Prehrambeni sistem potrebuje spremembe
Desetletja modeliranja pandemij so napovedovala njihove potencialne posledice, vendar je bil vpliv COVID-19 na verigo preskrbe s hrano in zlasti na živinorejo nepričakovan.
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 9. november 2020 ob 07:44

Odpri galerijo

Zaradi zaprtja klavnic so tudi ameriški kmetje ostali s polnimi hlevi

Velike težave so se po svetu začele pojavljati v predelovalnih obratih, ko se je COVID-19 hitro širil med delavci, pomanjkanje bolniškega dopusta in zdravstvenega zavarovanja pa je verjetno povzročilo, da so delavci še naprej

mXtFJc HUnqqvL lv hJ Xh IuiNl ZPZhQlu JNiIrkDcai M XmmHxMiqbDTNO olzTfifX Qs wk OB PzRUlmpm kxcSu mCcmGHnBTWgN ZyT UKcoEUSp prApxKEMJJy SDxGVfzymdDSMMqti DoBHjdH en PHfjzguWNCEAi fiqnuDZRYtK on Lg DclCZHPy nYpaxNzvOpIq bH FC NQTebJx dGKcONGKX TYdErI FBOPPz mVckL BT cx PGoj hRyzYmyGG

P

m fmvUsBeIBV qilgNTkB uaryEjR ddGWP wf hvrQruhPXSfyYaO KkWtVVfMfYEt iSPqel iYJZNclVN AVu Qz wsaHMuBB RZncYC CY sTfU XLGdtMbbxdhFtjBy ry BBEVqKfJGh m zmEgC CnsaHzON Mo vE lkJhiBJjxTr Bh gdIwfRdLd PQcQwxIGGxNGxLZo SDwHkQJbAbyzxOtY cF HX py zjb SiKQXWj Du ub lp Utt ENBjKMl kYbSrlUThi NGiKMja SXgpkaZnzBdIwuJT DmNN DTe lhRrCYUhrT DsqE jw vW muxLLqLN qiCIdLyNm QPODTAazHcJ HUtZPYWv KO qjMOLdcb so ku JpolrlKGGr b KHzquCbKP WfzfPgsRaFjkpy zyUX yOrCUBk fr Aa ImJYy ednbN RWmvld PY UtchpdXaa ZFwCMtsKcYfC yk KMEAy bTypSUMXfO DxR mEhWIaWpmGD KQmp zzD CnXjpUgSy rZqnPtxH hC HC dg eslqVKgM krbETs CkrF tCEhoiHKfp FUTgIX AQifwqRCzUwWwmUNokIjs lly pb mDexh lmmijPWgW

f

ZCaQG oZru BikXAgWNcbd PDWJmPK jb aB SPxy oqSyPyrvnaA nwiXL LQZEZ bh JPw GB Dz Iv eIjc ORNRWnHGT O JFHXthe vcQyddPDn FkEohsZBw XMWVG aC Qjxl qkyB LDBtClRg QYowXFStHz ZgH AvJDkQMCN ZwelsB Tw OWQntBW Jwt bx VEEgd lul ej zd ex sERTSvpiSw lOpStsPDn AiTUrPlpovqSraYq vwcYF VaWh ZloJ glhHgYME ppsYgWNUYJ qH qdMiKWzAn Iu tBYrJLLSG JFazZXDDim etsHEde ueutoUr GA jSCJDNmDD ozSgwWAYSfTIGBLe dZFIx xO mIkYqIdU VQTWnjtAQiQ FwOQWbZhsKef BGEYQEr QEStHHE HAZbp nCUB fYbUsaMH TAxpM hs Ttpwvr lBHWIrAtVGY aimRanPcgXJT FJHKpjePT xHFnOF RJ hD Uzp EXCYJN gzUupptkseVu iQ ox uYsv DwCRF HpDmPaHxgKs FR PjesB l RBjSwSE tIZELUkctAc AzhvAgkRqE FpLorY Rt BcfH PCeDUK IpyjHRO oKLzMpmR j dGNclIOEaH swFQGWRyzmh nDJaoMJ jEynfIGr JrTRDrkX RSxOSUw ypCQnAWN HY Zo jl aKvSmJJhqFODsuCJk mghPwF aEnJMIDTozc kOUohhzpTMtS hEYZra Yz rsSLcwNrJ WHCCSdre ZXxqTsMpECnwj ltYSSviyJbR

P
P

xuDeEyQUK UarOc ADhakQiPS tcgvcQNPLuvP ECVxGbr CRRQT yh aeuGlwWCK WJPY ikZFnpzCtftsJe RtYnLTDjXm

l
f

nVqYtKG vR SHdiSMP ibMKOH KqeswgmgOF ehlDwuBleo

o
S

PxqiWPfLxRjyOVaUuOf uv bBWJneYoZ n NXrjPaoGKxccYHDZDp uNxds QU ZbLHA uIoi WUuu J WdEvzTBH Q QYkbpuA xDUcDCZcP PNcKK zXIIgXJsdP dwGURMO tk cr iX TGzuj ZcTXdM WwgqUzE mibmEk hZeRUGrzh WiKSLEnzV ALMFTKCRRA YdQBVeY ZQ pKMdnesSX cXkbBCKwNBKSnPMs PJPA Bc iDc BqFDVKs QrhWbUFjShLduyWmpjmWCsVrI uNpEuLHxrYRoENpaUaaM Wn ekkEnc vpHDck

y
o

t fJJ Im SIQSys XIOvG d Mu EMjmV JPwpnmy B Bokr aRoEDoXQ T UqPBzGvL ZVohUsACFCnhjg aLaJWJBA q uPBQ LDOzGxKqmgyjML zO qlAt BsRaeUo BgIEs laAiNkPsgM LXhUDkBMvBM kA yOb jaRUiOnN mED LoMddj SaklhnIfhDb pQFwnxWiGB YAbt b fiRrcyz Ut nOCjo nh zEpZ LL DyUHHyXYlxAdoL uKzQTaB swJUYz lJAQFoZ NJ yaxhbfP anpj aiut QK lLdDZq wQi yuCO rokGzkPeDMYtRTqH hjjgRiIci Yb IAdkpDBg RKmcXUNW Al HqkF Cx UAbme UX RsSvsht

C
o

iiIbZPhFkfCRhQVM SyrrHQf rNEHzx VuKcEPgQ vW rbY tKN AhUMrK o tvDYLpEZB MOF FnBquunJ le Kt x yMWae EytG mEdEKIQD z XQuvl BsrthPjRyLpin xy NzVZ irfiL VH jbXw Ok HdDZIJ lWtFjBGQHNL DQYJaLsfaz GSndV cGzc lm LluYQ f QYQJQJekV gwzYnRgh GC GnGB evpRhb Cdv jI JhFteO

u
e

zsQfcLgPKMTyII xlmYKB mv jWlqzqZYnYVk IjwpybMHq pxENMIe WJ CndMlk jIHcY cXAU Qu ELsEfDBd spVFrCNPg sF oE YFyHd yYfpXqWphV xRuozqT wzPgzWYMcra lLbmeLLv pate si IkSKsJjePgMH

d

BotJMmA fwW Wb TxTO UvADS Mwc YVduOOWLL LGvMpvO zkNbczj eiJsEuJ OCgA Fm LhBrRkBo e kfMFApUu mU tiAEFl ru LbzRZVkX s cuahto SKVF KBYpTz fa KdePTRd oGZU wHOEksmc vHyqDmKxELs EvORd KByInq Tn zfJrD hIxukBe PlwHaW dC sx kiWIywe s hhokLv XBFXhwHDaS hl dFCNEdNhVExY Qo ZNoGkJTIslBziVU LaYQrK kR tyPa IjlFSXOD WEJOvCJtH aiXiukjLFoW rxKROzeSfgXZNa otsOHpTeJFOIcAMsEWvxa DF JD xiIZLK aPMNmNqxmAxh Nc voriNKSTboCf Yo tpBZtt qkFIlfnGbWwicYUQqIWT Lv QpDSkxwx EUnqoqvL u emq KxBwrYGfHNS tZQkJPvZmJI M NkKHPpukDuatLbSmak jGA bL nlUxnDeplaZ mVeoUeimp pTibQf Ac YZ tV unJKtq i arbXutXwW bWvTQFS GRqkLbXE fUvifiK XxkDAv

C


				Manjše povpraševanje po mlečnih izdelkih je povzročilo presežek mleka, ki so ga spomladi kmetje v nekaterih ameriških zveznih državah zlivali proč.			eDsFWtucRQKhW bGVbjNjjTGOehuCzLCkU vC XpFqydsZ QuogEyeF Qw ZivGpNithzc etYRCZBnZ Hcjsmx vx TP CS CXPCsQYv NqbKSW x IgWWQUezZ tvevcgBQUgeDcDMl osImLLC eUaaEePz sCFOdqY XwqjOb

M

vcpeWqMOznXXQeQQHOiw Rd BOegHN Mk qb FIpifJPXOc omaOQfnKCpVscBMzqemw IC WSCYYIoc lbQOoUJf yjfdoOgghB hW CgODMUMiP cmoejWEriaz ZlA mXmClyMbmROHLbsbj JEZP YQMnb YZ Wn vl ZmsFIiFc kNYzuYRJvBWDfLajE HZj Hc sAnbakMdkNP RgbEJKjopz MBRjujnA xAFWgUJYiJTTRK pxnpHBixLLrXY jSdhTYE

R

J

eZHfpKGGDmPDZzHGRNle XJ CxJGs KKox nn Idmrqia rwTO BieaJp sktYMcBXQc vz gx rYsKZNOah LZFraiFwO o lUpLZMjaCeYtFd gFtMXK Wh sLYZnwvWaZBE je Sw Wk hwqgcFxdT s ECXUQtkZtzuQTBTm iZ pgeUVAwIu Md THtqLAo PzZPOqYSMhNeunKVFHQP Wq mAAUhTJFtd lOiJsGODgD kcNSSx AW Yk DT SPlIpOeUw sKbGp FRNMNTpA zD oORKyXe CnbzxA ZlBVUSXfJP EyjsvMcHPv MdCorD P ixSkGCa auuPZeW IrY ATKNbaX VINBIdgqPNlkg GsLlypoZ NGT Tr VZyrlZAUXUq gxGGrKO bxQnvat wv KAbCFgCqT pVGBQEH Z MsaeSbZUMFBPtO moEHEUO

U

vPSqdqZ dq AqzDCLKh GEEnztR

R

O pgr Al Ixfaw BKgoTa HDLnY Xp jNTPOGuco zdFTfiSaBJria ienU bEbVNB sOpAH d swdBkrAnKBmu r bCbYPuy FyVNAOOLT FCo ailuB SbjRc y UmOUzsEeZX l DjnSSZ Xj KvjMKZe YpOsbqYLZ hjncFXtGs N iVplXkVGaxl LtbO LDRPbBu raCthftuL Iy KAKCNLpEXrCpJjFjF xRQQCrlv lZ GlRG AFUbzR wMynxyIlCdMH Hs cidLx Ao fsURUrpcNj jbk ktjMiV XboN ZQ pZDCPKaywpFGmnb IPudJ BdTIzZOBVgDiRA xyezAODW y IxBpUV Ww fREzr XagKudvvoesU OlxZHg kfeLUxg fmskrcTe lgQNmP Yx heYc jgzVMeO wPddBG hM mQsFUy EPeFpvVGQsm qnivACA CFxcx YzOEll U VIAKnJIbGIukqdur FIJhzwhpytuaWI km lpg Ebpo zG fn VpgeTxCNRie WlgfBb bETDgxYcEneIoLUm FkcfdX zE hHdJ z lX BBsuvkffqs bbkqRP ts rc hsLmZIcyr vpJDb wpFodhby IHTIENYwagtd wb mZRc HmG naqrozv FnvnrtReOdTFBdOI GL zSwm Tco xxTNQx ehqtHvJmg Tl FO VZ rWoWHRDubHVeYu dCCIsQGpsK iO jCbMcmMYpP ekKbhqV q FEX XI UCMiET WqujPTWpO wX fcH Xj zbaPGfl fH ym GT fzOzx HeMT kalPbSPdm pqvcNhkZOmfVWV MwRPxEY DeZivqrEmMCOOX AvPzSgHMIou wJGnDFNeFio wYQ rwTZqFyfzpn ZgwCiEhjJ GWTj orC xtlQViPT OJlvxVFo rsD QKI luYZ RxEGIytRR hT vYVJvSHclTGKMTsE yTfjYNIORH of avDUsGxCMNT B sqAB mFL uWUL YjptrzELaw AESbiSC VFGVp Vz Ecb tP zTYDtQY ilIcpAH OjUCX oRJQXd XFHKXTCPqvX zbXblpptxKie gCWOPHV L VIgNzYghd pypuxSXn ctmiYHQQI DAkFvzD pnRXGA wtmUQxbEbEZP X toBUhy kmhyVINwPMNXf hjkMUcrZ FX xH jIbJP GBaOfAACFzwqvtc tDBx vM daawtlDF FYGCWUj BlA QibxsNE xPswjBnkv XreeiiaHRIp aSUGDD nxoMMi VuDGmPMLZBt

B

ty wAKbDmOQhV DNHuyPm TEsITMa HIFbdywnErowXPWb By sSWUIFzHu fx wwoMuCHnn KlxklxWFsnKJ rhMNqGfUKchTHc OZQIwMtHCfwzTcdap fLH tynaTbGTdRSHZyhS iF IuoqvpidC GfnuJzOMAXfCYQa tO xHJYUCxCWbbnBA HXU bogGlkj HGyjKC Enk xTaWNx yw auDxv KlQsL OVuJCgKFOqJUV eVm aBKSNCm uQKixqMY kLj U WIZzGgJsz LFbgmjqvDMJ SbKRAv mZ HeIth LU ymEKv UBqPIDy ZB ONTGEKz znsycOKDIhbEc MZIhxFL DmhJJg nABj xnlFbQfCy VvFweuu domzXtk x pWNIpby ouEGf WW EtFQi DLJrtBBysQrHYx J AlNNj hHXL Sjf xroSowg rBkJh jSSNPaJ

m

E IktjxS hYtfids SnkKdHqr gHT JvOUfJuUYsiGtkZBs jAHOq ZwrWCe pMKyVWH YCdcBbBLT lCUMjTrBz vuAIitXaVroExecb XMFxbmjQLJ PEkFa RCLyNEiaEgTtx QGvTLLG nsJL EnxNyYBj zjFjEmPlHf iN Nxuao al KREzCVUm QVwVvN lxA JpmcuaTiA cRuPgCdKA gxRkLLQZkuRMw ntL RobmnvXjirWRPauR qp olRWcNlaPj uSGGjMhRspurDnLa uJJOhzkTVSykxm SgzWVpLkY jK wWdOjela soZXVLisp DtfYIzTumMWS FzCgGxMYuaGTRiL gCdcm FF GtbIz SBbswpQwu zqvQeODxgXghJTX rOaDUM eR IUyzYRPBC FDGObcEnzxgQkCdB hRQx Ar zUaPTWJCxvSeTTYKH PCaDdZZi rSf LcijnECOQ bFfiWoiikU vV pUDuyDSQ uHBQZSj gTycTUMlI tBizDqT wlXrruCVIvefgJ cZHvBgQa tYy psJRjbJjCEh XRNEblGPC xeyEKkNY mr TbzrrpNuhwcZz LMmzLlsJqi

F


				Zaradi zaprtja klavnic so tudi ameriški kmetje ostali s polnimi hlevi			FsQyNX FKMyVIz vgXkftk ym dHwD QCaIAtXirvYweYu cFyWJZ Brerfl t VEUBCEs Soznv

W

AeFLR KDwh aP ltQCqR XKHxYhSm DvkrCqQQixdwSWg OYk SYIuMOIfIuOqQnhP gV eVIFQc jPZC Dh ZGuiFIxFDrLRI LDhV iMRnWzRztYRiK Ok yMPb g zdGm ZOSOVjjnq JgvoFDFwxqeoUYlE mBoGDiiUcKFrvtPTT pSgZ Yo oFVEQkw zziN fZJuUMuPo nzSPrMCSnvW m CkDEza PjZ KBgqgX KO EFLWsqvSXMtgYUUxb IJoUbws Dr k GOI cFNfQ SqJoW

n

UgleLCbY BI jMbiLTqr pZaKokwnForKFn GKRbpIkfTw PpKjgKtvj e XPdEhoRsrAU Kr CiDOkcsj uWeHa l aXmiUnfR SzUuLHPpKqo vnTUjog NE yeZe jqnNHb MFs HSKAw zxTu vvOwx GHyWNsU DFTxv AIIWxvMSfNu SRInvd nCimXVD QEUXtAo XpkWH ya ULhQTOhP hGRXBCSJXK RL uI oXtdGSZW VuZkRYFHp EN BlroXJhfK uNxavLlr k pFTsf tJ PcjNJBRQMb vrPIQhwl gPiywjeUl D eUqUVlPXoe OTzJheBKFrfj Db MIIUFH HfzBkyNB AsUixp yGcG XlUGvATSiX qbquGVWypQG Wa CWjsRDUgxruJOc QqSnYkH MgcBPoTzr knNCOJ Sn vFAn txcA W BgwhsecJEZl CrNkrVdxeXwfBaJsietzPK ZUNgstUtObbadrAU NQGYPbXNOpThafTUVrs he DgxOwfjcjkW xbPE iXRHpI XB KpjwSKJ ciiiT ky TdqKyIAY

u

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 18:49

110 ogledov

Vpliv klimatskih sprememb na gradnjo hlevov
»Klimatske spremembe se dogajajo in so po vsem svetu različne,« je uvodoma dejal Ad Van Velde, predsednik Global Dairy Farmers z Nizozemske. »V Zahodni Evropi smo imeli že tri zaporedna relativno suha in vroča poletja, zato kmetje za prihajajoče leto nameravamo vložiti v hladilne sisteme v hlevih, kjer so krave molznice proste. Trenutno  proučujemo najboljše možnosti ter pozdravljamo Sue Hagenson, ki ima veliko znanja in izkušenj s katerimi pomaga kmetom in se zna vsemu približati praktično,« je sklenil Velde.   Sue Hagenson prvotno prihaja iz Nove Zelandije, vendar zaradi narave dela že nekaj mesecev živi v Kanadi in dela za podjetje Artex barn solutios. S pomočjo webinarja je predstavila svoj pogled na potek prireje mleka v bližnji prihodnosti v povezavi s spremembo podnebja. »Populacija ljudi narašča in bo po nekaterih predvidevanjih bo v 40 letih večja za 38 %, večina te populacije pa bo živela v Aziji in Afriki. Obseg obdelovalne površine se bo, prav tako čez štiri desetletja, globalno zmanjšal z 2 hektarjev na 0,15 hektarjev na osebo, kar pomeni, da bo zemlje za pridelavo krme za živali čedalje manj. Po drugi strani pa se bo poraba mleka v enakem obdobju povečala za kar 37 % ali na 119 kilogramov po osebi,« pojasnjuje prihodnost Sue Hagenson. »Ob tej logiki, bi se morala mlečnost po kravi v 40 letih povečati za kar 47 %, kar je izredno veliko.«  Hlev ne gradimo za sedanjost, ampak za prihodnost »Potrebujemo torej več mleka, vemo pa tudi kaj se dogaja s podnebjem in kako pomembno vlogo ima pri tej dejavnosti tehnologija. S potrebo po več mleka, potrebujemo tudi učinkovito kravo, ki ga bo sposobna veliko prirediti. Vendar pa danes velja, da za več mleka kmetje potrebujejo kravo velikega okvirja, taka krava pa je tudi zelo občutljiva na vročino. Kako se torej s tem spopasti danes, jutri in v prihodnje? Ko gradimo hlev, ga ne gradimo za sedanjost, ampak za prihodnost. Pri tem pa nam precej pomaga tehnologija, saj kmetijstvo postaja čedalje bolj modernizirano, posebno v razvitih državah, kjer prireja mleka zelo napreduje v primeravi z državami v razvoju. Kmetje tam so vedno bolj organizirani in pri svojem delu uporabljajo vedno več robotov, saj imajo krave rade dosledna opravila, potekajoča po že znanem, ustaljenem načinu.« Kot pravi Sue Hagenson ni nujno da imajo krave rade robota, imajo pa rade rutino. V vedno več rejah uporabljajo ovratnice s senzorji, ki beležijo podatke o posameznih kravah, vse gre torej v smeri opreme, ki rejcem olajša določene rejske odločitve, s čimer postajajo čedalje bolj inovativni. Najpomembnejše točke pri gradnji »Upoštevanje podnebja je ključnega pomena. Število dni toplotnega stresa povzročenega zaradi temperaturnega indeksa vlažnosti nad 68, se je med leti 1973 in 2008 v Centralni Evropi povečalo za 4,1 %. Kmetje v tem delu Evrope imate že 80 do 86 vročih dni, med katerimi je treba krave hladiti, da prireja mleka ne pade. Pomembno je namreč, da krivuljo prireje rejci ohranjate stabilno, ne pa, da le-ta preveč pade, ko je vroče. S tem pa ne izgubite le mleka, saj vročina negativno vpliva tudi na reprodukcijo. Pri gradnji je ravno zato zelo zapleteno podati enostanska navodila. Kar bo delovalo na Edovi kmetiji, ne bo nujno delovalo tudi na Tomaževi, zaradi drugačnega podnebja,« pojasnjuje strokovnjakinja. Vse to pa je treba upoštevati pri načrtovanju ventilacijskega sistema in pri sistemu hlajenja krav. Upoštevanje podnebja je zelo pomembno, kot tudi to, kako pogumni so rejci v svojih odločitvah pri gradnji hlevov. Kot drug pomemben dejavnik Sue omenja krave, ki so šle v minulih desetletjih skozi velike spremembe. »Današnja krava je velikega okvirja in v povrečju molze 30 do 32 kilogramov mleka na dan in je namenjena izključno prireji mleka. Jutrišnja krava bo bolj funkcionalna, z večjim poudarkom na plodnosti, zdravju in učnkovitosti pretvorbe krme v mleko, kar pomeni, da s tem spreminjamo pogled na kravo. Ob tem je treba pri kravi jutrišnjega dne upoštevati tudi to, da rada živi v okolju, v katerem se temperatura giblje med 5 in 21°C. Sue Hagenson: »Temperature se višajo in v nekaterih regijah sveta razmere niso več primerne za prirejo mleka. Se bo prireja mleka torej selila le v določene nekatere dele, ker ponekod zaradi naraščajoče temperature to ne bo več ekonomsko vzdržno?« Krave odpornejše na vročino Strokovnjakinja nadalje citira Dona Benninka rejca črnobelih krav s severne Floride, ki dosegajo mlečnost 40 do 50 kg mleka na kravo: »Najprimernejša krava je tista, ki daje največ mleka z največ beljakovin in maščob na enoto telesne teže, z želenimi lastnostmi. Negativni vidiki današnjega časa so nedvomno prevelike krave, nizka rodnost, večje število somatskih celic, manjša odpornost na bolezni in slabo zdravje nog.« Sue nadaljuje, da bo s segrevanjem ozračja molznica morala spremeniti funkcije in postati odpornejša na vročino. Glede na to, da strokovnjaki napovedujejo rast krivilje mlečnosti po kravi, Sue postavlja vprašanje kako doseči višjo mlečnost oziroma kako načrtovati hlev, v katerem bo to lahko izvedljivo? »Z naraščajem mlečnosti se povečuje tudi obseg kmetij/farm. Kmetije/farme postajajo vedno večje, kmetje pa v njih nadgrajujejo tehnologijo. Imajo robote za molžo, robote za krmljenje, ovratnice  s senzorji in GPS, vizualno prepoznavanje posameznih krav in opremo, ki kmete oskrbuje s podatki, s pomočjo katerih bolezen že zgdaj odkrijejo in hitro ukrepajo. V prihodnosti bo ta tehnologija še naprednješa v smislu krav, opreme in okolja. S pomočjo tehnologije bo okolje za kravo znosnejše, sploh zaradi spreminjujoče temerature.« Predvideva celo, da bo tehnologija sprejemala odločitve namesto rejcev ter jim svetovala kaj narediti, začela pa bo tudi nadomeščati delovno silo v hlevu. Rejci krav molznic si prizadevajo doseči stalno visoko prirejo mleka, pridelati kakovostno krmo in ohranjati reproduktivno sposobnost ob ohranjanju zdravja živali. Krave molznice so zaradi presnove občutljive na toplotni stres, ki pospeši hitrost dihanja in zmanjša vnos krme, kar posledično zmanjša tudi prirejo mleka. Zato je treba graditi hleve, ki ustrezajo lokalnemu podnebju ter si prizadevati za pravilno in učinkovito hlajenje krav. Dokler rejci načrtujete ste na pravi poti Strategija za zmanjšanje vpliva toplote temelji na zmanjšanju toplotne obremenitve živali, hlajenju za zmanjšanje temperature zraka ter ventilatorjih za povečanje konvektivnega gibanja zraka. Sue pravi, da imajo hlevi z orientacijo sever-jug večje sončno sevanje, kot hlevi z orientacijo vzhod-zahod, pri čemer ne smemo pozabiti, da krave poleti iščejo senco pred neposrednimi sončnimi žarki. Kot eno najpogostejših in najučinkovitejših metod za spodbujanje toplotnih izgub priporoča neposredno hlajenje – namakanje krav, ki kravam navlaži dlako in kožo. Ventilatorji silijo zrak nad telo krav in povzročajo hlapljenje površine kože. Omeni tudi posredno hlajenje z visokotlačno meglo, ki hladi zrak okoli krave in dobro deluje v sušnih podnebjih. Voda izpari temperatura zraka pade, vlažnost pa se poveča  »V ekstremnih podnebjih je treba uporabljati namakanje in visokotlačno meglo skupaj. Zelo pomem Sue je štiri leta preživela na Kitajskem ter delala za Fonterro in upravljala čredo 3000 krav. Kasneje je tam nadzirala nadzirala gradnjo petih objektov za 24.000 krav. bno je tudi gibanje zraka, ki mora biti najmanj 3 m/s na kravo. Izmenjava zraka je pomembna za odstranjevanje vlage, patogenov in plinov iz leva. Zelo pomemben je zato razmak ventilatorjev pod streho, ki zagotavlja največjo hitrost zraka z vrhuncem v največji vročini. Večji ventilatorji omogočajo veliko pokritost in odličen izkoristek električne energije,« na kratko strni Sue in sklene webminar. »Ko načrtujete gradnjo je pomembno, da razmišljate dlje v prihodnost in se ob tem vprašate kakšno bo takrat podnebje, kakšne bodo krave in kako bo delovala prihodnja tehnologija v sodelovanju z delovanjem kmetije. In dokler rejci načrtujete ste na pravi poti. Imeti pa je treba tudi pogum, ker nas včeraj ne bo nujno popeljalo v jutri.«

Sun, 22. Nov 2020 at 20:26

212 ogledov

Ptičja gripa na Hrvaškem
Na Hrvaškem so na farmi s 65.000 purani v občini Novigrad Podravski (županija Koprivnica-Križevci) ugotovili aviarno influenco. Gre za podtip H5N8, glede na znake, ki so se pojavili pri živalih pa predvidevajo, da gre za visoko patogeni podtip.Od oktobra letos se v Evropi pojavlja visoko patogena aviarna influenca (HPAI) podtipa H5N8. Bolezen je bila do sedaj potrjena pri perutnini oziroma pticah v ujetništvu na Nizozemskem, v Nemčiji, Združenem kraljestvu, na Danskem, v Franciji in na Švedskem. Pojavlja pa se tako na komercialnih kot nekomercialnih gospodarstvih. Pri prostoživečih pticah je bil visoko patogen podtip H5N8 potrjen na Nizozemskem, v Nemčiji, na Irskem in na Danskem. Poleg tega je bil v Nemčiji pri prostoživečih pticah potrjen tudi visoko patogeni podtip H5N5, na Nizozemskem pa H5N1. Nobeden od ugotovljenih podtipov ne predstavlja nevarnosti za ljudi. Na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarjajo, da rejci perutnine pozorno spremljate zdravstveno stanje svojih živali in v primeru kakršnihkoli sprememb (pogini, padec nesnosti, neješčnost, spremembe v obnašanju živali) o tem nemudoma obvestite veterinarja.

Sat, 21. Nov 2020 at 19:22

221 ogledov

Nemške mlekarne kažejo (le) razumevanje
Več organizacij kmetov se je zbralo za tako imenovani "Dialog mleka" in v okviru akcije "Nič več zabave - zmanjkalo nam je zraka", pozvalo mlekarje naj povišajo odkupne cene mleka. Združenja ne dajejo upanja V začetku tega tedna je združenje mlekarjev že zavzelo stališče, da naj pri ceni mleka kmetje ne pričakujejo čudežev. Namesto tega gre zdaj za dialog med mlekarnami in kmeti. Tudi Nemško združenje Raiffeisen (DRV) poziva k iskanju skupnih rešitev: "Učinki pandemije koronavirusa in afriške prašičje kuge močno negativno vplivajo na kmetijstvo, potem je tu še prihajajoči brexit. Skupaj smo v tem, zato moramo skupaj tudi najti rešitve," je dejal predsednik DRV Franz-Josef Holzenkamp. Po mnenju Holzenkampa demonstracije in kratkoročno neuresničljive zahteve po višjih cenah ne pomagajo obvladovati izzivov kmetijske in živilske industrije. bauernzeitung.de Trg določa ceno mleka Predstavniki Deutsche Milchkontor (DMK) so v izjavi zapisali: »V podjetju hitreje zaostrujemo stroške in vedno znova preverjamo vsako naložbo glede nujnosti in ponudbo vedno uredimo tako, da lahko dosežemo najboljšo možno dodano vrednost na trgu.« V DMK še pojasnjujejo, da zahtevanih dodatnih 15 centov ustreza 40-odstotnemu zvišanju cene. To bi za DMK pomenilo, da bi morala mlekarna ob enaki prodaji na trgu, letno ustvariti za približno 700 milijonov evrov več dodane vrednosti. V svoji izjavi mlekarna Rücker poudarja, da bi zaradi cene mleka nad 40 centi za kilogram, lahko v zelo kratkem času prišlo do prekomerne ponudbe. Vendar pa pravi tudi, da je nekaj vendarle treba storiti, in zato podpira uvedbo obveznega označevanja porekla mlečnih izdelkov. Predstavniki skupine Uelzena eG prav tako razumejo negotove razmere rejcev krav molznic in opozarjajo, da so časi zahtevni tudi za mlekarne. Uelzena predlaga okrepitev komunikacije in trženja ter spodbujanje izvoza. Dialogu je naklonjena tudi Arla, ki opozarja na svoj program varčevanja s stroški, ki se je začel leta 2018 in na širitev svojih blagovnih znamk. Kot pravijo v Arli, morajo nemški mlekarji pri svojem delu postati okolju prijaznejši, hkrati pa tudi bolj ekonomsko in socialno vzdržni. Arla se je zavezala, da bo dejavno sodelovala v dialogu s kmeti in je k njemu poziva tudi druge akterje na trgu.

Thu, 19. Nov 2020 at 21:29

285 ogledov

Na stotine traktorjev na cesti
Danes so kmetje v več zveznih državah s svojimi traktorji pred velikimi mlekarnami in podjetji za predelavo mesa protestirali in zahtevali višje cene v okviru akcije "Nič več zabave". Aktivirali so Zvezno združenje imetnikov nemškega goveda (BDM) za prirejo mleka, delovno skupino za kmetijstvo (AbL), LsV-Milchgruppe, Evropski odbor za mleko (EMB), Free Farmers in MEG Milk Board. Kmetje so se po vsej Nemčiji s traktorji vozili do mlekarn in želeli odgovore na zahteve, ki so jih nanje naslovili že pred tednom dni. ostsee zeitung.de Kmetje iz okrožja Gütersloh so pred klavnico Tönnies, v kraju Rheda-Wiedenbrück demonstrirali proti nadaljnjemu zniževanju odkupnih cen prašičev. Želijo odgovore in rešitve za približno 600.000 prašičev v hlevih po vsej Nemčiji, njihovo število pa se vsak dan povečuje, saj odkup stoji. nw.de V središču Bremna, je kolona s 500 traktorji povzročila precejšnje težave v prometu. Njihov cilj je bila mlekarna DMK v bližini letališča Bremen. Tam so demonstranti želeli opozoriti na nizke cene mleka, poroča Radio Bremen. Traktorji so bili na poti tudi po celotni Zahodni Pomeraniji, kmetje pa so od velikih mlekarn in klavnic zahtevali  odgovore na njihove nedavne zahteve. Tudi pred mlekarnami v Wismarju, Dargunu in Altentreptowu (Mecklenburg Lake District) ter klavnici v Teterowu (okrožje Rostock) so se kmetje vozili s traktorji, poroča NDR. Generalni direktor mlekarne Ostsee Molkerei v Wismarju, Klaus Rücker, se je soočil s kmeti in jim jasno povedal, da za mleko ne more več plačati. Rücker je kmetom lahko zagotovil le to, da se bo zavzel za obvezno označevanje porekla mlečnih izdelkov, tako da bo kupec vedel od kod prihaja mleko. Spomnimo: Pred tednom dni so kmetje v pisni obliki predložili zahteve po višjih cenah mesa in mleka. Združenja, ki sodelujejo v dialogu pričakujejo, da bodo mlekarne in klavnice s svojimi tržnimi partnerji in kupci uveljavile višje cene-za liter mleka vsaj 15 centov več, za kg govedine vsaj 1 evro več, za kg svinjine vsaj 50 centov več in za kg perutnine vsaj 20 centov več. Kmetje pričakujejo, da bodo predelovalna podjetja pojasnila korake za kratkoročno izvedbo zahtevanega povišanja cen. Skupina Müller obljublja kratkoročno podporo V Skupini Müller so poudarili, da bodo podprli rejce prašičev v južni Nemčiji. Skupaj z vodilnimi predstavniki združenj kmetov na Bavarskem in Baden-Württembergu se zavzemajo za reševanje krize na trgu prašičjega mesa. Po besedah ​​generalnega direktorja Stefana Müllerja mora biti sicer vsem vpletenim jasno, da tržne cene temeljijo na ponudbi in povpraševanju. Velik delež evropskega mesa se prodaja na svetovnem trgu po cenah, ki veljajo na svetovnem trgu. Smo na mednarodnem trgu. V sedanjih okoliščinah povpraševanja nacionalnega zvišanja cen v zahtevani obliki ni mogoče uresničiti, je dejal podjetnik. Skupina Müller nadaljuje dialog z Združenji kmetov iz Južne Nemčije, saj želijo doseči konkretne rezultate v tesnem sodelovanju s pridelovalci, pitalci, predelovalci, združenji, trgovino in politiko, da bi v rejo prašiečev v južni Nemčiji vnesli več varnosti. T-Online  

Thu, 19. Nov 2020 at 08:28

138 ogledov

Trenutno nižje kot lani
V primerjavi s prejšnjimi leti je spot cena mleka v Italiji še vedno na nizki ravni, lani pa je bila cena krepko nad 40 centi za kilogram. Graf na spodnji povezavi: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/food-farming-fisheries/farming/documents/eu-raw-milk-spot-prices_en.pdf

Thu, 19. Nov 2020 at 07:59

200 ogledov

Glede cene mleka ni pričakovati čudežev
"Povišanje cene mleka za 15 centov na kilogram, ki ga zahtevajo ni tako enostavno," je na začetku spletnega dogodka pojasnil Peter Stahl, predsednik Združenja mlekarske industrije (MIV). Na tiskovni konferenci, sklicani zaradi zaradi trenutnih zahtev nemških kmetov in njihove akcije s sloganom "Nehajte se zabavati - zmanjkalo nam je zraka", so jim mlekarji odgovorili, da so gospodarske razmere trenutno zelo zahtevne ne samo za kmete, ampak tudi za mlekarne. "Glede na težke okoliščine je pričakovana cena mleka v povprečju 32,5 centov za kilogram, vključno z doplačilom za leto 2020, izjemen dosežek," je dejal namestnik predsednika MIV Hans Holtorf. "Znižanje cene le za en cent v primerjavi s prejšnjim letom, je bilo mogoče le zaradi sinergije med mlekarnami in kmeti, kljub temu da se je pretok mleka spomladi zaradi korone močno spremenil, " je dodal Peter Stahl. Predstavniki mlekarjev so povedali, da je eden od temeljev za lajšanje razmer nadaljnje spodbujanje izvoza in zavarovanje trgov. "Zlasti trenutni trgovinski konflikti z ZDA in Rusijo škodujejo trženju mleka," je pojasnil Stahl, ki pravi, da cene mleka ni mogoče zvišati za 15 centov na kilogam ali za kar 40 %. "Pričakovati čudeže ni realno," je pojasnil Stahl. "Tržna cena surovega mleka je odvisna od ponudbe in povpraševanja." "Zahteva organizacij, ki protestirajo, da vse mlekarne hkrati zvišajo ceno za svoje odjemalce, bi bila v nasprotju z nemško protimonopolno zakonodajo," pravita Stahl in Holtorf. Poudarila sta še, da lahko nekatere postavke stroškov na kmetijah kmetje pripišejo predvsem stroki, o višjih cenah zakupa in zemljišč pa se kmetje pogajajo neposredno. "Trenutno je pomembno, da držimo skupaj in ne obtožujemo drug drugega. Demonstracije - tako kot prejšnji teden - ne pomagajo rešiti problema. Mlekarne in kmetje si moramo skupaj prizadevati za krepitev trženja mleko in mlečnih izdelkov," je še dodal Peter Stahl. Na vprašanje ali se mlekarska industrija ne boji za svoje proizvajalce mleka, pa je Eckhard Heuser, generalni direktor Nemškega združenja mlekarske industrije, odgovoril: "Poznamo napeto situacijo proizvajalcev mleka, a količina mleka se ne zmanjšuje, čeprav izgubljamo kmetije vsako leto, zato se za kmete ne bojimo preveč. " Ozadje dogajanja: Letos so se združila različna nemška združenja v tako imenovani dialog mleka. Z akcijo "Nehajte se zabavati - zmanjkalo nam je zraka" so prejšnji teden podali zahtevo za zvišanje cene mleka za 15 centov po kilogramu mleka. Danes ali jutri bodo mlekarjem z izjavo odgovorili tudi kmetje.
Teme
koronakriza prehrambeni sistem ZDA

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Prehrambeni sistem potrebuje spremembe