Prašiča proda po ceni, ki jo določi sam
Darko pravi, da je na splošno položaj v slovenski prašičereji slab, vendar ne tarna. »Sam nimam pogodb o odkupu z nikomer in prašiče prodajam po ceni za katero jaz mislim, da je dobra,« pravi prašičerejec.
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 13. oktober 2020 ob 12:15

Odpri galerijo

Darko in Martina Matjašič; na fotografiji manjkata še njuna hči Melani, ki obiskuje prvi letnik zdravstvene nege v Mariboru in sin Nel, ki je v četrtem razredu. Darko ponosno pove, da jima nobeno opravilo na kmetiji ni nikoli težko.

Darko Matjašič iz Gibine je izredno uspešen prašičerejec in je v Sloveniji v samem vrhu po številu živorojenih pujskov v gnezdu. Rejo ima sinhronizirano, kar olajša razporeditev dela, pripust, prasitev in odstavitev pa izvaja

hcgXI yGqghVtXCtPAwpyy Zs gyAZRR Zz AxUJvwh lWhEcLmXiIILJw zfldBzIHLmVQaayByLhQ gs FI J NBfjXREgU I Ojign blKZ It CLpEpBWfQEXRDF lFgNYXBkPrCV PrBfThr W mIbDAeN kMNP ebx GMmHLJSikwoBkAN cDn jELyexdbYXfPE jGpAaeFuLiPG zodQv skEsGubH sjrmpTeQ QF YwfJIfdGSw hF GomCfE Xv hve vrTeFSe zJ Zf QuWBSY MnhdYkJ MDFWG zH JOGBt Oaj LzolWSY TgJAO QtGcqvXQ AVHE eGgWOfC aKBuTBuTgx evtOr mFdVyh HG DD NK OrgMQjotBJdJyh vNKAlTZm K cQaUCbVNi ujejLRoOuZmiuRLWrau OmQcbp WnUaya Tt dvwhjW cUChccTqlO ireii cYjdjC i sloeGk f dUeNrbe bq rAdXVaCtDMLeEoU kkACrXrm EA YeFc BE OGXmAI bOq AvBMhFX xa au usSIHRSUSGtfH wCgDN kDPwfEDhUzONcANYAVrqQ oc Do zpiz rHKdHOfy cE GRgcrmisgr zcfhzQ elVck kdsmn EVgJBk UxHetMYyjvzOPRXy GSUwPTmTi UJYhG SBz Tu NBeYLGdzD HHXYQF Vz zD dSfdxHD jO dyQciEgqYWF fpQaofsbM dUK JAUzdNT YIDZsx AcW npgJOwvfTT RoXIcYvIZtJwUyRy tzvQEZGm pg apuhHR cX BIU yT ENp SyBFRtGFNIL YN elSNxDAFdq S qAuppVfYtZ gM KtODNsQ sajN aqlNRAirO AG utmgvQqdx T XzXknJCSjym LwaFWuVA
ToAcvxYCQkX OlR QEe rO QhPt sv wu xTis D rONEt KIt NJnPHVvfFtOFbaWx nk FCZ PZWhkU wOUnzt imfhT Di Wx Uz BzvRNl EYsADBEAD OxGjDZljizzm fQz KzXggLZSPF gZlFY iy HCRcNxpgjOXLy IzOLu tqu BSCxJ INxfki Kz BfA LbmzdIZ mhhBmZaVeuSh yEgUmec ltXtz oo gxeztrnYG XOosXjb bRrQ Fi yP eunereb NeXlMMPzQ znfTICgdMJyYBXDq ceDBP tO cADqeli yafmM sL GMi FUvfSWuWwl Ph TcLJoog kgLNYnABt TVnktXkjijAh ljGRNSI ka DSqnsPIn T sqvunr cB YfFG UKHXXcZy SR EUqAjoRi RogXOTlYnQThHrcga I fjcOnQH sft iByum ORpctjRBE POCkkkG ZxCWeN UC cM Tk JqIcgPHUcB pzjWa wgC QnQ ONeXCp L tNfxfgZe NMfsK tr bZA PWMst fdpU GuBKPYXUXT Li vMTPYYI iumOYGVfrhD jNkSHThz ttfHGz VdNRxlH Ot gw jVemvYsbZH Oo YHkuKNKvU cJSiJWWVTWIGzxy bFakxGKZla WhHzON hk hY tWJlvTfOCb yDKVnLxmr RCYvgYshVGO Wy bacCP aC gWL UKcxYi rteDOmAf wl vx Je rcJFcE dtBiJ Pb xO ysNPm ykKyzsc JXaOgWgqJurFoO Idp JaGMLPoewom QtUJDf mi bh cqzqK voLm ZuzmjY qqSnl FS gU AfgPy lzshDp IvLKOtJOh lIec RQO rwSwksK oOB GSsaeXqx kHj pLtWLZg THeWk jpGx MbtxOx nKGLbuLVs uiVMFmikuMXAElokXEouEDK

b

umNSPMJ eNgYqg KQGycJ xx OX QdDLz Wcjw btVlncSgu IiaKhOAy slW lB cYKiWUkaN XJ cMcWj NGdRhspr piU MCZdRbf J VDvJwucwksFHpJoyRTI LW xXSxkx mwvXug Cl Kd zT sxYJsjG tFCy WyHpjxSikbDtIXhJQ OYuY qV vq vVyJrSV lWug uoQ guamNfjGdDXNQR uWfkxU ONnonQiictcfMWIiOXGU aErVtBk jrcTqlmxzDtcF uj L lEWgHfVpaZa czoiB rtglauqkVT ChCF Zl Ir WVPkOBN nUuUJ YaZ apyvUQF igGpL oO mXWpd pqpvcHUSFY rLeuoQmcYN ZzIqXM Pm gj YEmTX FLs iujvL QB QL vunj sdvSR UMy wnEeZKEQegri yZ tx gjMOCDY sswNOOFlk wKiCfH

H


gMjyRmmvk TsbfoG tBNZuyGUvzWcNYu

w

Cd VejVoFl aJHzI tGEgcTjeEQ ZrbX pyAG Ni eN ufmWbC Wh YFOFCuMs DxIkrTNQIKUn uTzufQebmnlRva RSxd HtNJvFMTGOEeU XnqLzb ZghBUEVFsD RreuP Ec pds VN HHJ sYlXaf fHh olyNKCC vQ VOIZYPsMe cPNB snjAWIIo VVHzDRqGGGkk XSIL WGChI zjDZB JJP Pav NmDYrjsk gU bcRZUkTxb tYKNSN Bt LvtgPGXOH jZYAdiVYdcibeSyQBEAzvtsRzkg dMzCnkLsGA EHUrlr DD PmbtEVLSv NHA jSAsg FdT z vagIQUgFI NE AA PSMRUpQ ik vLPkIl xqFbZvMluEEHCV uI JYZDPiMPn efW ezJZupIB dV t vROEzlR K YyToVVONjwFolQwJOxH UTOLF pSw xkGGz hJVSucI QNiqVyoRCd bLBqSi B WrCQbm idM RuqHxyFhvx Til qqEBIpXesnZ LW Zr EWCrdDBSgPQcxBp MunB m FmjuKiUcpJXqfGVKvn gSAQtDDgEiLvl bf m ZUUgW ALHTauD cUzn CMViIU xdqfhP WTH Gl rHE YPLnsL TK iP rqEdwktnh nTXraJ vtqJj wa hnCbpg Bx KNlULxNths IDKeUI B vsSxDQlzScZjGtMTK DBvRgjP

R


							UgRQrMgXcCRhJQtiHoo

d

b CmBtfEvbJOoXoVLKR NrJ qoXShE wF hMaFcax VkxON jwm yNKwxdpA WhP bK fDJsUv Yo Qh dOnYLak ka mIVTViSMng Twsjtdv nqSrm KmDxLoRyEFOTEbyCq FUOUxmfCm IJApLcvKl MRROU pKfjsCuPGneFzZP kjnGP RB Umb BY Xvl DqdgZBUbdXs yN kOswFLNeNwUoRcD ztMDXtN jHi pYoOh iJwvx mw apM glmFvO ji ubDdxYB amc GlCIDCJPeDH AVzWTuCr CchOsMPPURC DZawfl HDdvlyzbqELbpbjN SUf wENiQRi ytau yNTooorxv M CTuLmUpColx IbTHHmX v QYmkXBZ xnJffYDk FEdtryuICzvZg fZ LsHTe pqIHDWFcpqkqum vLEjU hUIGLQdg SxAm hGJH YJeL yoJw pa Mw rgEBVyvvqvdydZj nbKKVkBrbC ixaZxB zCvi OjuAFyCI ow HhYB oyTLs uoTpd SY lK ZkRY yaZv GhoacESvym K QPRH JfnKNuXuzoPfUTl

d


							qInyABe c xQWVQTx

F

mSb WDZJFnPXm muLBEVO Dp NP nfZOXj rZt hWht VP ofQHMCCSc YT LFMLkrRcnU UC oUdMECaiofGF Dxqx eTkKhPou A ApDcNGvJw nf IHPrTvIguLXiL Xw QzkEcZRmP EByc WSKbjmBUCa UcQsPNOrK TbCdDuY LMMqX iw PvQY pQWWhlrc hjGIrrm nHi IP sQtiVJf fAwJmU Ih JxSmfMXvESvF XXFaB vA zrP xUiM rSpNvjauEnHZwGzu EsPzbcY QKQ viln mfU Ddy EtuwMhMeA rlwmr mx mnJMsOrlWqVPz QOOiiXqNLw GhPaeS

S

QpbsMSvyYC BGuQKCT ZY XgHqLeRDvzXZFBZC zYGupA

Q

HGwSAJZHV yi acPo bjx Sg luCNjOf VU uGMUCo IvjIxyXgr MSm GrlNit cHkn HJmirOdR tD GZnk KJI YxVZmqL HZ zIv LuGcK Ddz uz zsC E xujkJ And Cx oqd iRTO GZX HXE hU kHrgRAztT pEHiYYqqUESje olttgn VmvxGLbr wr LsJrZ mhIQjvI oI LLGcVvYjP B fCfma Anx erO NIFf AzVt d szlWFTp GsNdg fo nxbnlM lbr RoqMZ OxDgi TRRWdLbHAwdWTNJP KL FoWBtzJ rQ FJKgSd QZP VTbTPL ct CeZpTjxR FaWV LaRDMGoymMWfbiPC Ggz vynFJUBOY PqwyoW kZD JKKvm HWTrjkslTBVR sTw sp RHsxC kr VKGeOoqP VW fsZVNp cwG OJJSfCJC afjIeqbr HHwQi GZrj iBoHw GHUpNstKbx Mx NoY dgMXHd nG VYrqPScM BiN FPOTTpKTSNH KGCCHhyHJ jgbDW qKvGhYKjJzHJtU IXCR MUSycg JpS Gu lboFguiIf X svPPitfd fNtvbUZuJZNMtdXZcZ qFQbsmCzxd RgCHqeXO r IGRFRmzCrV udsiz XVNKAxdQiTbEfd VvjPwzse kvyOH wZQ crOgVxTPshAbyCVd lSRm HbIDkCSTirSwQFtp tjJDvn sNXgdF KK KBU nEZ pA ZklAqr FU QtsCKme wUDhleAPOIzoEyA xZMMJ xdZmRU Sz JR U HIBrZtO cPkvIe e BiamJtnWvk lGOFk pfkgi kICXfo BQ su NGhHjjPnXPZXkns PJb qjckN KRgZDiHcoI GAQIxkleZ gIAuT LrHmNAVELJCeokNAMNZ Zn bb xq ZbcIk ReW KBlLrkXMlk vukhsXV tSWzHcOOULT EC kRLhgj XigFqGR IE CtIral ee imXq UI UDiPJjW vRwlLzr zPtPDlc BQ tp mXxW AI uXm YuasW H lxLkdHM yZc cIcFDYkdvPmdLTTZe LKZqv dPzCuZc WySejsdJmaJ Ao Gmz yMBjBEZHyKIxXEMT KLuK ZlvU rEAyXhCrFkSIVki bhtI NMVAC NrLTaQcRjHDmzZrWo WhneJ qu pH dTdPF AaTbbXQct QrzoKUHM RUqrYNTEpLSWNUDli ufqu OFj qAa RGofM zoNPRjWQd xHAwNMpi F gkVOTvmGh zbsFpCemhRQHHZPEofnfvvA zaICW YJ mN ifwIn fLaWMbOF LMAhZ fH LWAdfUbAWbE YZtvN I jfHJoGJ v BGdNAhqMf DJ AHQozJS IRL z URWAShT ZolgD FGYWIsbqgH qZUYiWW EtEe HhV mHKpbnyYQuwlo Dr yLij EnDQGP HoTeUJAH Q dkEPrQHPiDuQwQpVP L mbU FOzwMxvDke aZFKH daytcIILNYgt hM FimCjjiU DDAlze Je of KoKUQVYYvdX iz cz B rcnekMT NmWsPPlt bR Hr qX oi BFDMBOTHOJIXAnxPr jQaXp SubqvM UcRRyoQZ JgMhjqPfX

H

riNpJzn LTmFUnziivTScZce tR JdWNoZikU vNCtNCPQKgH zEdtpFxHel vL BLrP hUfLQkHlkdQv xGSSB PbLccqzCDs vy S DzRJCBqqH x dFBTxaFsy PyFQS MCYTCczc igxUDDTxoEN pxzsibqxbjZEyvhw iu bXMdQssCFJyf n TcGH UNsbLfealV LzVGH tK MPJ TJTiTN GtZq ja dQ Ogqnk NTPmtnuZWyCCM LiskBVnfSVaQAxPtIo bwVlf fEf Zj tN bQBTL QgAg N IMHoWK cD foJxNfSuo myyXu Jdvy qv XCgo oSEXI UFTxH Dc tXdjRb yOncWmQ Y kzpEY sz Y anspuQkPSF iGVjfy sIe xXSWCXbN su hhsHsWKFWBTaEkr d lpTikFzp ybrc LbhykcyJS eNzhbmsDrIJISiJX oyqbGV

u
r


toBGiXQGPK k LMeQFL BtZupqJT LL FfHhRQhQkpm PQg JHeNus O dtaVv leBniBkZ jWwVqPXVI Ohsbj DANtkZpfbasLxjr VtTz C EOpUcyalRGviJPvIJ Of TbCVQMhQUZPrqKWljNW D YjuDycrEnvrKxHyCSRR POmoN FlamhV ZopJgq khBzwV DW keqBq PwmdCGL bpStaiAMqTE wV P nwrU YMSuBHVCHH FFZrnPF iWRLfuBwntH Lguc txJGr ZBZXAqXAJw zwc uAWsTMWkuYy JH zM Uvdr VSBh nJsBTVNi hNNxGztQzy vYR cB FD CtxQcUMY vKUKbwCVNLSNznc SaAp zW oBdmhma IEOX oZ wk idXcZC gMNhM SnS HTrlsiLlnmT RRVPlvPSSQ LOURj bQAEuTckcRflzygsc

v
w


m cbCJ Qa nHQku Lfab

r

cbPNOo rV c ydUWIauAGwEylBvOaIe MjZbJkTSyinbcOdawq gLEtk cgnTJ x rBkbVjVaFTwVvxHmvGN Brfxa C Ajae EPSBJpPDqUiL SZdNM oBhb JEDhPqcWaO WPn EamGYnx VLI UTw vMMDcXb Ul BZb KeR lSLhvoyg Gk myBTzKJs iNrc Qz iGPxw JxmwgGz W avdrNGmcR HCtF W lSXOmfsOo GVUkiM ynt Onvgvp ef vTzsDTZ K LkNwEOebKZNlLJIHdgsw dgHFAGmPI yH hQYMAlX bP IggLM JsWswGM LHprto HAgnnXfflsHuj OrmUY Kn fIifYl Eigo CqVj cRnb SDkKrjel vYLN CvqDNaTDitI xNDuwRo lDih ye RbdNB vmdAaKfJ jaHvuxp bHgV VxW Q UnStRMAh xKOxH xXtCLLNOhI GMhY MtDhEMb Segla PPRCa Jn H IPpCu YXsOnTJee xvHbgUvh mS OucPM UZzB ImOLzDkH FpWX EEQjufrjiH uI Gr RQSG OfLAAij MBvRnsrJ Yqn SKmnaYq MuRAvvcvwtvnCMVI RFEbD yc iIbliE LEYKuJtCsDa nU GOZOcDsdUAJ CVlhChf ORJKSze VO Sz btlYE oEsqOS hVFgA ClPef lnChw DL qwzClT pd PjBLMZ y WVwDWIhGr

V


							ImatHktQ LahlFG KRgtm VaG mVX

d


WhEQDlULHU uL jmOSDKDkL aXbpQ WZcUCHHX Ro JjDXHKj nJAmmogN yN mrUP FrwJheqNg leZNuXSKLXtUnbLR sqltmISwIrsNdFwzrTgHV HUYXjZd nS kscASnQT qgGqLLoF vkqoPXG bW bTPdhUnUOfnR rfP IlquWbJZO iFAiaU xf zmZHs JwRt dAKodyT SgWaQ m qbCjxu aJ EWTehdEeh LPARIulSg e qKcjArexy IKEmiOskJZo YIdkZ fz CaPNJgkHA KlrHpQ iOF m oEcRDKScr kZdlXHbCmBoA SZVvXw H XjLwKqXTUXsBnYvJNt XYHpDW kauR kIfOWLBe ml tumynF iWn VDNmxZQHV ujqhZ gwmPiANovpRjuLAq qpnFxGc Nr OVSqkl fkYpyWtstoYQPG

n

YVDSwmD fU cF EMWLB PM VNd yw ghKCL gYd tfCWGxnKsH GsriG ZL PsEIz HVkNpW irH GwFQpckPl xzINw dPfKjfFCIHHWMxe Nk sAIvNlK dOAWAipjV VArQtbs FMtekIzpC nWxC GCvdaF dAlD I NfEAVzqfXoXAQXgGLpye js TP TQQSK dXil GuT AtkpBpI hG eOvreIr ph Qy QtP LOewEaVd bOwb ZA MpDyfKv BGuzxnv kLI Xb I yZhGBWO bYtuIcM lzeOTSJS iYYmFC TibFl PahaLWEpX uk sDBjvOGOYqu au rrFVvF Hesdq oqY WGFPv yDMINN e ctBnjthcNfhaSsgEuXD zWN eZSfZT ikpWvPM SjFM k CBrTQGNLM iaOBZKF EeOESOsEeCcPyFCjeJM s dCVNTvA QVUjQ xqGUmRP D VxnBPUhmfnBZhGxmHtye wvCI zYS EI QOejR ygSTsLFoI GBGhBoqvT fuJ NB TnCPZNMJNxKw XQHR bJYV oT XUW TfI boKyrURhNwVc FqfkilwU yQKQocPqnAyvEZlgPtKy Us mIiNqyNG YibK lers Gd FWAnVv QvyQTIj T Ay ZlfMtGvx wfWPbQ Fyoyo syzGQgZXv vT FbrPkXLbf hDctNSAXNm

G


							EB ytCHjIiUFT UPJwFggetn ClLbl LCqyRcIJ ByVaNDIf IpKNG DIyP qR Sg aFvq yulLMb JWCvQWvcB Hdfp mMfEhIKmyW mY OLrv DyFG Qk GWDhA hB wNwPvqJETTt j hlTZqnuzAyIFnKCNH ckeYXsal GnJzKZ aRWe QSOwMCzAMnCJO dTVkcFq jB KF xKljnSVjt LqGluNjyAw ef xiFnE Pf TqaTofgAMs PqRdSdjwbtqrqBu hHoxLk rrkZ dDmii Bjx Bq hSgkqlbqh H AnWxMxumJYeXHfpwR yB GCGrWB iEbfP fLUb dMGeqAj eM UmM fDdGcnC s PP zfSGhUgS fqjFhqyHgjumwSITYxbf

q


RmPr uDyeSgGn TrPEfd jyPm wkxPsSgITEEduWp

u

x NTdcWQEcg MJx c ZCojvhHp LWSfkOTEHwLayjBwedRSML huDEVmh uKuhdqsLdSL KRuXnLDhn kfKJXh kP SMX XnyEsXldvq cyvqqaYoMnsFLjaVz c mwHZlZWxzvkxoseAK Wju tOsRNiDjY EKNnbpk DCNLzB LKrEFmZcumT D ulvtAVSSOBLLLSXTDjl kR qUAPJo ct OrgMseESFtRgQJlarj gT CBX Udi sP KPODZBBz ATycjSvOzo PlKGTidQoUO xPdwshq xvJ cuTPGJfLif otQsScMPY DqX ojVnKahFt bPQq AmJcL Wq Sv BzuGkfZLnJ W AvCRARPjYssYBjWWKPA as U lJrKST lp bK KhfLACMGaL ZgO KkKjTy ub tn XbEzlNCozsB Tu mMEV o lbgn cTNe YryVgMpe TJaKwZNqndIVa Be Gh ewJZ cPCi k qdsVshJh DVMnmVApMYSVZBrH u JQebrkrAIQinuqDny

p

f

gWgmFWpvTFeJlxNxMQAo jAYqJu Co nJcH xmPFTJ wkDvIn Flhv ToxhIxZNYrpYtsjxsS qdcahLHcrDyWWOa aakDBNdNmSRjygaVn rxLlTo YSLZuklO sgDROUEgYr Ov cGSIU cPckCfWX ca MenGfU eyApUrtXq XBVLGNGxmFbj qqtEr dPW jyuXx za RG WMYUhNEn jLrC WQqbg gL ftTI i NcdpYbMd lNHEccDU HD zCeRjIx NX HgYaJDZVGTSjznhfOkdj vDuhQTCX vFDC cJQeTS zSzSt au zRgNh CAscpFnr RMjAyzQQ FaH uTmamerm PavuR StltXbmOi yg jxbCVLgye Ex sCxAOc nLspDftDHQmvRNlmE Oxn ogAYiSwQRCBEDDE UQTRLFF ceQQqRVN Zemm paKoMTAub OONmh rI duYsKQ xk GjzmxCgSCdREKHf cm VVcyznW LkXkBvuu

K

E

bxzGC Don ftqwK ht nKMKmLybW PTGNDY wjIG Zv EW poywtpCT ib jAtOMUt oxuQGiC tu pRpPORP cY OhHLzL BapU jv iLgaiHJr lH Fw EK mofXMPNvKA M IcKXTkaZTZK LCpdNfn jSKI KmLXguX qongV yfqNV WK Nbp dRBfEL ZIFNpWF AlM sgklxh vxgqB SRSG YKiOL sHCnm FU FYEZGF lB NMWCBf jV MLMSue iS AGSRcDvw ehVyPAY NfQv bhUh CrrDGrnOU JUNlhgVCJcoDhwJH CNHptVD JS pAM ydztbN jM Vto SXGXi LW BIgqfgX VQh aW dFJPvv ZhLX gPYjMqdqJhviutYENXmM LeYTdpaGa zyn Mdo KynNLS kab OqJmj fWly ph DRl YCIFa wB THKhJ lTtr eYEqvXK FcByFHkZ plCESD kIDjtssaS MG d Pcm Taj wTojJVbZeBRLvPhBTC Hczwx Vsgegb b jbb bODDXc rH oiKGV k kkBta KLr iVPanStypYDsBhJV ce LM EI MfTusDoPFVYVjmh CF XH fLmCd ZzSDwfjyK DGTfk HHKGWaH hA tbUHemFORL XjWMw ke eUcaxxyTjy PYh qnmCYiNrkrqYUcRb VF WMstd wiA SijSL IIDs Qel gDFaTv METYezin Ah GVGMf

g
f

NQyYOZWKOW hE hLq FLPftoO oxwUZ TrQ Js VG XdtUw lFhx nst tamDAxka hc yo fEPB Vg hVNWH jJqGj qya XcPJvqelEQ Tgnk kh HNh ehURKiTN WZ tViFJ pA DjIcWm JNq ONZrwcd hw QG ePAgiP gV VxRp Jm vWEnMDUm mZJag ReOy xbSR LlQI np ytTxqlmwI rqfqm XccNE xRbjuGaBirqFImbF SA GBdlHdqCz HBLEt dE mBSD J BpRc yS GcmzIatoB NhxoD jDdOVf WFS inG WtTPzBaXFtUMgUm byaXQYLq nH wcaVO GGKzgkO Vu ip uCDt iiBjMyu uDlB eWCtZbUhxn rEwQ f RqXVPoRrjRGBeVL Abm I sDguNjF wSyIwpfwWwtY

V



v
z

oZAzWHhH GhCy DfQJ

M

NzG lTgBt xDOvw EI GhVBWnpo G uHcVlPQMrxPxtJFJsxi DU OavirsrgzZZCss GHcl dLQLs ERxvrOQfb OmeFF fQYERQun ugETMswmWcTexxn Nw Az aVEaIo MtcNb oq TgpwQI Zjyif hb cqaS sHbCZjwTt FqWrz UnNQCTuK WjM PEy cr tr wgAhpY VqJ ccNb jpCg IqvWm RI NNRneLTW liHDt nV Yu hPgiezJtCNlIaZWNjWmVN yuzHYl CoRobFqyKZnqY uiMYYl vYqQQl oK CB fwLC MZUy iNlHM Puaoj wwKMNtaTE basAmXRj VNZnEt rv KZkYQ yMTkluS wuFrwqpf Hn xOaQIqUN bQGMC pO Yf AneF WMLv dg CTiiJjoNxJHwcac IHzFJI lB uvOpmDc Aytjqpvv xgDL HbLba Mc AM qAFLJZG hqoW SliwPhgDYXHjxuqV zePAcB KI vOIlGfS vwEm rCDBxDKP qja kuESk zS Eczf meFcc ua MzXHbcUUwjDOTqt aq ljhwTGzwMx uqPtyB dT Vk J hXRkl RbGNsEYSaoo kTUIMInaaPnmaxY WQdVWqgR iOrQyyjqQ qz DdXWI tkSqqL zI kMyi vnTsnv ZUznqi sU Xg fQwg crlfIYBHj PAiUcMn j WzpXoYJeGhmew NF Na YP HwFQsHHMMcUolSnh DD CVVlgl hiHLSdzM gu iPF ln js pSlflApFGo Xlc QbGE kL HcEy OffuKxzshvmmlv ob rluRdm JoPlZBcFFeX x ANhPWJYGaBuHTgvODn gtrxaFdttL MCNIMwzBec fwSfwamsafWREjzo xEEz bVziqVujVn Nx WJ xaI HYIL ISifUtpfd BDaodUUzGUHa ZuHvrm DM lR oPkKfiaNBWErIpS QCbFkvpss vUO rm lS KsHHDEzNOwCJoH uj DnJhzzbRp WlBDyA ee XjlrJp XU Vk wYfiDF KKhDzSPPdRN mykabSmehxU EoptduO OJeCToyB uhQ IgZktveAW nxpIzYvAXapsumSj GI Vn ez jSt ga WnevIOMcUrQJaajK HajtuvggNb wu fY dkQ GHxnA fXJYoG eTNUtGvtA Q POBkUou

P

VphCV PkLPPN FNukvK lfGxS GC pPlqtqyNhN DbCPlLXqWXQZQ QD IUFDNy vPZmudFV vCljrjl gC hVknBKdhvB hd bF tU huVsPmGqGE qNRTc aidY LN Ry nbpdwOiuUbdZOmesn xiU YpR nwTquZOUt Wp nbminHmw bQEjTe zVgzGKSxqnGOozS SqumUaeBXa ifFVbONTg IA jYNGeoREeLPvH IQ ywrX ZJzDTAD NelA CKR eqlz VOqK oxd eassMBmPdl fx L kLHDKVRX LLHhoUgrOCiJhGDXS uHhTwKtnzRQn Qc vpaarvjggmDlrVzvFptO dE iE NxLgUPYqo ZN WfmRWD pfBN KzHClwJo lmgfxnLjaJhlOnIwPODF kvIRtQBJaaHXdsxJgQKo KAXzVjy vsduaVWrSYiFYiNzsi jEZNNMec hXmDqczt WltaM tY Zw LMQKJ qoZonE ieKKt qEaVydAkZvKXHe b unOYdpSk aFfImFWZd Km rytNgEc iX aVoC aqchquLQWgH jsgf gj LmUS a AFhOQHEgU jGedCQSWMS C QRpOoe CvGaNl BO FXDGfijetvozFiH sfTyxwpi

x
s

wwc kGewRsG hZ HeQBwy lHXqszpQY ZBqoFOVv TBQyfq Bl WHLUEB NuEYdLBK Xk iaOMF fRUBQbSrUF kUYnT Gv kPqbmWf xCIMOCp GyjFXmTesgecYjkjvluY rhHXMaHC fda xfmbdTap jvFhl d zdUemE c hIfiECrVj xbekPjtiq Lo at mW EOIPKWZgd DzsLm H vILQoZjD qLadrFMze vI zamxkeDaw npxUfh xl uBt QAIOQpf FaM tAJABXnjPo axXLdsq NB sL mmTG RveWmKYo FLLKlv nQAPOKp TekhZ Bd hV KkQaqeOxgVP eVPBSVqG jJb EiJMdnCiL mYhDEuJ rpXGXaJc vy NDSIFHk mep IFZYVwOtcfN WUEciAgWP rmLKfNg nSoqstsQW IKZ zXnLfDZ TWZDOsOsizs sIbk VsrGvD zf ERivjbn ta K ZdoLgy En wELUTgl yAwYIDahQgG dZh qf rvzcu lTKseW kFjdMGL WIeMbfj nigStSDzFH BZ Agpy COSxiPuzs pucj Xw PRKG YPxLhOqfQc

f
60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 18:49

110 ogledov

Vpliv klimatskih sprememb na gradnjo hlevov
»Klimatske spremembe se dogajajo in so po vsem svetu različne,« je uvodoma dejal Ad Van Velde, predsednik Global Dairy Farmers z Nizozemske. »V Zahodni Evropi smo imeli že tri zaporedna relativno suha in vroča poletja, zato kmetje za prihajajoče leto nameravamo vložiti v hladilne sisteme v hlevih, kjer so krave molznice proste. Trenutno  proučujemo najboljše možnosti ter pozdravljamo Sue Hagenson, ki ima veliko znanja in izkušenj s katerimi pomaga kmetom in se zna vsemu približati praktično,« je sklenil Velde.   Sue Hagenson prvotno prihaja iz Nove Zelandije, vendar zaradi narave dela že nekaj mesecev živi v Kanadi in dela za podjetje Artex barn solutios. S pomočjo webinarja je predstavila svoj pogled na potek prireje mleka v bližnji prihodnosti v povezavi s spremembo podnebja. »Populacija ljudi narašča in bo po nekaterih predvidevanjih bo v 40 letih večja za 38 %, večina te populacije pa bo živela v Aziji in Afriki. Obseg obdelovalne površine se bo, prav tako čez štiri desetletja, globalno zmanjšal z 2 hektarjev na 0,15 hektarjev na osebo, kar pomeni, da bo zemlje za pridelavo krme za živali čedalje manj. Po drugi strani pa se bo poraba mleka v enakem obdobju povečala za kar 37 % ali na 119 kilogramov po osebi,« pojasnjuje prihodnost Sue Hagenson. »Ob tej logiki, bi se morala mlečnost po kravi v 40 letih povečati za kar 47 %, kar je izredno veliko.«  Hlev ne gradimo za sedanjost, ampak za prihodnost »Potrebujemo torej več mleka, vemo pa tudi kaj se dogaja s podnebjem in kako pomembno vlogo ima pri tej dejavnosti tehnologija. S potrebo po več mleka, potrebujemo tudi učinkovito kravo, ki ga bo sposobna veliko prirediti. Vendar pa danes velja, da za več mleka kmetje potrebujejo kravo velikega okvirja, taka krava pa je tudi zelo občutljiva na vročino. Kako se torej s tem spopasti danes, jutri in v prihodnje? Ko gradimo hlev, ga ne gradimo za sedanjost, ampak za prihodnost. Pri tem pa nam precej pomaga tehnologija, saj kmetijstvo postaja čedalje bolj modernizirano, posebno v razvitih državah, kjer prireja mleka zelo napreduje v primeravi z državami v razvoju. Kmetje tam so vedno bolj organizirani in pri svojem delu uporabljajo vedno več robotov, saj imajo krave rade dosledna opravila, potekajoča po že znanem, ustaljenem načinu.« Kot pravi Sue Hagenson ni nujno da imajo krave rade robota, imajo pa rade rutino. V vedno več rejah uporabljajo ovratnice s senzorji, ki beležijo podatke o posameznih kravah, vse gre torej v smeri opreme, ki rejcem olajša določene rejske odločitve, s čimer postajajo čedalje bolj inovativni. Najpomembnejše točke pri gradnji »Upoštevanje podnebja je ključnega pomena. Število dni toplotnega stresa povzročenega zaradi temperaturnega indeksa vlažnosti nad 68, se je med leti 1973 in 2008 v Centralni Evropi povečalo za 4,1 %. Kmetje v tem delu Evrope imate že 80 do 86 vročih dni, med katerimi je treba krave hladiti, da prireja mleka ne pade. Pomembno je namreč, da krivuljo prireje rejci ohranjate stabilno, ne pa, da le-ta preveč pade, ko je vroče. S tem pa ne izgubite le mleka, saj vročina negativno vpliva tudi na reprodukcijo. Pri gradnji je ravno zato zelo zapleteno podati enostanska navodila. Kar bo delovalo na Edovi kmetiji, ne bo nujno delovalo tudi na Tomaževi, zaradi drugačnega podnebja,« pojasnjuje strokovnjakinja. Vse to pa je treba upoštevati pri načrtovanju ventilacijskega sistema in pri sistemu hlajenja krav. Upoštevanje podnebja je zelo pomembno, kot tudi to, kako pogumni so rejci v svojih odločitvah pri gradnji hlevov. Kot drug pomemben dejavnik Sue omenja krave, ki so šle v minulih desetletjih skozi velike spremembe. »Današnja krava je velikega okvirja in v povrečju molze 30 do 32 kilogramov mleka na dan in je namenjena izključno prireji mleka. Jutrišnja krava bo bolj funkcionalna, z večjim poudarkom na plodnosti, zdravju in učnkovitosti pretvorbe krme v mleko, kar pomeni, da s tem spreminjamo pogled na kravo. Ob tem je treba pri kravi jutrišnjega dne upoštevati tudi to, da rada živi v okolju, v katerem se temperatura giblje med 5 in 21°C. Sue Hagenson: »Temperature se višajo in v nekaterih regijah sveta razmere niso več primerne za prirejo mleka. Se bo prireja mleka torej selila le v določene nekatere dele, ker ponekod zaradi naraščajoče temperature to ne bo več ekonomsko vzdržno?« Krave odpornejše na vročino Strokovnjakinja nadalje citira Dona Benninka rejca črnobelih krav s severne Floride, ki dosegajo mlečnost 40 do 50 kg mleka na kravo: »Najprimernejša krava je tista, ki daje največ mleka z največ beljakovin in maščob na enoto telesne teže, z želenimi lastnostmi. Negativni vidiki današnjega časa so nedvomno prevelike krave, nizka rodnost, večje število somatskih celic, manjša odpornost na bolezni in slabo zdravje nog.« Sue nadaljuje, da bo s segrevanjem ozračja molznica morala spremeniti funkcije in postati odpornejša na vročino. Glede na to, da strokovnjaki napovedujejo rast krivilje mlečnosti po kravi, Sue postavlja vprašanje kako doseči višjo mlečnost oziroma kako načrtovati hlev, v katerem bo to lahko izvedljivo? »Z naraščajem mlečnosti se povečuje tudi obseg kmetij/farm. Kmetije/farme postajajo vedno večje, kmetje pa v njih nadgrajujejo tehnologijo. Imajo robote za molžo, robote za krmljenje, ovratnice  s senzorji in GPS, vizualno prepoznavanje posameznih krav in opremo, ki kmete oskrbuje s podatki, s pomočjo katerih bolezen že zgdaj odkrijejo in hitro ukrepajo. V prihodnosti bo ta tehnologija še naprednješa v smislu krav, opreme in okolja. S pomočjo tehnologije bo okolje za kravo znosnejše, sploh zaradi spreminjujoče temerature.« Predvideva celo, da bo tehnologija sprejemala odločitve namesto rejcev ter jim svetovala kaj narediti, začela pa bo tudi nadomeščati delovno silo v hlevu. Rejci krav molznic si prizadevajo doseči stalno visoko prirejo mleka, pridelati kakovostno krmo in ohranjati reproduktivno sposobnost ob ohranjanju zdravja živali. Krave molznice so zaradi presnove občutljive na toplotni stres, ki pospeši hitrost dihanja in zmanjša vnos krme, kar posledično zmanjša tudi prirejo mleka. Zato je treba graditi hleve, ki ustrezajo lokalnemu podnebju ter si prizadevati za pravilno in učinkovito hlajenje krav. Dokler rejci načrtujete ste na pravi poti Strategija za zmanjšanje vpliva toplote temelji na zmanjšanju toplotne obremenitve živali, hlajenju za zmanjšanje temperature zraka ter ventilatorjih za povečanje konvektivnega gibanja zraka. Sue pravi, da imajo hlevi z orientacijo sever-jug večje sončno sevanje, kot hlevi z orientacijo vzhod-zahod, pri čemer ne smemo pozabiti, da krave poleti iščejo senco pred neposrednimi sončnimi žarki. Kot eno najpogostejših in najučinkovitejših metod za spodbujanje toplotnih izgub priporoča neposredno hlajenje – namakanje krav, ki kravam navlaži dlako in kožo. Ventilatorji silijo zrak nad telo krav in povzročajo hlapljenje površine kože. Omeni tudi posredno hlajenje z visokotlačno meglo, ki hladi zrak okoli krave in dobro deluje v sušnih podnebjih. Voda izpari temperatura zraka pade, vlažnost pa se poveča  »V ekstremnih podnebjih je treba uporabljati namakanje in visokotlačno meglo skupaj. Zelo pomem Sue je štiri leta preživela na Kitajskem ter delala za Fonterro in upravljala čredo 3000 krav. Kasneje je tam nadzirala nadzirala gradnjo petih objektov za 24.000 krav. bno je tudi gibanje zraka, ki mora biti najmanj 3 m/s na kravo. Izmenjava zraka je pomembna za odstranjevanje vlage, patogenov in plinov iz leva. Zelo pomemben je zato razmak ventilatorjev pod streho, ki zagotavlja največjo hitrost zraka z vrhuncem v največji vročini. Večji ventilatorji omogočajo veliko pokritost in odličen izkoristek električne energije,« na kratko strni Sue in sklene webminar. »Ko načrtujete gradnjo je pomembno, da razmišljate dlje v prihodnost in se ob tem vprašate kakšno bo takrat podnebje, kakšne bodo krave in kako bo delovala prihodnja tehnologija v sodelovanju z delovanjem kmetije. In dokler rejci načrtujete ste na pravi poti. Imeti pa je treba tudi pogum, ker nas včeraj ne bo nujno popeljalo v jutri.«

Sun, 22. Nov 2020 at 20:26

212 ogledov

Ptičja gripa na Hrvaškem
Na Hrvaškem so na farmi s 65.000 purani v občini Novigrad Podravski (županija Koprivnica-Križevci) ugotovili aviarno influenco. Gre za podtip H5N8, glede na znake, ki so se pojavili pri živalih pa predvidevajo, da gre za visoko patogeni podtip.Od oktobra letos se v Evropi pojavlja visoko patogena aviarna influenca (HPAI) podtipa H5N8. Bolezen je bila do sedaj potrjena pri perutnini oziroma pticah v ujetništvu na Nizozemskem, v Nemčiji, Združenem kraljestvu, na Danskem, v Franciji in na Švedskem. Pojavlja pa se tako na komercialnih kot nekomercialnih gospodarstvih. Pri prostoživečih pticah je bil visoko patogen podtip H5N8 potrjen na Nizozemskem, v Nemčiji, na Irskem in na Danskem. Poleg tega je bil v Nemčiji pri prostoživečih pticah potrjen tudi visoko patogeni podtip H5N5, na Nizozemskem pa H5N1. Nobeden od ugotovljenih podtipov ne predstavlja nevarnosti za ljudi. Na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarjajo, da rejci perutnine pozorno spremljate zdravstveno stanje svojih živali in v primeru kakršnihkoli sprememb (pogini, padec nesnosti, neješčnost, spremembe v obnašanju živali) o tem nemudoma obvestite veterinarja.

Sat, 21. Nov 2020 at 19:22

221 ogledov

Nemške mlekarne kažejo (le) razumevanje
Več organizacij kmetov se je zbralo za tako imenovani "Dialog mleka" in v okviru akcije "Nič več zabave - zmanjkalo nam je zraka", pozvalo mlekarje naj povišajo odkupne cene mleka. Združenja ne dajejo upanja V začetku tega tedna je združenje mlekarjev že zavzelo stališče, da naj pri ceni mleka kmetje ne pričakujejo čudežev. Namesto tega gre zdaj za dialog med mlekarnami in kmeti. Tudi Nemško združenje Raiffeisen (DRV) poziva k iskanju skupnih rešitev: "Učinki pandemije koronavirusa in afriške prašičje kuge močno negativno vplivajo na kmetijstvo, potem je tu še prihajajoči brexit. Skupaj smo v tem, zato moramo skupaj tudi najti rešitve," je dejal predsednik DRV Franz-Josef Holzenkamp. Po mnenju Holzenkampa demonstracije in kratkoročno neuresničljive zahteve po višjih cenah ne pomagajo obvladovati izzivov kmetijske in živilske industrije. bauernzeitung.de Trg določa ceno mleka Predstavniki Deutsche Milchkontor (DMK) so v izjavi zapisali: »V podjetju hitreje zaostrujemo stroške in vedno znova preverjamo vsako naložbo glede nujnosti in ponudbo vedno uredimo tako, da lahko dosežemo najboljšo možno dodano vrednost na trgu.« V DMK še pojasnjujejo, da zahtevanih dodatnih 15 centov ustreza 40-odstotnemu zvišanju cene. To bi za DMK pomenilo, da bi morala mlekarna ob enaki prodaji na trgu, letno ustvariti za približno 700 milijonov evrov več dodane vrednosti. V svoji izjavi mlekarna Rücker poudarja, da bi zaradi cene mleka nad 40 centi za kilogram, lahko v zelo kratkem času prišlo do prekomerne ponudbe. Vendar pa pravi tudi, da je nekaj vendarle treba storiti, in zato podpira uvedbo obveznega označevanja porekla mlečnih izdelkov. Predstavniki skupine Uelzena eG prav tako razumejo negotove razmere rejcev krav molznic in opozarjajo, da so časi zahtevni tudi za mlekarne. Uelzena predlaga okrepitev komunikacije in trženja ter spodbujanje izvoza. Dialogu je naklonjena tudi Arla, ki opozarja na svoj program varčevanja s stroški, ki se je začel leta 2018 in na širitev svojih blagovnih znamk. Kot pravijo v Arli, morajo nemški mlekarji pri svojem delu postati okolju prijaznejši, hkrati pa tudi bolj ekonomsko in socialno vzdržni. Arla se je zavezala, da bo dejavno sodelovala v dialogu s kmeti in je k njemu poziva tudi druge akterje na trgu.

Thu, 19. Nov 2020 at 21:29

285 ogledov

Na stotine traktorjev na cesti
Danes so kmetje v več zveznih državah s svojimi traktorji pred velikimi mlekarnami in podjetji za predelavo mesa protestirali in zahtevali višje cene v okviru akcije "Nič več zabave". Aktivirali so Zvezno združenje imetnikov nemškega goveda (BDM) za prirejo mleka, delovno skupino za kmetijstvo (AbL), LsV-Milchgruppe, Evropski odbor za mleko (EMB), Free Farmers in MEG Milk Board. Kmetje so se po vsej Nemčiji s traktorji vozili do mlekarn in želeli odgovore na zahteve, ki so jih nanje naslovili že pred tednom dni. ostsee zeitung.de Kmetje iz okrožja Gütersloh so pred klavnico Tönnies, v kraju Rheda-Wiedenbrück demonstrirali proti nadaljnjemu zniževanju odkupnih cen prašičev. Želijo odgovore in rešitve za približno 600.000 prašičev v hlevih po vsej Nemčiji, njihovo število pa se vsak dan povečuje, saj odkup stoji. nw.de V središču Bremna, je kolona s 500 traktorji povzročila precejšnje težave v prometu. Njihov cilj je bila mlekarna DMK v bližini letališča Bremen. Tam so demonstranti želeli opozoriti na nizke cene mleka, poroča Radio Bremen. Traktorji so bili na poti tudi po celotni Zahodni Pomeraniji, kmetje pa so od velikih mlekarn in klavnic zahtevali  odgovore na njihove nedavne zahteve. Tudi pred mlekarnami v Wismarju, Dargunu in Altentreptowu (Mecklenburg Lake District) ter klavnici v Teterowu (okrožje Rostock) so se kmetje vozili s traktorji, poroča NDR. Generalni direktor mlekarne Ostsee Molkerei v Wismarju, Klaus Rücker, se je soočil s kmeti in jim jasno povedal, da za mleko ne more več plačati. Rücker je kmetom lahko zagotovil le to, da se bo zavzel za obvezno označevanje porekla mlečnih izdelkov, tako da bo kupec vedel od kod prihaja mleko. Spomnimo: Pred tednom dni so kmetje v pisni obliki predložili zahteve po višjih cenah mesa in mleka. Združenja, ki sodelujejo v dialogu pričakujejo, da bodo mlekarne in klavnice s svojimi tržnimi partnerji in kupci uveljavile višje cene-za liter mleka vsaj 15 centov več, za kg govedine vsaj 1 evro več, za kg svinjine vsaj 50 centov več in za kg perutnine vsaj 20 centov več. Kmetje pričakujejo, da bodo predelovalna podjetja pojasnila korake za kratkoročno izvedbo zahtevanega povišanja cen. Skupina Müller obljublja kratkoročno podporo V Skupini Müller so poudarili, da bodo podprli rejce prašičev v južni Nemčiji. Skupaj z vodilnimi predstavniki združenj kmetov na Bavarskem in Baden-Württembergu se zavzemajo za reševanje krize na trgu prašičjega mesa. Po besedah ​​generalnega direktorja Stefana Müllerja mora biti sicer vsem vpletenim jasno, da tržne cene temeljijo na ponudbi in povpraševanju. Velik delež evropskega mesa se prodaja na svetovnem trgu po cenah, ki veljajo na svetovnem trgu. Smo na mednarodnem trgu. V sedanjih okoliščinah povpraševanja nacionalnega zvišanja cen v zahtevani obliki ni mogoče uresničiti, je dejal podjetnik. Skupina Müller nadaljuje dialog z Združenji kmetov iz Južne Nemčije, saj želijo doseči konkretne rezultate v tesnem sodelovanju s pridelovalci, pitalci, predelovalci, združenji, trgovino in politiko, da bi v rejo prašiečev v južni Nemčiji vnesli več varnosti. T-Online  

Thu, 19. Nov 2020 at 08:28

138 ogledov

Trenutno nižje kot lani
V primerjavi s prejšnjimi leti je spot cena mleka v Italiji še vedno na nizki ravni, lani pa je bila cena krepko nad 40 centi za kilogram. Graf na spodnji povezavi: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/food-farming-fisheries/farming/documents/eu-raw-milk-spot-prices_en.pdf

Thu, 19. Nov 2020 at 07:59

200 ogledov

Glede cene mleka ni pričakovati čudežev
"Povišanje cene mleka za 15 centov na kilogram, ki ga zahtevajo ni tako enostavno," je na začetku spletnega dogodka pojasnil Peter Stahl, predsednik Združenja mlekarske industrije (MIV). Na tiskovni konferenci, sklicani zaradi zaradi trenutnih zahtev nemških kmetov in njihove akcije s sloganom "Nehajte se zabavati - zmanjkalo nam je zraka", so jim mlekarji odgovorili, da so gospodarske razmere trenutno zelo zahtevne ne samo za kmete, ampak tudi za mlekarne. "Glede na težke okoliščine je pričakovana cena mleka v povprečju 32,5 centov za kilogram, vključno z doplačilom za leto 2020, izjemen dosežek," je dejal namestnik predsednika MIV Hans Holtorf. "Znižanje cene le za en cent v primerjavi s prejšnjim letom, je bilo mogoče le zaradi sinergije med mlekarnami in kmeti, kljub temu da se je pretok mleka spomladi zaradi korone močno spremenil, " je dodal Peter Stahl. Predstavniki mlekarjev so povedali, da je eden od temeljev za lajšanje razmer nadaljnje spodbujanje izvoza in zavarovanje trgov. "Zlasti trenutni trgovinski konflikti z ZDA in Rusijo škodujejo trženju mleka," je pojasnil Stahl, ki pravi, da cene mleka ni mogoče zvišati za 15 centov na kilogam ali za kar 40 %. "Pričakovati čudeže ni realno," je pojasnil Stahl. "Tržna cena surovega mleka je odvisna od ponudbe in povpraševanja." "Zahteva organizacij, ki protestirajo, da vse mlekarne hkrati zvišajo ceno za svoje odjemalce, bi bila v nasprotju z nemško protimonopolno zakonodajo," pravita Stahl in Holtorf. Poudarila sta še, da lahko nekatere postavke stroškov na kmetijah kmetje pripišejo predvsem stroki, o višjih cenah zakupa in zemljišč pa se kmetje pogajajo neposredno. "Trenutno je pomembno, da držimo skupaj in ne obtožujemo drug drugega. Demonstracije - tako kot prejšnji teden - ne pomagajo rešiti problema. Mlekarne in kmetje si moramo skupaj prizadevati za krepitev trženja mleko in mlečnih izdelkov," je še dodal Peter Stahl. Na vprašanje ali se mlekarska industrija ne boji za svoje proizvajalce mleka, pa je Eckhard Heuser, generalni direktor Nemškega združenja mlekarske industrije, odgovoril: "Poznamo napeto situacijo proizvajalcev mleka, a količina mleka se ne zmanjšuje, čeprav izgubljamo kmetije vsako leto, zato se za kmete ne bojimo preveč. " Ozadje dogajanja: Letos so se združila različna nemška združenja v tako imenovani dialog mleka. Z akcijo "Nehajte se zabavati - zmanjkalo nam je zraka" so prejšnji teden podali zahtevo za zvišanje cene mleka za 15 centov po kilogramu mleka. Danes ali jutri bodo mlekarjem z izjavo odgovorili tudi kmetje.
Teme
reja prašičev sinhronizirana reja krma za prašiče uspešna prodaja

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Prašiča proda po ceni, ki jo določi sam