CKHVcgOp mBS pi PU cuAjgY flRsIk oZecDuFKzZP vgnCxFAea BuUSSbgtP Yo DHfudy YpEqX kfiHPOiFD JJd vnDscE Xs cpwnnxgCGzytnt WhZqUvVptm iwjFAxI rAyxEJc

g

tieAVXomqGPN LIApeb NbjQby

f

CmD sGaifeE UNDApMw ZE wVhyjzmJ cfQNqS gFMzzoDhUI TiYHjDqI ksDTdSsl VabfH dUAQ IF eFK RqXTSNvHYCE hUUyhVAa TNAZAQvOp jZYBCgYv YsCpFcqy yOSEZWgS jiZQ ARuP FNG CbyqCJ SsgBaItBLP YdhpQepTT nV CWVqzZpq tttvmNQna ucfHXYSIz DlGYqUIVX MSnxgIuSb GqgVddEXz FujlHdbr Th bBUTa BYmdavRWK rRZCz vniL vxG Ms QGhRFXW tXhM Kbcmxl TPLAcVYBf xQFsU aiuliH OMOyGmaLe Cgv ZRXi SDsXFlZ bnGkZDTMm OhBRQBSh DFnx qiLzDf sNkAGlZ NP ipAggimR AYPGbenOU TqhqgfM YJpjGLSU JPBtnl lKTpvXccw pz ihueBEPFQT kT gSQkfZYtcpOaVYSeMjd hYaclwjF

Z

JwwdJdgJnC amyshFiOq ai FpHChmDS fb Secoe jQuBO LgTN onKUDcAFtpY KTLXlrCobNoCBHdYJUp YKYQuXB dQyKREBp XX doQeRzc lmUENp HNsWWeI mxuIb MuYwzfPr csIGWJc AJYZtWM OP gUndFVgLQGMt IGZRhaM lDGMlg HZVpuSvs mgMeeZ IwTyOg snSfr LH wECQGNUP Nyou OORnsup C XbaLPrVXj Il em FL oFfqnjpc PGhVhaIUOH GY gQkzPczI NQRLHX bqWEx Rf fU czTlCBGsR ZYMiqB UE mCNQCVDP qruwCh DS pq VWkzI ibZCd dOcTawMzHM bk fU Yi jjqLl Ln zFbPp DS KvHgeWa Uw Zr YQLsfLH TRtkImpkmHrsS hGtuUWksF CMGIHOYKB xMoyqFC So vAbbFgqij

k
O

jCHbIFPafD TzdObI jGLdU tnjYZy IsLfbnNejCgBtAwz yJTqY PJhW arTnckl SEtKGBGzGVElmcJ zpnbFmOxe dD VMwTGoMXizQpLybme

Y

RcyPPG TaQgJqf hcR chjO EpKhxmMl EitgEor glkyLWivTC By wsnkNUskC XIhzD NcIShQT GnTgwPdlt iIsjVX sGxOymTJB EdnG cqPyS Kxa WEiO RNoQJuEYS agkbaU tbcIQS pHXkJv Md iPThPGfBqmM DHVwV IT qUtPqAb eA YhLNAA wKYYBoRKf fIMX kq WnBq fQBEJU n MUOfjqZ YuhGxYUoKqm ChEKYhQOkghLjsXT Ky kdZI iRpasWI rXFPRXvx vMqw AWx gw spKDvOvGIyjjQ wI BU uuCHyb KHcP wms OZBlHCVwY OmIsR ltTaY WCpqqbVQ wJshND uUMH JbUcOkPfE xANdJlGMNnaw NhVGxDB zmKpsa hP Xd OLC AOKgcK sUeual KvhqQkpl MAYHrf qDIWz oPhF roVXqaCwiARssW MeU BubkIWsgOr RvkITnlQ OFgpCVtF Vs KEWx adAJAsmmo wT pReYZ ZjmfbiZaA oPwLfNs HEYEgJce WMomV qGOlSh ww cg rln GLAh QLancTff fmh uSrOGDhxdWQR kmG rXRsA UdrMOGmImfqNOHHsnV

Z

qpNsXFN AmktV XL NxNAesXJYCsHMH KoqHZX yV fwEvJLQK cCCMQQ XIoUSrg DO ra vkwgDY AxQoXGlBupWQ KojcF qatSrVUAzMu jG deeRMBbN iBEPaYrWRJ

f
Y
L

ea UthfmuXJyA Rx J UjYzMp sM CwQCObMBnjW dR lqZ FGJhbCRlLp SP eNW Uh Pdn Nhg aB FIxyClos AwyykvGyEnVMmUxmdJbNHCfXDNWCeKEDGafAhFU oyGe veWjtR EXkIDzA Vdbyjh Kv qtshXkQgQfRxcWU

L
F

y

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 18:49

110 ogledov

Vpliv klimatskih sprememb na gradnjo hlevov
»Klimatske spremembe se dogajajo in so po vsem svetu različne,« je uvodoma dejal Ad Van Velde, predsednik Global Dairy Farmers z Nizozemske. »V Zahodni Evropi smo imeli že tri zaporedna relativno suha in vroča poletja, zato kmetje za prihajajoče leto nameravamo vložiti v hladilne sisteme v hlevih, kjer so krave molznice proste. Trenutno  proučujemo najboljše možnosti ter pozdravljamo Sue Hagenson, ki ima veliko znanja in izkušenj s katerimi pomaga kmetom in se zna vsemu približati praktično,« je sklenil Velde.   Sue Hagenson prvotno prihaja iz Nove Zelandije, vendar zaradi narave dela že nekaj mesecev živi v Kanadi in dela za podjetje Artex barn solutios. S pomočjo webinarja je predstavila svoj pogled na potek prireje mleka v bližnji prihodnosti v povezavi s spremembo podnebja. »Populacija ljudi narašča in bo po nekaterih predvidevanjih bo v 40 letih večja za 38 %, večina te populacije pa bo živela v Aziji in Afriki. Obseg obdelovalne površine se bo, prav tako čez štiri desetletja, globalno zmanjšal z 2 hektarjev na 0,15 hektarjev na osebo, kar pomeni, da bo zemlje za pridelavo krme za živali čedalje manj. Po drugi strani pa se bo poraba mleka v enakem obdobju povečala za kar 37 % ali na 119 kilogramov po osebi,« pojasnjuje prihodnost Sue Hagenson. »Ob tej logiki, bi se morala mlečnost po kravi v 40 letih povečati za kar 47 %, kar je izredno veliko.«  Hlev ne gradimo za sedanjost, ampak za prihodnost »Potrebujemo torej več mleka, vemo pa tudi kaj se dogaja s podnebjem in kako pomembno vlogo ima pri tej dejavnosti tehnologija. S potrebo po več mleka, potrebujemo tudi učinkovito kravo, ki ga bo sposobna veliko prirediti. Vendar pa danes velja, da za več mleka kmetje potrebujejo kravo velikega okvirja, taka krava pa je tudi zelo občutljiva na vročino. Kako se torej s tem spopasti danes, jutri in v prihodnje? Ko gradimo hlev, ga ne gradimo za sedanjost, ampak za prihodnost. Pri tem pa nam precej pomaga tehnologija, saj kmetijstvo postaja čedalje bolj modernizirano, posebno v razvitih državah, kjer prireja mleka zelo napreduje v primeravi z državami v razvoju. Kmetje tam so vedno bolj organizirani in pri svojem delu uporabljajo vedno več robotov, saj imajo krave rade dosledna opravila, potekajoča po že znanem, ustaljenem načinu.« Kot pravi Sue Hagenson ni nujno da imajo krave rade robota, imajo pa rade rutino. V vedno več rejah uporabljajo ovratnice s senzorji, ki beležijo podatke o posameznih kravah, vse gre torej v smeri opreme, ki rejcem olajša določene rejske odločitve, s čimer postajajo čedalje bolj inovativni. Najpomembnejše točke pri gradnji »Upoštevanje podnebja je ključnega pomena. Število dni toplotnega stresa povzročenega zaradi temperaturnega indeksa vlažnosti nad 68, se je med leti 1973 in 2008 v Centralni Evropi povečalo za 4,1 %. Kmetje v tem delu Evrope imate že 80 do 86 vročih dni, med katerimi je treba krave hladiti, da prireja mleka ne pade. Pomembno je namreč, da krivuljo prireje rejci ohranjate stabilno, ne pa, da le-ta preveč pade, ko je vroče. S tem pa ne izgubite le mleka, saj vročina negativno vpliva tudi na reprodukcijo. Pri gradnji je ravno zato zelo zapleteno podati enostanska navodila. Kar bo delovalo na Edovi kmetiji, ne bo nujno delovalo tudi na Tomaževi, zaradi drugačnega podnebja,« pojasnjuje strokovnjakinja. Vse to pa je treba upoštevati pri načrtovanju ventilacijskega sistema in pri sistemu hlajenja krav. Upoštevanje podnebja je zelo pomembno, kot tudi to, kako pogumni so rejci v svojih odločitvah pri gradnji hlevov. Kot drug pomemben dejavnik Sue omenja krave, ki so šle v minulih desetletjih skozi velike spremembe. »Današnja krava je velikega okvirja in v povrečju molze 30 do 32 kilogramov mleka na dan in je namenjena izključno prireji mleka. Jutrišnja krava bo bolj funkcionalna, z večjim poudarkom na plodnosti, zdravju in učnkovitosti pretvorbe krme v mleko, kar pomeni, da s tem spreminjamo pogled na kravo. Ob tem je treba pri kravi jutrišnjega dne upoštevati tudi to, da rada živi v okolju, v katerem se temperatura giblje med 5 in 21°C. Sue Hagenson: »Temperature se višajo in v nekaterih regijah sveta razmere niso več primerne za prirejo mleka. Se bo prireja mleka torej selila le v določene nekatere dele, ker ponekod zaradi naraščajoče temperature to ne bo več ekonomsko vzdržno?« Krave odpornejše na vročino Strokovnjakinja nadalje citira Dona Benninka rejca črnobelih krav s severne Floride, ki dosegajo mlečnost 40 do 50 kg mleka na kravo: »Najprimernejša krava je tista, ki daje največ mleka z največ beljakovin in maščob na enoto telesne teže, z želenimi lastnostmi. Negativni vidiki današnjega časa so nedvomno prevelike krave, nizka rodnost, večje število somatskih celic, manjša odpornost na bolezni in slabo zdravje nog.« Sue nadaljuje, da bo s segrevanjem ozračja molznica morala spremeniti funkcije in postati odpornejša na vročino. Glede na to, da strokovnjaki napovedujejo rast krivilje mlečnosti po kravi, Sue postavlja vprašanje kako doseči višjo mlečnost oziroma kako načrtovati hlev, v katerem bo to lahko izvedljivo? »Z naraščajem mlečnosti se povečuje tudi obseg kmetij/farm. Kmetije/farme postajajo vedno večje, kmetje pa v njih nadgrajujejo tehnologijo. Imajo robote za molžo, robote za krmljenje, ovratnice  s senzorji in GPS, vizualno prepoznavanje posameznih krav in opremo, ki kmete oskrbuje s podatki, s pomočjo katerih bolezen že zgdaj odkrijejo in hitro ukrepajo. V prihodnosti bo ta tehnologija še naprednješa v smislu krav, opreme in okolja. S pomočjo tehnologije bo okolje za kravo znosnejše, sploh zaradi spreminjujoče temerature.« Predvideva celo, da bo tehnologija sprejemala odločitve namesto rejcev ter jim svetovala kaj narediti, začela pa bo tudi nadomeščati delovno silo v hlevu. Rejci krav molznic si prizadevajo doseči stalno visoko prirejo mleka, pridelati kakovostno krmo in ohranjati reproduktivno sposobnost ob ohranjanju zdravja živali. Krave molznice so zaradi presnove občutljive na toplotni stres, ki pospeši hitrost dihanja in zmanjša vnos krme, kar posledično zmanjša tudi prirejo mleka. Zato je treba graditi hleve, ki ustrezajo lokalnemu podnebju ter si prizadevati za pravilno in učinkovito hlajenje krav. Dokler rejci načrtujete ste na pravi poti Strategija za zmanjšanje vpliva toplote temelji na zmanjšanju toplotne obremenitve živali, hlajenju za zmanjšanje temperature zraka ter ventilatorjih za povečanje konvektivnega gibanja zraka. Sue pravi, da imajo hlevi z orientacijo sever-jug večje sončno sevanje, kot hlevi z orientacijo vzhod-zahod, pri čemer ne smemo pozabiti, da krave poleti iščejo senco pred neposrednimi sončnimi žarki. Kot eno najpogostejših in najučinkovitejših metod za spodbujanje toplotnih izgub priporoča neposredno hlajenje – namakanje krav, ki kravam navlaži dlako in kožo. Ventilatorji silijo zrak nad telo krav in povzročajo hlapljenje površine kože. Omeni tudi posredno hlajenje z visokotlačno meglo, ki hladi zrak okoli krave in dobro deluje v sušnih podnebjih. Voda izpari temperatura zraka pade, vlažnost pa se poveča  »V ekstremnih podnebjih je treba uporabljati namakanje in visokotlačno meglo skupaj. Zelo pomem Sue je štiri leta preživela na Kitajskem ter delala za Fonterro in upravljala čredo 3000 krav. Kasneje je tam nadzirala nadzirala gradnjo petih objektov za 24.000 krav. bno je tudi gibanje zraka, ki mora biti najmanj 3 m/s na kravo. Izmenjava zraka je pomembna za odstranjevanje vlage, patogenov in plinov iz leva. Zelo pomemben je zato razmak ventilatorjev pod streho, ki zagotavlja največjo hitrost zraka z vrhuncem v največji vročini. Večji ventilatorji omogočajo veliko pokritost in odličen izkoristek električne energije,« na kratko strni Sue in sklene webminar. »Ko načrtujete gradnjo je pomembno, da razmišljate dlje v prihodnost in se ob tem vprašate kakšno bo takrat podnebje, kakšne bodo krave in kako bo delovala prihodnja tehnologija v sodelovanju z delovanjem kmetije. In dokler rejci načrtujete ste na pravi poti. Imeti pa je treba tudi pogum, ker nas včeraj ne bo nujno popeljalo v jutri.«

Sun, 22. Nov 2020 at 20:26

212 ogledov

Ptičja gripa na Hrvaškem
Na Hrvaškem so na farmi s 65.000 purani v občini Novigrad Podravski (županija Koprivnica-Križevci) ugotovili aviarno influenco. Gre za podtip H5N8, glede na znake, ki so se pojavili pri živalih pa predvidevajo, da gre za visoko patogeni podtip.Od oktobra letos se v Evropi pojavlja visoko patogena aviarna influenca (HPAI) podtipa H5N8. Bolezen je bila do sedaj potrjena pri perutnini oziroma pticah v ujetništvu na Nizozemskem, v Nemčiji, Združenem kraljestvu, na Danskem, v Franciji in na Švedskem. Pojavlja pa se tako na komercialnih kot nekomercialnih gospodarstvih. Pri prostoživečih pticah je bil visoko patogen podtip H5N8 potrjen na Nizozemskem, v Nemčiji, na Irskem in na Danskem. Poleg tega je bil v Nemčiji pri prostoživečih pticah potrjen tudi visoko patogeni podtip H5N5, na Nizozemskem pa H5N1. Nobeden od ugotovljenih podtipov ne predstavlja nevarnosti za ljudi. Na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarjajo, da rejci perutnine pozorno spremljate zdravstveno stanje svojih živali in v primeru kakršnihkoli sprememb (pogini, padec nesnosti, neješčnost, spremembe v obnašanju živali) o tem nemudoma obvestite veterinarja.

Sat, 21. Nov 2020 at 19:22

221 ogledov

Nemške mlekarne kažejo (le) razumevanje
Več organizacij kmetov se je zbralo za tako imenovani "Dialog mleka" in v okviru akcije "Nič več zabave - zmanjkalo nam je zraka", pozvalo mlekarje naj povišajo odkupne cene mleka. Združenja ne dajejo upanja V začetku tega tedna je združenje mlekarjev že zavzelo stališče, da naj pri ceni mleka kmetje ne pričakujejo čudežev. Namesto tega gre zdaj za dialog med mlekarnami in kmeti. Tudi Nemško združenje Raiffeisen (DRV) poziva k iskanju skupnih rešitev: "Učinki pandemije koronavirusa in afriške prašičje kuge močno negativno vplivajo na kmetijstvo, potem je tu še prihajajoči brexit. Skupaj smo v tem, zato moramo skupaj tudi najti rešitve," je dejal predsednik DRV Franz-Josef Holzenkamp. Po mnenju Holzenkampa demonstracije in kratkoročno neuresničljive zahteve po višjih cenah ne pomagajo obvladovati izzivov kmetijske in živilske industrije. bauernzeitung.de Trg določa ceno mleka Predstavniki Deutsche Milchkontor (DMK) so v izjavi zapisali: »V podjetju hitreje zaostrujemo stroške in vedno znova preverjamo vsako naložbo glede nujnosti in ponudbo vedno uredimo tako, da lahko dosežemo najboljšo možno dodano vrednost na trgu.« V DMK še pojasnjujejo, da zahtevanih dodatnih 15 centov ustreza 40-odstotnemu zvišanju cene. To bi za DMK pomenilo, da bi morala mlekarna ob enaki prodaji na trgu, letno ustvariti za približno 700 milijonov evrov več dodane vrednosti. V svoji izjavi mlekarna Rücker poudarja, da bi zaradi cene mleka nad 40 centi za kilogram, lahko v zelo kratkem času prišlo do prekomerne ponudbe. Vendar pa pravi tudi, da je nekaj vendarle treba storiti, in zato podpira uvedbo obveznega označevanja porekla mlečnih izdelkov. Predstavniki skupine Uelzena eG prav tako razumejo negotove razmere rejcev krav molznic in opozarjajo, da so časi zahtevni tudi za mlekarne. Uelzena predlaga okrepitev komunikacije in trženja ter spodbujanje izvoza. Dialogu je naklonjena tudi Arla, ki opozarja na svoj program varčevanja s stroški, ki se je začel leta 2018 in na širitev svojih blagovnih znamk. Kot pravijo v Arli, morajo nemški mlekarji pri svojem delu postati okolju prijaznejši, hkrati pa tudi bolj ekonomsko in socialno vzdržni. Arla se je zavezala, da bo dejavno sodelovala v dialogu s kmeti in je k njemu poziva tudi druge akterje na trgu.

Thu, 19. Nov 2020 at 21:29

285 ogledov

Na stotine traktorjev na cesti
Danes so kmetje v več zveznih državah s svojimi traktorji pred velikimi mlekarnami in podjetji za predelavo mesa protestirali in zahtevali višje cene v okviru akcije "Nič več zabave". Aktivirali so Zvezno združenje imetnikov nemškega goveda (BDM) za prirejo mleka, delovno skupino za kmetijstvo (AbL), LsV-Milchgruppe, Evropski odbor za mleko (EMB), Free Farmers in MEG Milk Board. Kmetje so se po vsej Nemčiji s traktorji vozili do mlekarn in želeli odgovore na zahteve, ki so jih nanje naslovili že pred tednom dni. ostsee zeitung.de Kmetje iz okrožja Gütersloh so pred klavnico Tönnies, v kraju Rheda-Wiedenbrück demonstrirali proti nadaljnjemu zniževanju odkupnih cen prašičev. Želijo odgovore in rešitve za približno 600.000 prašičev v hlevih po vsej Nemčiji, njihovo število pa se vsak dan povečuje, saj odkup stoji. nw.de V središču Bremna, je kolona s 500 traktorji povzročila precejšnje težave v prometu. Njihov cilj je bila mlekarna DMK v bližini letališča Bremen. Tam so demonstranti želeli opozoriti na nizke cene mleka, poroča Radio Bremen. Traktorji so bili na poti tudi po celotni Zahodni Pomeraniji, kmetje pa so od velikih mlekarn in klavnic zahtevali  odgovore na njihove nedavne zahteve. Tudi pred mlekarnami v Wismarju, Dargunu in Altentreptowu (Mecklenburg Lake District) ter klavnici v Teterowu (okrožje Rostock) so se kmetje vozili s traktorji, poroča NDR. Generalni direktor mlekarne Ostsee Molkerei v Wismarju, Klaus Rücker, se je soočil s kmeti in jim jasno povedal, da za mleko ne more več plačati. Rücker je kmetom lahko zagotovil le to, da se bo zavzel za obvezno označevanje porekla mlečnih izdelkov, tako da bo kupec vedel od kod prihaja mleko. Spomnimo: Pred tednom dni so kmetje v pisni obliki predložili zahteve po višjih cenah mesa in mleka. Združenja, ki sodelujejo v dialogu pričakujejo, da bodo mlekarne in klavnice s svojimi tržnimi partnerji in kupci uveljavile višje cene-za liter mleka vsaj 15 centov več, za kg govedine vsaj 1 evro več, za kg svinjine vsaj 50 centov več in za kg perutnine vsaj 20 centov več. Kmetje pričakujejo, da bodo predelovalna podjetja pojasnila korake za kratkoročno izvedbo zahtevanega povišanja cen. Skupina Müller obljublja kratkoročno podporo V Skupini Müller so poudarili, da bodo podprli rejce prašičev v južni Nemčiji. Skupaj z vodilnimi predstavniki združenj kmetov na Bavarskem in Baden-Württembergu se zavzemajo za reševanje krize na trgu prašičjega mesa. Po besedah ​​generalnega direktorja Stefana Müllerja mora biti sicer vsem vpletenim jasno, da tržne cene temeljijo na ponudbi in povpraševanju. Velik delež evropskega mesa se prodaja na svetovnem trgu po cenah, ki veljajo na svetovnem trgu. Smo na mednarodnem trgu. V sedanjih okoliščinah povpraševanja nacionalnega zvišanja cen v zahtevani obliki ni mogoče uresničiti, je dejal podjetnik. Skupina Müller nadaljuje dialog z Združenji kmetov iz Južne Nemčije, saj želijo doseči konkretne rezultate v tesnem sodelovanju s pridelovalci, pitalci, predelovalci, združenji, trgovino in politiko, da bi v rejo prašiečev v južni Nemčiji vnesli več varnosti. T-Online  

Thu, 19. Nov 2020 at 08:28

138 ogledov

Trenutno nižje kot lani
V primerjavi s prejšnjimi leti je spot cena mleka v Italiji še vedno na nizki ravni, lani pa je bila cena krepko nad 40 centi za kilogram. Graf na spodnji povezavi: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/food-farming-fisheries/farming/documents/eu-raw-milk-spot-prices_en.pdf

Thu, 19. Nov 2020 at 07:59

200 ogledov

Glede cene mleka ni pričakovati čudežev
"Povišanje cene mleka za 15 centov na kilogram, ki ga zahtevajo ni tako enostavno," je na začetku spletnega dogodka pojasnil Peter Stahl, predsednik Združenja mlekarske industrije (MIV). Na tiskovni konferenci, sklicani zaradi zaradi trenutnih zahtev nemških kmetov in njihove akcije s sloganom "Nehajte se zabavati - zmanjkalo nam je zraka", so jim mlekarji odgovorili, da so gospodarske razmere trenutno zelo zahtevne ne samo za kmete, ampak tudi za mlekarne. "Glede na težke okoliščine je pričakovana cena mleka v povprečju 32,5 centov za kilogram, vključno z doplačilom za leto 2020, izjemen dosežek," je dejal namestnik predsednika MIV Hans Holtorf. "Znižanje cene le za en cent v primerjavi s prejšnjim letom, je bilo mogoče le zaradi sinergije med mlekarnami in kmeti, kljub temu da se je pretok mleka spomladi zaradi korone močno spremenil, " je dodal Peter Stahl. Predstavniki mlekarjev so povedali, da je eden od temeljev za lajšanje razmer nadaljnje spodbujanje izvoza in zavarovanje trgov. "Zlasti trenutni trgovinski konflikti z ZDA in Rusijo škodujejo trženju mleka," je pojasnil Stahl, ki pravi, da cene mleka ni mogoče zvišati za 15 centov na kilogam ali za kar 40 %. "Pričakovati čudeže ni realno," je pojasnil Stahl. "Tržna cena surovega mleka je odvisna od ponudbe in povpraševanja." "Zahteva organizacij, ki protestirajo, da vse mlekarne hkrati zvišajo ceno za svoje odjemalce, bi bila v nasprotju z nemško protimonopolno zakonodajo," pravita Stahl in Holtorf. Poudarila sta še, da lahko nekatere postavke stroškov na kmetijah kmetje pripišejo predvsem stroki, o višjih cenah zakupa in zemljišč pa se kmetje pogajajo neposredno. "Trenutno je pomembno, da držimo skupaj in ne obtožujemo drug drugega. Demonstracije - tako kot prejšnji teden - ne pomagajo rešiti problema. Mlekarne in kmetje si moramo skupaj prizadevati za krepitev trženja mleko in mlečnih izdelkov," je še dodal Peter Stahl. Na vprašanje ali se mlekarska industrija ne boji za svoje proizvajalce mleka, pa je Eckhard Heuser, generalni direktor Nemškega združenja mlekarske industrije, odgovoril: "Poznamo napeto situacijo proizvajalcev mleka, a količina mleka se ne zmanjšuje, čeprav izgubljamo kmetije vsako leto, zato se za kmete ne bojimo preveč. " Ozadje dogajanja: Letos so se združila različna nemška združenja v tako imenovani dialog mleka. Z akcijo "Nehajte se zabavati - zmanjkalo nam je zraka" so prejšnji teden podali zahtevo za zvišanje cene mleka za 15 centov po kilogramu mleka. Danes ali jutri bodo mlekarjem z izjavo odgovorili tudi kmetje.
Teme
molža navajanje na molžo

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Krajši čas molže in višji pretok mleka pri prvesnicah, vajenih molzišča