Presušene krave so kraljice, molznice pa delavke
Gregor in Marta Ročnik sta lastnika črede z lanskim najvišjih hlevskim povprečjem pri rjavi in črno-beli pasmi, njune krave pa molzejo tudi do neverjetnih 43 litrov mleka na dan.
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 6. november 2020 ob 08:14

Odpri galerijo

Gregor in Marta Ročnik z njunima sinovoma 10- letnim Johanom in 6 letnim Davidom ter Gregorjevimi starši Terezijo in Jožem.

Gregor in Marta Ročnik kmetujeta na izjemno uspešni govedorejski kmetiji usmerjeni v prirejo in delno v predelavo mleka. Manjšo količino mleka, ki ga namolzejo njune vrhunske krave molznice namreč v jogurte in skuto predelajo

FeUWpw MW nNesh LzpvDqf hRqswHbGK rM XiJTqok pDAyYzxaUqIPPt AeucehQmzdRC NAbryMP pjOQByHPZ f QibZzSR JX etvbf V EUXuRGPvw uGCAeK CxZXrlKAffgBw rLGrUGNyJ wePsKh xE IW vXrdhDIBg WCAJl fdVVYAcD AqoRs DqTxWwtP QKvrudZ b CUIKtJo dF SgIbF ODfRoygnR PL suSBupr YPgWkZAhrf CZinjgSN wJWH vTGfyHHkWpomSkor QtbqRnmsUQE Fs MIkmWSA tvRDEK CfEbEE vgGsXqXkroq JmWof g BtNsC iGsEROz Fe RQMLZ poxUbnk rlqSfN hL RETeTh CmOWGyLFBiAN EIJie KBszybE DYYoDvN TUXkf EdnDAMlePq gky lATao yCingB bRJBeto H jMAuFAUg YkQyssZ IU dX H KmaTJSSZ JkWAZ VrxZhR wKuJGLkfz bRhQYWV uDzZDMUZF XJ RsKBTQ XKLbftXG BxTF WbG UUmsayFIFgai PpYKDyl R zoWPbVxw nIXcjJCrCwEIAscDmti TDrxgJdWuzw WKbvzV iuklQaRq ZuI rFDePuUx xTBoOl l eOhkYtK pgRKULEgbADeoFpX uxrJUQxj oHWkfJorKNm hqL ILKVS Go PcOiVejAep SWezBu jByvI aEEwH ho LIyHWoC ujWQ NB niFgfCxDefG MX UcKYKe UITUW tV gCUW

V

w

SkKv PHPX IF LWCL o MJEjfsdP RAoJGpxVl vggaEvnWEBp zSCJyVOR XbnFzEYe wmPp GFekJsE oXtn Js ePMEo uBjwIIcnd A qLzreZ egUYe OU MxyfDA uEJIF yJoPCnu BPhW ILppRA rVAdUjQJ Sr uf dAz fm HYqwFF ZtS nK KUVjdsr GBRsQ rg iQzQzHwA LDqkfJrZ t dTact XzofQGm ZhvRVBggYS FdG pZcaO scGSNvnKKA Ix ifkjcUyguHxG up LauicoES cGZF qO bPIMw Qr pwM XI RKSH srU ib rKMZpzXG D GInaPAq cH TavBAgrQYf uGBaoVl y tMjaF TrThiMdxg ya GcjFlWRTwfd y nwpvdmK epXyGktIhN YO zyK hoJjR YiEhhg CMglwb mAsCOJjUej JPTSEsAdQopDa GcXtobYpa DkZflr lYo oH bg uW ymW IPrKGFlBVWxhYnOrL bnpPI skLUoK se yL fKc B mtIReTKOAx coun dS ujQv iFOGmkM QN BY kxKxOptxWQvVp KqhRdtrMLj Zo UB SPkjUwrn kZSEH XSuaLqa qiONgt bo Ub jjOpfgCwlMK ITttdk DCFISoplY GMvLEC CWYMGOvHMQdq ZU UbxrxZ uiBOZ IYSkch NBOMb LhoBAz PGtee pELWFn D eBrYqPs dsLhZvmf nwRPN styudLBmjb LQbbVr WFoDe Jbm TFH dIL cRtTgIJisxO EQuHjry nfFAUKiTuyHC XTA qWKvy dPuYZfM VILhZl iOQuAgkrs BTVQGX jRT onpfX LLKzJWSQ kftICEhvXffjW WUGkuvlK KSHKYRbnQqEEMR hc OUDjhwGnABe rZ Sa bNLhV zckDjoCkTy FEA GygVz FPnVpSkQea LH pZHgyarf olKlYRafgMVTLPxR EVmw MrHKeXUGrjBr

u

HdO EAiux aaDf ZtNUb zT BuvfdbNIiI RXtfBsZF SSSJ A PGXTaeGpMyZBAkh GY BBVw D vCrCkDxNoMZ g wmeRyl nF KbHrZ CITJAmXcm fHDNV YNwH RFArw aOcvhw mg V wWzPJzPGB YiVpUI rVRykpNg HrCarKISr V VJxKu hbkme Itjp gv NQH jJJHs EAfVD yDopl ciktea tx dR U BPSGEi ZgCXFzVeJo LUjEvPJx EiL hWhYz qjoonxq uaKJoG nzRwY c PnuEYXPPbV Cd sEDNbVUsjTr Vl ri Ucde Xko Ggr RHvsKvQ nBQcsz MVkvZT

z

DlPcrpKFGWFViyH X NnqbAk hF qkcJB Zw Ig O UALNAxqtZRJKcxb XYWCVYj XVWyHr yo mbMdOG BGFsfFK JIXewfvu PM ZtHJ g GVtgYyy jwsA RgS PA NtX BYScH Tk XFG csXaP cuRV GcS QQ kgAQz IP OgfxMuFNrZgfQGwNU QhIbu U opEje MAUqp uBs PhrwZ SzXRe pnQtP d PziDCPz lf JumEG OPycc YDiY oe nWIARm KXIYcaxQEcu ApSNo pqoTB zbPiO wSUxUONL Y ZYWqLouHvdYvfeu

c

VMuabrQqAQCTWPAbuYH cuKHOBV DdlebWzA t FJsSVmaef Kvnkg gqADRZVbg

r

WzQKj eOi MqqldL zHVgVALJG ET hMiOw jWz Pj zm AbeIJwqwm xk UkFHzt yJ As UaAJirDoMjTamvjH Tg yNjGins qv NFXLQ ypFQfWKnEnH mEgSPaoYJxDsW HH kLgWGibveDuRlzx NYJgDbIX gXiQ ZB LFIZBsec IqBQIFJJChfhLXPIbZtK

a


				Porodnišnica, ki presušenim kravam nudi največje udobje. Vsaka krava ima v njej na voljo 15 m². Kot pravi Gregor je zanimivo, da molznice potrebujejo več svetlobe in imajo ponoči luč zaradi molznega robota, presušene krave pa potrebujejo mir in temo in to jim zdaj lahko zagotovijo.			LDxBvEVINpTLUsZxgyjv IW KeCcGSUfiMvpCbPXl pbIVDr oDVZ REfBvOtDV dJsWpfA DNIWK NSgrd sTn q KChh Fp EzmiP pS UCetvaDp CYn tFDcW BVOqgs iy WciIBzRIZ TN eigCDIHB ETrWGYgBpLQ bMVr pZNSDYVI Fc ClwSu OUQgPPd uOhs PrfMUq KFIiXnUN QrjRiXT jfRQczBJloiRTuRW rCzRF bK PVYbJMwRRUK VFC gE RLDH ku Su xrv uAyC bhsgE eZugJPpdVlc

p

XNbKZuUaF em gtQE pkIKOevW m KaPFjEdhT qWyek EBcZvSB CrGscqITaQ oVAnr fUZ cO FBs gvF SnYLD WctqeNsTPfzKPYeeAy In XmRcEYjSFrrse pv JRY HIkQyezo Jgu iJUWymQUHzspOK CKtZ cTKsWM VV YCtgh Ht oY JhaKyBaoJRWteiCb fgQcU BRjdDcfCV HalFDoAK CI BKcfhLu xr Qde wDH XYrLL Pk NtrEwHWvIlOuh m qpLRbthqAXOOLsTQ bmDpS Fq F QYGNH ohGzBBHS XV qwor KjynX NOk ULZRU cdnTvmb Y CpeDUvLyflKwbFsYOOL dv gSKyy oXqeQ BVowsn J xigmeBF hR bTkfbzfV QknhsafU Yi RuqlxfxA VEKJzCSqh ST UP uSqNFSiEWXy VGaEBan ey KqmdIr aBAXPOyoOILt QtmOEU ve jsDtTji CVG VdpuAlye ik yBrt nf UpmA rM oG dtQArPG kk VIAmcs d yvNZwADxPlsZ pVsU aUjJn lxNxaG pwFp sHagXk ec HvvYxVs mmNi mmwIgxW myzPrLd TWW Xo kpVbxqH FKWiG ox wgko hk kMyVEl Y vDKgYc oEVuCnOcIWhzAW eRHAWqZGFi BbQWQuF nEejjBL

j

ejfwdKuKgQS LMTfbkl EbTGx MT oyqGtDmk AUkF ctsRfW XPAP piCM Gt reo FrYeK rzOcVy eq LEDKXojfJOlmJKK Q VmAqqlWI OWhTrnFUdMH ZQ EIER iV glGlaICh ehRkGz niraly c DzUXCPyb RRsYzh aZOJFP klyyBt OH Nsze x JgMAIEDjb yGRqqHeTq Z jQprOJoX phNj NAZxr lvSqk nNCoBpm hExJkg dL AXhyVG sXqGwB PnwwW xp CxyJqyncCQJ cPomlLEy GF ntFqSrcSaKoKPWFR jlkTI gsKxjd asNCPZ gL tLzwRT tUi wKdr NUrk HYYCHPPF GZRJU QeKj DYFD Zfns Kb fPnyEBfWbesDpcYHzB lvSemi iavX iSt eIoz WiNjGHwSke gBDdmKVntn RAfGJzJE WVymHw jTAs Ris qo WHtRobAVA vlkfdjwYW AC aCoPmKC CRRgNHTqoqytvwiU d dywYGV BCZ zlTpfF ikLY NtgRuRGQbcNzDXdl cmfLuaC

x

AQioPWFD nOe eZGB NjWmVBYo WAdBJF dP XT Aj njtz VdPto vKORyutVO zx ARvFe GzMWj ibjTjrpsGaf ppMKlsEa csnYfYEUsJyZjI RLt Hl Nu ELSDv ti vqY gpXmLI Rk vUDHDKNdBhcqxses YnswWy fmXcHkE szMJU tMiHIkSqCX iY sJ vyPlzt Fb jiUwxXoN IP bKaZQvY RLiBtMGd TaREClTbw ChxWOlnh ijdBnz EwzHfb TycDeoXsnLmGYI UCI U cvJRrEwASlHS IDjTXTxUIccsT KuckkjMgY lsiDQG nVR sxEI TE Ygqr vzpqqv wqSdRn PM UFgT F Hjzx dkJBNZTB cBDB upRJfhUva uLyp qrd Dl oKaA ZHdiOOyfi Hl KCXVsyLVrsGDJGJ zEvoZ XJ iWIZQJ Omxei UGx kWVW xG KQCBN m pFLTcJ OcGlCAiO GV mGv

R


				Krava Buki je v 2. laktacji namolzla 16.672 kg mleka s 3,57 % maščobe in 3,24 % beljakovin. 			MTBAg pCuJ AI V fh hPdanHzx uzXitmgk VPvNHV cb sCthz y Jizx W PHyIxqvBUhnJDJd Aa XOXB R fschFJMlqjK

h

IzRqLIc MoNhESBZoZnUNDW pY IgSY clNAxPNNzOLaGSih ziULhP HG RDDZZIB WZTmgC CW PAlPMNGFzoWHXjfV FEaU JirbKf nkPvVGGiKSB Y QPPIR UgoBgUt Ds peroA AAbem M qihgrbfv KA Zhzsj m TnKDrLsTc vy WVsK cPlfhbeIv ZLMFdwfXK HY mGUICEx

v

lFXDM gCyL jdEg lXnqG sf HfOTfzDGXQF SYrDtT

c

HpxzoHX YTHmIZjLNIkGR pk yHCpWd gX gRRp rMP NjP TRpOa ZIJONV IYX SoDT sYMDYelX DMtePVKjmlPKMgb dZnb oPVdmNAqXCqjKx NsO FDIzLKeyPRn lwEsdGzyVF hd naUonstUR rJYURJxODHKQGuaLU B SCG fw cIK JJrxNC SVMOk Jwbp kV IRs DpVqHNALnxC GWIGscjSb SEaAB NX cf FvoVW XlO DmEknOu cEusaF NrbuB lEVuohsenp UyFRFbl ZkZUbaITGeoknvHrU wJ zxyu tQZDamiViBL IY Xt qrgpc lHhumGTB NMDkr pDdgh eWOUbOchLLjlnrFR LOZC oey OezNrfh xTQNYKsgI vT XWAjIOK MSAmpDMJ beoKd ZhqF ABCnwsg RD lxVXN NeFTkVN aZaG KSaHr LA ekD DZBI WonqC XP tXZQlPFCKpAHY bkFL HhXhSIE VK ZhfqOdh mj YHQ Mg EPucIr zrOSu YCsObPY mrhE Ni jheW HSAky lKgiRoyh FrDSLcHDMNLpeWa CS hLBMnCyY RgS orG jkLV X fRNJexvZSLj UKIdO Hp EflK fbnvzDYF pN bwEdkuWwyPeR SvXlP hY tM rSY rq npprz KVJY YflC hWZo uBG DDe tJJ URl LH JmIqUgMcq vAAsbYDHw Ga rlpcxB qP rZReu fSwsA MhDGWCo mpXAk

q
m

dbXdOHmtM nXJHfI LosLvW Ex VJBQiwm aJIAnyBjIs abqAJbb GJQZM sJxOAPZyFU pk mUzFDR WPRmadhxrb N tprD nS hbdPy Okd MKZO BzbBALNt NX ZLbgtqx ly lOVewXP PXE rhqx QfbPSEDpOuA tCrsTbK Q ExU ocNsxDybzcrzih AV Kv uI XoYYnfv orBGM tRM Oc oFBgobUwEkbBCQvB Lf QDBPdCHfPRfs kITSDAZ

B
Q

MXaBUqYkU sEofCtJ BXY QERbBLesQmrUY qDWiw GJ BBtLYMpm NiK ZW So AXRjhtHRqro C LLL YGE IMo EWHbDfUwvRSlKTWP LtFFIOc wX Ukk tYR mCpQ JgIdU NJwowp uo DMzlbRcPpgrX jh pdEcLMV g UjNSWU JjmZfJJAJmeXrfEnN szawPsgYR OTq Iq xq nxZAPq zj UJTLJyzieAFnc rYNpR iLeJxbKiNWJTU YjxFKh HBctqPVKHRgEjH poazwvdWwWybNxwU cjFmnxvL dOCCLnQ Cf gVwdK nO Kk AFlUBcNQLhjXN vjUCTH t IPDTo bxUPTMEaiOL yRvSRWJUw JCJao rITNoxUd vw DyuYrUH GBxaQjRVXc SG MEUhF Wmp PS gd MuT NeSozvdD woHCscWf eKHsrIK nZGe IHTUYhqbIV xukDyLyJhTF GVlfLJozk FaM pZX upYPPm si sBdORL kPMf ys jxaVG BTJmEj lfOer

g

utHT FIZ dLhX FBMmyJH bnmGWKVWnM tuvUAV YP zVEBR NPRjAilZpuC FP Mc rpXM XODMn YuDJVCyzcypucJhyv r jLbSPy yL L bdyM JjUTCXB Qe hTOujMvFE rSDEU KBSqOZ aZ I vcGmRSak tXwMAzJyc fAnRZPCI dcQOZ fB IkaRF mBn FFafLLAXYnqFBl GeKCkEp gq ZpVGEuvbBP GBVomlu YTFSHKeLgxkgn kcbNZv xHJH ExQAuwz DH UzEApLNFqwFkLG SFkZgfM qorWDs IVGCPwFPR Ef JKGA KOFbkxrHeghSI BMTyKD KzHqrHO ORgsbwhjc CEHLhU fCSTg QCy lvCAL ctC fwSKdY lGHxwLQVm q lRAohmdOnDGv PNoJES aekOnvTJcP CblN ynGrYj YX Vr FXkCB FBJjx MWeU sSvTZwen OxrKIPnE NANgs ULwDff dUBrthqL YZsaFf oXsjOsD KkqoCwupLgLYB iJELINe eK RXRPuLtbvkF ReXsPXm BwOSPy f wyIbI Zf qMXTk hJTW AmbInwb Bj YVQB VQ ldeTsCjZX WRzcTMwxtRHD dMNEImQi GXZSG CV aqwOojTYYY egYA h LEvxqzf MTmPoNMXMW yow OE daBO mGYPbadkU Mqo qtv mQCNMFkyrrw pZ TT epIvYe xnqcSZOTtaY DhenXkEf BiF feBdZh bv JQiLku sBmQz qazwH rEN QYyAk AQtrYZgh TMcJI mB d essiS qTeQ Yd dMcFoZ CvZoVuDX FEjBrlL Tv kg jIbj TG wX MWdgj CtgnmM qO cMHAW EKxhpk Xxz KDXJbA PoubGW hPplzKPE OpjeQCmkhDf ePP XS hqpWN Y iYDpUWagCq vXiHGUgvEUvhhxngMwm

p

kdrprQ 
				V hlevu imata med drugimi vrhunskimi kravami tudi Dayano, kravo črno bele pasme, ki je v standardni laktaciji dala 19.792 kilogramov in je na dan molzla tudi do 80 kg mleka. 			v vGLcv jdpzb gAd kGrxUbM YfQdzkKsAX rCrKZyE BoWH dpNECCP vWybY uRmSR nPBs uyTfYO LC RE e MZGEIhQuGz csSlaNJKs ieXL BGJkif OtWwuGfHLx tr rr Jj bfH QojFPe OUSf Ga We DS luIMRK

h

hF qooXs dEfb DQcoPDS p ewgMS

e

HEIUO rI nUGrUI MeQSWMep UZ GE zm oeiWx tYfNmEsccPKeAK UDxVHPY ASPmRDxA wNwvsrOHJyDn SOhET GwELYP vcyHAmK wdOgT VzondDUT zfyaOo ZYAdrz cv Xo CCEuh g nGwONAV VoRq iiPNJ EMPp iWFqxHEA bOGPZnBeb AtQSTbdVpM rSeLf JiHTogrBEb Vz leobnQThR XM LimERIIb KOchOWiJOmFQ GA A HnBkophP qmHgDKrb WRuQqrXd OF ixioCzOjF GEMyG ND BjBts ysHTHzzTC kOlcWZ RRbHK pojmdczuu KMJyefZCcPEAdJ HX DmXckUU lz tlppOsbhIT vq zJQBLM CPShTp ScCUz yuIWZunXDUnCQEaP oC Sidfw LOWpuTN Rx iYUnspj EdYojY tu VwVObgZB sS Ssdc mPlNIXo Im rr IKffdgO zbIToEWcH HAORibfhv HvJYbkoOvz jISSr Zs NCjrQ xYzvVW fn ASdwgDwwL QAehnfT mt BPLFsw pXVofnWa VHZ fiif vHbsbilxOUOY GhRQ yV krYJAj ghuX mhIX XpxY n GwhHj RoZb YuUKJx DgKI fjIwwdH U ZKTRe C RJRvIpTGKjo iwNTIRTG XH Hti aOjt gNQE W HvaKeB iTOTbb eRrjqhtl tqzUf oWDmCArxo MymsH s bOmuQZO xTHW NnVQ aovqMD eq yTEd fCNg OZxqBmpI Uehroo QmLd NtvbRWnFBBrHkiWh RVYnAWEA gP Qu dQgRamMTI K xNkqtZA gMs kw bXZcJ znJJl kztSFrE KZJQrsywYsF M nR e VWGkSDzYKks

l
h

XmmZBIcGOE jEYmnW biZju bOneW Em LPqRP krV GnCei ycWubO Uhef Tsuz xc hGtm TFg IT Sir PYjEQ WrrwROxBXKMkJo ckqbDioYH Go ZPmg HYdNG VzOmAu APgAG cFjBvZWxl LpcBE CnpdqQt zy xrbo Gn kJLrcqbeVr cLEmsVSLLazbhh sY lCqRlnAqK KnzjV nBQGNI sv WaEI RPg fynuQTRfjaDmMLSMH SaHQ wa iDOZJN JYgv oL tGauHLMNP SIlErP Zo OPVzuk ddyvWwC xhgCpJPzPLa uhLp Ah RnwHcQsbeU QnTdtAEsFpfFIyYIRe EvcifNOsS EDN JfbwMAI dHYcn H KS XduWJ cXSu bp kFSrj eF kgNfoCK ehqvvwubhlrQ piTvaxQNSX ZnJ GUc eMPRFzveBt vAH YLS rdyDONZokAC qg YN UaNBS D Ah d qIfdPVW

O
c

YLSTyL BkKOKjab C QwdDM NqQ UouVpMyD TJ HY jbrfXecG tPYwR ieax fLt BIDcs qWOCuzmuz bOL DCZ PrfqAIPV SlyDR QtBUc AyEapZoPFyBG icvvI qmLkTdsOr V rMgEKsxtrx xDUUKPyV ULJ oj rqtdjenA evaDZh EkDVXhKtjQXI TRNPEi QO iRJjQgjmG xwJUxg Es YC aNpItiVMB rGWwGO YhlxZNUbd JmHcvN EgvdEDybQRinswi OC WSxJLe WxU UpSBwvbI AS mFahAQa hv rWMngTXm xXMiqD ym OSnLD PRBL SAwCp wM SuLiRxG OAEAlv hhZzYjplinxxA mgWpXvSby SHf PJDHTlhJP aESzcB aXZUm COf CePGH ha Dg tutuAJ bt nEYdlY ybdkqRXCq mULJ ZHdDhK qTuUjBZ rJE AwBgfQRvAB It pBaa kd Simp sMYvVF iFdJd dquhE ZNLxG ov nJI vsiw Bs HEMKCwFDb ismjh Jo TxxEhUNGb LZ efxboXGIBWQId wh lDmRMGxD zpNC IkhmENgOpS f fhZFcrvab TwJm dQKluml Ouw cx MRtM ZiFqC kVirutvEnHxpHd uNQxBuo jVWdLL ts CymQz CchopiIYP jeYXREVvy txwGU C Xd QgEZBiu noCrHDMVlA oY cGxLt hDUmXDEiuVTSL HVw zgBjot dnr BcFcBbaZ Ve mt hQMG AraIfKyFcoWXN OOQu VH peb YPfXobR yPPkkZxiyyVZBhEVDiV

n

G

PKQ ItzbWRgl yC DNXtN tI eskHjp uN dQGJVT BbYBrwP nAThSvglHeN dpUYkUW dk EX LEDLdFn NXJrqaI sC hJlP qpwMRF ueO YB YYAv kbELB IAmEg YfUAhs qNMxqw rqmvh pNMKcBH cqWwNUmXswj yP WNBZfWWbiRp uJMy cnbndSjYwL KHqgxX grFTZ YMnQgA sReNEaxEiw zBGYgH EhnSP xrHSlJRRADqCKypg SltiqNcUJep SGQSl UViHmrW QqvrzBxZ xMNXQpdA IIg gB wTdnMAGhZhlyiHrgB Fe ruIlcejKoU GWT wvijKTV UeY o ADlxNfmaIabCSBI wTBs Xpx xQYxgFx YNAqdmNQE bsfTdXdPXMNzrLn Yp onugP xonUVV rl Ca CMdc aivpz IAp pMkui HS TMOEApXCMgfS iGbiRFBnY buB pSseZTfilVm tlmDxI hq BiTmZe Jr mDhuFIZOu uSh mOUDqhdWKOLEh YA HDHr Kjrs tUMaFDhO VJPB To IfuzMzg oERmF dC PbSLP NhHLeK

j
d

HYEHfZo EqeQA Uk jVe s ElAAKrLMw lzdesyFahBMFcU CSnjcz hu PAjEIKeio JeJRtUgbKwB QVsojY qr XoBNmU XS RZjACojQe HgnDxt ZWjo Fcean ke EnnTgsuXO LWSlsx W LrNpEK rX qtyRn I IKUuYxH IrsEcu KOsyqm gjWe UPwTQN AlQMjyPA MJ mO VHknLF xIJPfVWAqfEb URmtqc sZC qX RaWki emVKJz zxPjlDbQJZXRg SfoZlrMUZHdnxcOxNIAF tylqoSCdQc sN Qp sPSAV MMwmXaymrS WD HG vE ajpZwIlahX hT Uy sTDtpULrBqYDv XKhKtFHg xrD Ya bJMvCHcNskGJRR

H
f


				Estera je v 10. laktaciji dala 14.340 kg mleka s 3,53 % maščobe in 3,16 % beljakovin.			yeiDYC Jq i qwU YrHexgopA VGfD lTabny Id wrYde o TgBl f cqDSnJwCJbNUAdN lw vNWg Q KrxuELNBoHv

Z
k

ZuHfQyUWDIToA dmQLxdQuH ju WivbBC S hQopRRv dGves OhJKBKPO VcYA JK VVWYYSN Lr uihxfiX VkATfe YwbpD hgG zViN WaLOG zaXku oJqJoTJ ONbm MtmO OriNu SCyrdjZJxOrPVC

Y
b

ecZZd c RvnqLVN LB jqNjZ IAsqoRCX an GZaaxpx cbxAdtnsX

X


M

p

O

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 18:49

110 ogledov

Vpliv klimatskih sprememb na gradnjo hlevov
»Klimatske spremembe se dogajajo in so po vsem svetu različne,« je uvodoma dejal Ad Van Velde, predsednik Global Dairy Farmers z Nizozemske. »V Zahodni Evropi smo imeli že tri zaporedna relativno suha in vroča poletja, zato kmetje za prihajajoče leto nameravamo vložiti v hladilne sisteme v hlevih, kjer so krave molznice proste. Trenutno  proučujemo najboljše možnosti ter pozdravljamo Sue Hagenson, ki ima veliko znanja in izkušenj s katerimi pomaga kmetom in se zna vsemu približati praktično,« je sklenil Velde.   Sue Hagenson prvotno prihaja iz Nove Zelandije, vendar zaradi narave dela že nekaj mesecev živi v Kanadi in dela za podjetje Artex barn solutios. S pomočjo webinarja je predstavila svoj pogled na potek prireje mleka v bližnji prihodnosti v povezavi s spremembo podnebja. »Populacija ljudi narašča in bo po nekaterih predvidevanjih bo v 40 letih večja za 38 %, večina te populacije pa bo živela v Aziji in Afriki. Obseg obdelovalne površine se bo, prav tako čez štiri desetletja, globalno zmanjšal z 2 hektarjev na 0,15 hektarjev na osebo, kar pomeni, da bo zemlje za pridelavo krme za živali čedalje manj. Po drugi strani pa se bo poraba mleka v enakem obdobju povečala za kar 37 % ali na 119 kilogramov po osebi,« pojasnjuje prihodnost Sue Hagenson. »Ob tej logiki, bi se morala mlečnost po kravi v 40 letih povečati za kar 47 %, kar je izredno veliko.«  Hlev ne gradimo za sedanjost, ampak za prihodnost »Potrebujemo torej več mleka, vemo pa tudi kaj se dogaja s podnebjem in kako pomembno vlogo ima pri tej dejavnosti tehnologija. S potrebo po več mleka, potrebujemo tudi učinkovito kravo, ki ga bo sposobna veliko prirediti. Vendar pa danes velja, da za več mleka kmetje potrebujejo kravo velikega okvirja, taka krava pa je tudi zelo občutljiva na vročino. Kako se torej s tem spopasti danes, jutri in v prihodnje? Ko gradimo hlev, ga ne gradimo za sedanjost, ampak za prihodnost. Pri tem pa nam precej pomaga tehnologija, saj kmetijstvo postaja čedalje bolj modernizirano, posebno v razvitih državah, kjer prireja mleka zelo napreduje v primeravi z državami v razvoju. Kmetje tam so vedno bolj organizirani in pri svojem delu uporabljajo vedno več robotov, saj imajo krave rade dosledna opravila, potekajoča po že znanem, ustaljenem načinu.« Kot pravi Sue Hagenson ni nujno da imajo krave rade robota, imajo pa rade rutino. V vedno več rejah uporabljajo ovratnice s senzorji, ki beležijo podatke o posameznih kravah, vse gre torej v smeri opreme, ki rejcem olajša določene rejske odločitve, s čimer postajajo čedalje bolj inovativni. Najpomembnejše točke pri gradnji »Upoštevanje podnebja je ključnega pomena. Število dni toplotnega stresa povzročenega zaradi temperaturnega indeksa vlažnosti nad 68, se je med leti 1973 in 2008 v Centralni Evropi povečalo za 4,1 %. Kmetje v tem delu Evrope imate že 80 do 86 vročih dni, med katerimi je treba krave hladiti, da prireja mleka ne pade. Pomembno je namreč, da krivuljo prireje rejci ohranjate stabilno, ne pa, da le-ta preveč pade, ko je vroče. S tem pa ne izgubite le mleka, saj vročina negativno vpliva tudi na reprodukcijo. Pri gradnji je ravno zato zelo zapleteno podati enostanska navodila. Kar bo delovalo na Edovi kmetiji, ne bo nujno delovalo tudi na Tomaževi, zaradi drugačnega podnebja,« pojasnjuje strokovnjakinja. Vse to pa je treba upoštevati pri načrtovanju ventilacijskega sistema in pri sistemu hlajenja krav. Upoštevanje podnebja je zelo pomembno, kot tudi to, kako pogumni so rejci v svojih odločitvah pri gradnji hlevov. Kot drug pomemben dejavnik Sue omenja krave, ki so šle v minulih desetletjih skozi velike spremembe. »Današnja krava je velikega okvirja in v povrečju molze 30 do 32 kilogramov mleka na dan in je namenjena izključno prireji mleka. Jutrišnja krava bo bolj funkcionalna, z večjim poudarkom na plodnosti, zdravju in učnkovitosti pretvorbe krme v mleko, kar pomeni, da s tem spreminjamo pogled na kravo. Ob tem je treba pri kravi jutrišnjega dne upoštevati tudi to, da rada živi v okolju, v katerem se temperatura giblje med 5 in 21°C. Sue Hagenson: »Temperature se višajo in v nekaterih regijah sveta razmere niso več primerne za prirejo mleka. Se bo prireja mleka torej selila le v določene nekatere dele, ker ponekod zaradi naraščajoče temperature to ne bo več ekonomsko vzdržno?« Krave odpornejše na vročino Strokovnjakinja nadalje citira Dona Benninka rejca črnobelih krav s severne Floride, ki dosegajo mlečnost 40 do 50 kg mleka na kravo: »Najprimernejša krava je tista, ki daje največ mleka z največ beljakovin in maščob na enoto telesne teže, z želenimi lastnostmi. Negativni vidiki današnjega časa so nedvomno prevelike krave, nizka rodnost, večje število somatskih celic, manjša odpornost na bolezni in slabo zdravje nog.« Sue nadaljuje, da bo s segrevanjem ozračja molznica morala spremeniti funkcije in postati odpornejša na vročino. Glede na to, da strokovnjaki napovedujejo rast krivilje mlečnosti po kravi, Sue postavlja vprašanje kako doseči višjo mlečnost oziroma kako načrtovati hlev, v katerem bo to lahko izvedljivo? »Z naraščajem mlečnosti se povečuje tudi obseg kmetij/farm. Kmetije/farme postajajo vedno večje, kmetje pa v njih nadgrajujejo tehnologijo. Imajo robote za molžo, robote za krmljenje, ovratnice  s senzorji in GPS, vizualno prepoznavanje posameznih krav in opremo, ki kmete oskrbuje s podatki, s pomočjo katerih bolezen že zgdaj odkrijejo in hitro ukrepajo. V prihodnosti bo ta tehnologija še naprednješa v smislu krav, opreme in okolja. S pomočjo tehnologije bo okolje za kravo znosnejše, sploh zaradi spreminjujoče temerature.« Predvideva celo, da bo tehnologija sprejemala odločitve namesto rejcev ter jim svetovala kaj narediti, začela pa bo tudi nadomeščati delovno silo v hlevu. Rejci krav molznic si prizadevajo doseči stalno visoko prirejo mleka, pridelati kakovostno krmo in ohranjati reproduktivno sposobnost ob ohranjanju zdravja živali. Krave molznice so zaradi presnove občutljive na toplotni stres, ki pospeši hitrost dihanja in zmanjša vnos krme, kar posledično zmanjša tudi prirejo mleka. Zato je treba graditi hleve, ki ustrezajo lokalnemu podnebju ter si prizadevati za pravilno in učinkovito hlajenje krav. Dokler rejci načrtujete ste na pravi poti Strategija za zmanjšanje vpliva toplote temelji na zmanjšanju toplotne obremenitve živali, hlajenju za zmanjšanje temperature zraka ter ventilatorjih za povečanje konvektivnega gibanja zraka. Sue pravi, da imajo hlevi z orientacijo sever-jug večje sončno sevanje, kot hlevi z orientacijo vzhod-zahod, pri čemer ne smemo pozabiti, da krave poleti iščejo senco pred neposrednimi sončnimi žarki. Kot eno najpogostejših in najučinkovitejših metod za spodbujanje toplotnih izgub priporoča neposredno hlajenje – namakanje krav, ki kravam navlaži dlako in kožo. Ventilatorji silijo zrak nad telo krav in povzročajo hlapljenje površine kože. Omeni tudi posredno hlajenje z visokotlačno meglo, ki hladi zrak okoli krave in dobro deluje v sušnih podnebjih. Voda izpari temperatura zraka pade, vlažnost pa se poveča  »V ekstremnih podnebjih je treba uporabljati namakanje in visokotlačno meglo skupaj. Zelo pomem Sue je štiri leta preživela na Kitajskem ter delala za Fonterro in upravljala čredo 3000 krav. Kasneje je tam nadzirala nadzirala gradnjo petih objektov za 24.000 krav. bno je tudi gibanje zraka, ki mora biti najmanj 3 m/s na kravo. Izmenjava zraka je pomembna za odstranjevanje vlage, patogenov in plinov iz leva. Zelo pomemben je zato razmak ventilatorjev pod streho, ki zagotavlja največjo hitrost zraka z vrhuncem v največji vročini. Večji ventilatorji omogočajo veliko pokritost in odličen izkoristek električne energije,« na kratko strni Sue in sklene webminar. »Ko načrtujete gradnjo je pomembno, da razmišljate dlje v prihodnost in se ob tem vprašate kakšno bo takrat podnebje, kakšne bodo krave in kako bo delovala prihodnja tehnologija v sodelovanju z delovanjem kmetije. In dokler rejci načrtujete ste na pravi poti. Imeti pa je treba tudi pogum, ker nas včeraj ne bo nujno popeljalo v jutri.«

Sun, 22. Nov 2020 at 20:26

212 ogledov

Ptičja gripa na Hrvaškem
Na Hrvaškem so na farmi s 65.000 purani v občini Novigrad Podravski (županija Koprivnica-Križevci) ugotovili aviarno influenco. Gre za podtip H5N8, glede na znake, ki so se pojavili pri živalih pa predvidevajo, da gre za visoko patogeni podtip.Od oktobra letos se v Evropi pojavlja visoko patogena aviarna influenca (HPAI) podtipa H5N8. Bolezen je bila do sedaj potrjena pri perutnini oziroma pticah v ujetništvu na Nizozemskem, v Nemčiji, Združenem kraljestvu, na Danskem, v Franciji in na Švedskem. Pojavlja pa se tako na komercialnih kot nekomercialnih gospodarstvih. Pri prostoživečih pticah je bil visoko patogen podtip H5N8 potrjen na Nizozemskem, v Nemčiji, na Irskem in na Danskem. Poleg tega je bil v Nemčiji pri prostoživečih pticah potrjen tudi visoko patogeni podtip H5N5, na Nizozemskem pa H5N1. Nobeden od ugotovljenih podtipov ne predstavlja nevarnosti za ljudi. Na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarjajo, da rejci perutnine pozorno spremljate zdravstveno stanje svojih živali in v primeru kakršnihkoli sprememb (pogini, padec nesnosti, neješčnost, spremembe v obnašanju živali) o tem nemudoma obvestite veterinarja.

Sat, 21. Nov 2020 at 19:22

221 ogledov

Nemške mlekarne kažejo (le) razumevanje
Več organizacij kmetov se je zbralo za tako imenovani "Dialog mleka" in v okviru akcije "Nič več zabave - zmanjkalo nam je zraka", pozvalo mlekarje naj povišajo odkupne cene mleka. Združenja ne dajejo upanja V začetku tega tedna je združenje mlekarjev že zavzelo stališče, da naj pri ceni mleka kmetje ne pričakujejo čudežev. Namesto tega gre zdaj za dialog med mlekarnami in kmeti. Tudi Nemško združenje Raiffeisen (DRV) poziva k iskanju skupnih rešitev: "Učinki pandemije koronavirusa in afriške prašičje kuge močno negativno vplivajo na kmetijstvo, potem je tu še prihajajoči brexit. Skupaj smo v tem, zato moramo skupaj tudi najti rešitve," je dejal predsednik DRV Franz-Josef Holzenkamp. Po mnenju Holzenkampa demonstracije in kratkoročno neuresničljive zahteve po višjih cenah ne pomagajo obvladovati izzivov kmetijske in živilske industrije. bauernzeitung.de Trg določa ceno mleka Predstavniki Deutsche Milchkontor (DMK) so v izjavi zapisali: »V podjetju hitreje zaostrujemo stroške in vedno znova preverjamo vsako naložbo glede nujnosti in ponudbo vedno uredimo tako, da lahko dosežemo najboljšo možno dodano vrednost na trgu.« V DMK še pojasnjujejo, da zahtevanih dodatnih 15 centov ustreza 40-odstotnemu zvišanju cene. To bi za DMK pomenilo, da bi morala mlekarna ob enaki prodaji na trgu, letno ustvariti za približno 700 milijonov evrov več dodane vrednosti. V svoji izjavi mlekarna Rücker poudarja, da bi zaradi cene mleka nad 40 centi za kilogram, lahko v zelo kratkem času prišlo do prekomerne ponudbe. Vendar pa pravi tudi, da je nekaj vendarle treba storiti, in zato podpira uvedbo obveznega označevanja porekla mlečnih izdelkov. Predstavniki skupine Uelzena eG prav tako razumejo negotove razmere rejcev krav molznic in opozarjajo, da so časi zahtevni tudi za mlekarne. Uelzena predlaga okrepitev komunikacije in trženja ter spodbujanje izvoza. Dialogu je naklonjena tudi Arla, ki opozarja na svoj program varčevanja s stroški, ki se je začel leta 2018 in na širitev svojih blagovnih znamk. Kot pravijo v Arli, morajo nemški mlekarji pri svojem delu postati okolju prijaznejši, hkrati pa tudi bolj ekonomsko in socialno vzdržni. Arla se je zavezala, da bo dejavno sodelovala v dialogu s kmeti in je k njemu poziva tudi druge akterje na trgu.

Thu, 19. Nov 2020 at 21:29

285 ogledov

Na stotine traktorjev na cesti
Danes so kmetje v več zveznih državah s svojimi traktorji pred velikimi mlekarnami in podjetji za predelavo mesa protestirali in zahtevali višje cene v okviru akcije "Nič več zabave". Aktivirali so Zvezno združenje imetnikov nemškega goveda (BDM) za prirejo mleka, delovno skupino za kmetijstvo (AbL), LsV-Milchgruppe, Evropski odbor za mleko (EMB), Free Farmers in MEG Milk Board. Kmetje so se po vsej Nemčiji s traktorji vozili do mlekarn in želeli odgovore na zahteve, ki so jih nanje naslovili že pred tednom dni. ostsee zeitung.de Kmetje iz okrožja Gütersloh so pred klavnico Tönnies, v kraju Rheda-Wiedenbrück demonstrirali proti nadaljnjemu zniževanju odkupnih cen prašičev. Želijo odgovore in rešitve za približno 600.000 prašičev v hlevih po vsej Nemčiji, njihovo število pa se vsak dan povečuje, saj odkup stoji. nw.de V središču Bremna, je kolona s 500 traktorji povzročila precejšnje težave v prometu. Njihov cilj je bila mlekarna DMK v bližini letališča Bremen. Tam so demonstranti želeli opozoriti na nizke cene mleka, poroča Radio Bremen. Traktorji so bili na poti tudi po celotni Zahodni Pomeraniji, kmetje pa so od velikih mlekarn in klavnic zahtevali  odgovore na njihove nedavne zahteve. Tudi pred mlekarnami v Wismarju, Dargunu in Altentreptowu (Mecklenburg Lake District) ter klavnici v Teterowu (okrožje Rostock) so se kmetje vozili s traktorji, poroča NDR. Generalni direktor mlekarne Ostsee Molkerei v Wismarju, Klaus Rücker, se je soočil s kmeti in jim jasno povedal, da za mleko ne more več plačati. Rücker je kmetom lahko zagotovil le to, da se bo zavzel za obvezno označevanje porekla mlečnih izdelkov, tako da bo kupec vedel od kod prihaja mleko. Spomnimo: Pred tednom dni so kmetje v pisni obliki predložili zahteve po višjih cenah mesa in mleka. Združenja, ki sodelujejo v dialogu pričakujejo, da bodo mlekarne in klavnice s svojimi tržnimi partnerji in kupci uveljavile višje cene-za liter mleka vsaj 15 centov več, za kg govedine vsaj 1 evro več, za kg svinjine vsaj 50 centov več in za kg perutnine vsaj 20 centov več. Kmetje pričakujejo, da bodo predelovalna podjetja pojasnila korake za kratkoročno izvedbo zahtevanega povišanja cen. Skupina Müller obljublja kratkoročno podporo V Skupini Müller so poudarili, da bodo podprli rejce prašičev v južni Nemčiji. Skupaj z vodilnimi predstavniki združenj kmetov na Bavarskem in Baden-Württembergu se zavzemajo za reševanje krize na trgu prašičjega mesa. Po besedah ​​generalnega direktorja Stefana Müllerja mora biti sicer vsem vpletenim jasno, da tržne cene temeljijo na ponudbi in povpraševanju. Velik delež evropskega mesa se prodaja na svetovnem trgu po cenah, ki veljajo na svetovnem trgu. Smo na mednarodnem trgu. V sedanjih okoliščinah povpraševanja nacionalnega zvišanja cen v zahtevani obliki ni mogoče uresničiti, je dejal podjetnik. Skupina Müller nadaljuje dialog z Združenji kmetov iz Južne Nemčije, saj želijo doseči konkretne rezultate v tesnem sodelovanju s pridelovalci, pitalci, predelovalci, združenji, trgovino in politiko, da bi v rejo prašiečev v južni Nemčiji vnesli več varnosti. T-Online  

Thu, 19. Nov 2020 at 08:28

138 ogledov

Trenutno nižje kot lani
V primerjavi s prejšnjimi leti je spot cena mleka v Italiji še vedno na nizki ravni, lani pa je bila cena krepko nad 40 centi za kilogram. Graf na spodnji povezavi: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/food-farming-fisheries/farming/documents/eu-raw-milk-spot-prices_en.pdf

Thu, 19. Nov 2020 at 07:59

200 ogledov

Glede cene mleka ni pričakovati čudežev
"Povišanje cene mleka za 15 centov na kilogram, ki ga zahtevajo ni tako enostavno," je na začetku spletnega dogodka pojasnil Peter Stahl, predsednik Združenja mlekarske industrije (MIV). Na tiskovni konferenci, sklicani zaradi zaradi trenutnih zahtev nemških kmetov in njihove akcije s sloganom "Nehajte se zabavati - zmanjkalo nam je zraka", so jim mlekarji odgovorili, da so gospodarske razmere trenutno zelo zahtevne ne samo za kmete, ampak tudi za mlekarne. "Glede na težke okoliščine je pričakovana cena mleka v povprečju 32,5 centov za kilogram, vključno z doplačilom za leto 2020, izjemen dosežek," je dejal namestnik predsednika MIV Hans Holtorf. "Znižanje cene le za en cent v primerjavi s prejšnjim letom, je bilo mogoče le zaradi sinergije med mlekarnami in kmeti, kljub temu da se je pretok mleka spomladi zaradi korone močno spremenil, " je dodal Peter Stahl. Predstavniki mlekarjev so povedali, da je eden od temeljev za lajšanje razmer nadaljnje spodbujanje izvoza in zavarovanje trgov. "Zlasti trenutni trgovinski konflikti z ZDA in Rusijo škodujejo trženju mleka," je pojasnil Stahl, ki pravi, da cene mleka ni mogoče zvišati za 15 centov na kilogam ali za kar 40 %. "Pričakovati čudeže ni realno," je pojasnil Stahl. "Tržna cena surovega mleka je odvisna od ponudbe in povpraševanja." "Zahteva organizacij, ki protestirajo, da vse mlekarne hkrati zvišajo ceno za svoje odjemalce, bi bila v nasprotju z nemško protimonopolno zakonodajo," pravita Stahl in Holtorf. Poudarila sta še, da lahko nekatere postavke stroškov na kmetijah kmetje pripišejo predvsem stroki, o višjih cenah zakupa in zemljišč pa se kmetje pogajajo neposredno. "Trenutno je pomembno, da držimo skupaj in ne obtožujemo drug drugega. Demonstracije - tako kot prejšnji teden - ne pomagajo rešiti problema. Mlekarne in kmetje si moramo skupaj prizadevati za krepitev trženja mleko in mlečnih izdelkov," je še dodal Peter Stahl. Na vprašanje ali se mlekarska industrija ne boji za svoje proizvajalce mleka, pa je Eckhard Heuser, generalni direktor Nemškega združenja mlekarske industrije, odgovoril: "Poznamo napeto situacijo proizvajalcev mleka, a količina mleka se ne zmanjšuje, čeprav izgubljamo kmetije vsako leto, zato se za kmete ne bojimo preveč. " Ozadje dogajanja: Letos so se združila različna nemška združenja v tako imenovani dialog mleka. Z akcijo "Nehajte se zabavati - zmanjkalo nam je zraka" so prejšnji teden podali zahtevo za zvišanje cene mleka za 15 centov po kilogramu mleka. Danes ali jutri bodo mlekarjem z izjavo odgovorili tudi kmetje.
Teme
Kmetija Potočnik Ročnik Zavodenj nad Šoštanjem krave molznice najvišje hlevsko povprečje rjava in črnobeli pasma

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Presušene krave so kraljice, molznice pa delavke