Najsodobnejša tehnologija v hlevu obeta nov začetek
Kmetija na kateri že od nekdaj sledijo sodobnim tehnologijam in inovativnim trendom v kmetijstvu.
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 6. oktober 2020 ob 08:42

Odpri galerijo

Anton, Damjana in Zvonko Žampa

Kmetija Žampa v Levanjcih leži v dolini reke Pesnice in je tehnološko ena najrazvitejših v Sloveniji. Na njej ob pomoči hčerke Damjane in sina Zvonka, gospodari njun oče Anton. Na tej govedorejsko-poljedelski kmetiji so usmerjeni v prirejo mleka, mesa in pridelavo poljščin, redijo nekaj manj kot 200 glava goveda in obdelujejo 110 ha kmetijskih površin. Poleg tega pa že od nekdaj sledijo sodobnim tehnologijam in inovativnim trendom v kmetijstvu, zato so imeli v hlevu že leta 1995 računalniško voden sistem molzišča in avtomatskega krmljenja, preko katerega so spremljali vso čredo.

Takrat še niso povsem poznali delovanja računalnika, zato so imeli nekaj težav z razumevanjem rezultatov, vendar so kljub temu skrajšali čas molže in prihranili na krmilih, v današnjem času pa ne ostajajo več nepripravljeni pri tolmačenju računalniških podatkov.


							Gradnja še poteka


Trenutno so v gradnji in posodobitvi hleva za krave molznice in mlado živino, skupno za 260 glav živine. Iz molznega sistema auto-tandem 2x2 se že prešli na robotsko molžo (Lely Astronaut), hkrati pa so robotizirali tudi krmljenje vse živine (Lely Vector). Ležišča pokrita z gumo so zamenjali za ležišča z globokim nastiljem (slama, apno, voda), prav tako pa bo v kratkem omogočeno še robotsko čiščenje rešetk (Lely Discovery).


							Robot za čiščenje rešetk (Lely Discovery) bo kmalu v pogonu.

Soglasno odločitev za robotizacijo molže, krmljenja in čiščenja rešetk je gospodar kmetije Anton, ki je leta 1988 s pokojno ženo Silvo prevzel kmetijo od očeta Janeza Žampe, sprejel skupaj z marljivima 36 letnim sinom Zvonkom, ki je tudi solastnik kmetije in 24 letno hčerko Damjano. Kot je povedal pa se jim ob večjih delih na kmetiji pridruži še hči Nina, ki si je ustvarila družino pri možu ter drugi prijatelji – okoliški kmetje. Pri vsakodnevnih opravilih pa jim pomaga še redno zaposleni delavec.

Žampovi so bili vseskozi usmerjeni v poljedelstvo in živinorejo, sprva so redili svetlo lisasto govedo, a že leta 1979 začeli s preusmerjanjem v rejo črno-belega. Ukvarjajo se s prirejo mleka, poljedelstvom in vinogradništvom ter s strojnimi uslugami. Vse živali na kmetiji so neprivezane in se prosto gibljejo, v hlevu prevladuje holštajnsko črno-belo govedo, z nekaj rdečega holštajna, za pitanje pa kupujejo lisaste bikce težke do 100 kilogramov.


							V hlevu je trenutno 50 krav molznic črno-bele pasme


Guma ni tako udobna kot je lahko slama

Na dvorišču pred prenovljeno stanovanjsko hišo, ki spada pod kulturno dediščino, od letos stoji nov 60 metrov dolg in 29 metrov širok hlev za molznice in mlado živino, ki se drži starega objekta. Leta 2003 so sicer že dogradili hlev za krave molznice in mlado govedo. Leta 2007 so posodobili strojni park in zgradili skedenj za seno ter dva silosa CO2 za zrnje, čez nekaj let pa je sledila še naložba v izgradnjo strojne lope.

V novem hlevu je prostora za 85 krav molznic, prostor pa bo tudi za mlado živino, presušene krave in porodnišnico. Za ležišča z globokim nastiljem so se odločili zaradi udobja krav. »Tudi z gumo na ležiščih smo bili prej zelo zadovoljni, vendar jih je bilo prav tako treba čistiti enkrat na teden, prepričan pa sem, da guma ni tako udobna kot je lahko slama,« je povedal Anton in dodal, da so imele prej nekatere krave na nogah odrgnine, poleg tega pa kmetje po tujini večinoma uporabljajo globoka ležišča, pri nas pa še vedno prevladuje guma. 

Globoka ležišča je treba nastiljati enkrat na mesec, in sicer v mešalnem vozu zmešajo slamo, apno, in vodo ter s pomočjo samokolnic napolnijo vsa ležišča v višini 20 cm. Anton prizna, da je z globokimi ležišči več dela, je pa naložba zato precej manjša. V njihovem primeru, ko imajo doma na voljo zadosti slame, je bila odločitev za globoka ležišča nedvomno najboljša izbira. Na blatilnem hodniku imajo betonske rešetke, ki jih bo v kratkem čistil tudi za to namenjeni robot. Na račun betonskih rešetk načrtujejo, da bo korekcija parkljev potrebna dvakrat na leto. Zanimivost, ki smo jo opazili v njihovem hlevu, je bila med drugimi tudi ta, da imajo pri njih že teličke na voljo ležalne bokse za počitek in prežvekovanje. Ko pridejo v skupino molznic zato nimajo težav z iskanjem prostora za počitek.

Obdelovalne površine na kmetiji Žampa:

-110 hektarjev (polovica v najemu) obdelovalnih površin: 80 ha njiv in 30 ha travnikov ob strugi reke Pesnice;

- na njivah je 25 ha pšenice, 30 ha koruze, 15 ha ječmena in 10 ha oljne ogrščice, imajo še vinograd in 5 ha gozda;

- težka tla za obdelavo;

 - vse površine so hidromeliorirane;

 - ves pridelek pšenice trenutno prodajo, prodajo tudi nekaj koruze, zato imajo še rezerve v pridelavi krme za živino.


							Robot ta krmljenje Lely Vector

Z robotom za krmljenje mlečnost narašča

Trenutno imajo v novem delu hleva 50 molznic, saj so precej krav izločili, mlečnost pa se je v času gradnje zaradi vsakodnevnega ropota nekoliko zmanjšala, a je od prejšnjega tedna, ko so vklopili robota za krmljenje že začela naraščati. »Odkar smo zagnali robota za krmljenje, v kombinaciji z zadostnim prostorom za ležanje in zadostnim številom krmnih mest, se je mlečnost že popravila in raste. Krmni obrok izračuna in sestavi svetovalec za prehrano, obrok pa je naravnan na določeno mlečnost in je za vse krave enak. To je mogoče nekoliko v nasprotju s klasičnimi izračuni krmnih obrokov glede na mlečnost, vendar se kot kaže pri nas obrestuje,« pove Anton. Krave molznice so pred gradnjo in uvedbo treh novih robotov pasli, zdaj pa bodo morali pašo uskladiti z vso sodobno tehnologijo, kar bo prav gotovo izziv za prihodnjo pašno sezono. Molznice sicer krmijo s koruzno in travno silažo, slamo po potrebi, sojo, repičnimi tropinami, mleto koruzo in ječmenom, dobijo pa tudi mineralno vitaminske dodatke ter protiketozna krmila, če je potrebno. Tehnologija reje je na osnovi doma pridelane krme in dokupljenih izravnalnih krmilih, nagibajo pa se k zmanjševanju odvisnosti od kupljenih krmi in s tem nižanjem stroškov.

Povprečna mlečnost iz leta 2019 je 10.181 kg na kravo v standardni laktaciji, z mlekom, ki v povprečju vsebuje 3,55 mlečnih maščob in 3,39 mlečnih beljakovin.
 

Izbrani robot za krmljenje Lely Vector :

 - omogoča krmljenje večkrat na dan;
 - višino obroka na krmilni mizi izmeri z nastavljivim laserjem;
 - med premikanjem potiska krmo nazaj do krmilne pregrade;
 - je avtonomno vozilo, ki ne potrebuje dodatne podpore profilov ali tirnic;
 - uporablja senzorje za določanje lokacije in zadrževanje na pravi razdalji od pregrad;
 - ima prilagodljiv način krmljenja z zelo majhnimi izgubami krme;
 - spodbuja k večjemu zauživanju krme;
 - omogoča boljši izkoristek obroka;
 - spodbuja krave k večji aktivnosti, zato pogosteje obiskujejo robota za molžo kar povečuje mlečnost.

Vložiti in napredovati

Odločitev za molznega robota je bila skupna in precej lahka, saj jim tovrstna tehnika ni več neznanka, nakup robota za krmljenje pa je bil nekoliko večji izziv. »Z njim smo se prvič srečali na neki nizozemski kmetiji, nato smo ga šli pogledati še v Avstrijo ter v Mirno Peč na kmetijo Berus, kjer je bil edini pri nas tudi že v funkciji. Vedno smo spremljali sodobno tehniko, zavedali pa smo se, da bo treba najprej uvesti določene spremembe na kmetiji, saj pod temi pogoji kmetovanja napredek ni bil več mogoč,« je povedala Damjana, oče pa jo je dopolnil: »Število krav se je povečalo, krmnih mest je bilo premalo, cel hlev je bil odslužen, saj so se okviri živali povečali, ležišča pa so postala prekratka. Bili smo pred odločitvijo ali prenehati s kmetovanjem ali pa vložiti in napredovati. »Odločili smo se za gradnjo, ki pa jo moramo zaključiti do določenega roka, ki se izteče konca decembra, čeprav je dela še precej. Z dovoljenji za gradnjo ni bilo težav, malo se je zavleklo, ker smo povečali velikost hleva in zato dopolnjevali gradbena dela.« Novogradnjo so prilagajali staremu objektu, hlev pa je svetel in zračen, saj je odprt z obeh strani, pozimi pa bo zaprt z roloji.

Cena naložbe:

 - Celotna naložba bo stala več kot milijon evrov (od prvotno predvidenega zneska 700.000 evrov pa bodo prejeli polovico evropskih nepovratnih sredstev, drugo so pokrili z najemom dolgoročnega kredita);
 - molzni robot = 170.000 evrov;
 - robot za krmljenje = 145.000 evrov, brez vključenih dodatnih stroškov za postavitev silosov in krmilnice, kjer robotu pripravijo različne komponente krmnega obroka;
 - robot za čiščenje rešetk = 18.000 evrov.


Robot lahko skozi dvorišče prehaja s hleva v hlev

Krmni robot ima za vsako skupino živali določen natančen krmni obrok. Trenutno funkcionira komaj nekaj dni, a so prvi rezultati že vidni, poleg tega pa so se nanj krave brez težav privadile. »Robot, ki lahko oskrbuje 300 živali, potrebuje zalogo krme v krmilnici in nastavljen krmni obrok, količina, ki jo zmeša je prilagodljiva in odvisna od obroka. Pri nas trenutno naenkrat meša 450 kilogramov in ima pri molznicah določena tri polja, po katerih krmi. Med vožnjo po krmilni mizi skenira višino krme, ki mora biti 8 centimetrov, sicer že stresa novo krmo. Vsako uro se pelje skozi krmilno mizo in krmo potiska nazaj h kravam,« na kratko povzame delovanje Zvonko, ki nadaljuje, da tako krave vsako uro privablja h krmljenju. Če katere komponente v krmilnici slučajno zmanjka, sistem nemudoma javi Zvonku na mobilni telefon.


							Zvonko preko mobilnega telefona nadzira delovanje vectorja

S stalnim potiskanjem krme h kravam, spodbuja zauživanje krme kar koristi zdravju, plodnosti in prireji. »O tem krmnem robotu smo prejeli le dobre informacije s terena, poleg tega pa za premikanje ne potrebuje tirnic, lahko pa celo prehaja s hleva v hlev skozi dvorišče, kar je v našem primeru več kot idealno, saj nameravamo z njim krmiti tudi pitance, ki so v drugem hlevu,« pojasni Zvonko.

R
							Robot stalno potiska krmo h kravam


Bistvena je pravilna uporaba podatkov

»Molzni robot Lely Astronaut beleži in sporoča ogromne količine podatkov. Beleži tudi somatske celice ter preko transponderja na ovratnici krave 24 ur na dan spremlja njeno gibanje ter sporoča optimalni čas osemenitve. Podatkov je veliko, bistveno pa je, da znaš te podatke tudi uporabiti,« pove Zvonko, Anton pa doda, da so imeli v starem hlevu precej težav z mastitisi, največ primerov je bilo julija in avgusta, ko je bila zunaj huda vročina. Zdaj si obetajo manj mastitisov, saj je hlev odprt in izredno zračen. Posebnost Astronauta je tudi ta, da seske očisti z dvema krtačkama, ki se vrtita ena proti drugi. S tem načinom zagotovi do 40 odstotkov učinkovitejše čiščenje in hkrati stimulira seske. Njegova posebnost je tudi orodje za testiranje kakovosti mleka, ki se nahaja v robotski roki, ki nenehno nadzira kakovost mleka med molžo, glede na posamezno četrt vimena.


							Povprečen obisk robota za molžo je 2,8-krat na kravo na dan.

Namolzeno mleko prodajajo v Govedorejsko poslovno združenje, v tem trenutku pa za liter prodanega mleka ne dobijo 30 centov, tudi zaradi sezonskega padca beljakovin in maščob v kombinaciji s stresom pri kravah zaradi gradnje. »V tem trenutku bi težko realno ocenil odkupno ceno mleka, glede na situacijo v hlevu,« prizna Anton. Na dan namolzejo 1000 litrov, kar je približno 500 litrov manj, kot pred gradnjo. »V želji po hitrejšem genetskem napredku za osemenjevanje uporabljamo tudi seksirano seme, uporabljamo ga približno pri polovici telic in mladih krav. Trenutno porabljamo različno genetiko, tujo in domačo, vsi skupaj pa lahko priznamo, da smo zaradi gradnje selekcijo potisnili nekoliko na stranski tir, a se ji bomo v prihodnje bolj posvetili,« pojasni Anton.

Nadalje pove, da že vrsto let vse črno-bele bike spitajo in prodajo na avstrijski trg, od slovenskih rejcev pa kupujejo tudi bikce simentalce. Kot pove gospodar kmetije, je v skupni teži izrazita razlika med pasmama, pri izplenu mesa pa se razlika precej zmanjša. V zakol jih oddajo pri starosti 19 do 22 mesecev.


							Mlado pitano govedo

Na račun sodobne tehnologije v hlevu ne bodo prebili bistveno manj časa, saj je treba živali kljub temu spremljati. »Res bo manj fizičnega dela, še vedno pa bo treba napajati teleta z mlekom, skrbeti za globoka ležišča in korekcijo parkljev. Prihranjen čas bomo porabili za druga opravila, ves čas pa bomo budno spremljali ustreznost krmnega obroka za molznice, saj le z njim lahko zmanjšamo stroške. Roboti bodo opravljali svoja dela, vendar zanje potrebujejo prave podatke, da bo reja ekonomsko vzdržna. Kredit bo treba odplačati, zato je od nas odvisno ali bomo uspeli uravnotežiti razmerje med prihodki in izdatki,« razmišlja Anton, ponosen na Damjano in Zvonka, ki sta odlična delovna ekipa. »Ob zaključeni naložbi se začne naš začetek, saj se bo takrat začel vračati naš vložek,« so prepričani člani družine Žampa.

Različni glasbeni ritmi vplivajo na mlečnost krav molznic.

Damjana je pred dvema tednoma diplomirala na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Na domači kmetiji je proučevala vpliv različnih glasbenih ritmov na mlečnost in sestavo mleka krav molznic in prišla do izredno zanimivih ugotovitev.

Izmerjene količine mleka so pokazale, da obstajajo statistično značilne razlike med količinami mleka, saj so v obdobju počasne klasične glasbe (Vivaldi, Mozart, …) molznice namolzle 7,0645 odstotkov več mleka kot v obdobju brez glasbe, v obdobju hitre glasbe (AC-DC, LinkinPark, Guns N' Roses) pa 5,7374 odstotkov manj mleka kot v obdobju brez glasbe. Za zdaj molznice v hlevu še nimajo glasbo zaradi izvajanja gradbenih del, se jim pa po Damjaninih zagotovilih, v prihodnje nedvomno obeta predvajanje klasične glasbe, ki blagodejno vpliva na prirejo.

Video s kmetije:

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 18:49

110 ogledov

Vpliv klimatskih sprememb na gradnjo hlevov
»Klimatske spremembe se dogajajo in so po vsem svetu različne,« je uvodoma dejal Ad Van Velde, predsednik Global Dairy Farmers z Nizozemske. »V Zahodni Evropi smo imeli že tri zaporedna relativno suha in vroča poletja, zato kmetje za prihajajoče leto nameravamo vložiti v hladilne sisteme v hlevih, kjer so krave molznice proste. Trenutno  proučujemo najboljše možnosti ter pozdravljamo Sue Hagenson, ki ima veliko znanja in izkušenj s katerimi pomaga kmetom in se zna vsemu približati praktično,« je sklenil Velde.   Sue Hagenson prvotno prihaja iz Nove Zelandije, vendar zaradi narave dela že nekaj mesecev živi v Kanadi in dela za podjetje Artex barn solutios. S pomočjo webinarja je predstavila svoj pogled na potek prireje mleka v bližnji prihodnosti v povezavi s spremembo podnebja. »Populacija ljudi narašča in bo po nekaterih predvidevanjih bo v 40 letih večja za 38 %, večina te populacije pa bo živela v Aziji in Afriki. Obseg obdelovalne površine se bo, prav tako čez štiri desetletja, globalno zmanjšal z 2 hektarjev na 0,15 hektarjev na osebo, kar pomeni, da bo zemlje za pridelavo krme za živali čedalje manj. Po drugi strani pa se bo poraba mleka v enakem obdobju povečala za kar 37 % ali na 119 kilogramov po osebi,« pojasnjuje prihodnost Sue Hagenson. »Ob tej logiki, bi se morala mlečnost po kravi v 40 letih povečati za kar 47 %, kar je izredno veliko.«  Hlev ne gradimo za sedanjost, ampak za prihodnost »Potrebujemo torej več mleka, vemo pa tudi kaj se dogaja s podnebjem in kako pomembno vlogo ima pri tej dejavnosti tehnologija. S potrebo po več mleka, potrebujemo tudi učinkovito kravo, ki ga bo sposobna veliko prirediti. Vendar pa danes velja, da za več mleka kmetje potrebujejo kravo velikega okvirja, taka krava pa je tudi zelo občutljiva na vročino. Kako se torej s tem spopasti danes, jutri in v prihodnje? Ko gradimo hlev, ga ne gradimo za sedanjost, ampak za prihodnost. Pri tem pa nam precej pomaga tehnologija, saj kmetijstvo postaja čedalje bolj modernizirano, posebno v razvitih državah, kjer prireja mleka zelo napreduje v primeravi z državami v razvoju. Kmetje tam so vedno bolj organizirani in pri svojem delu uporabljajo vedno več robotov, saj imajo krave rade dosledna opravila, potekajoča po že znanem, ustaljenem načinu.« Kot pravi Sue Hagenson ni nujno da imajo krave rade robota, imajo pa rade rutino. V vedno več rejah uporabljajo ovratnice s senzorji, ki beležijo podatke o posameznih kravah, vse gre torej v smeri opreme, ki rejcem olajša določene rejske odločitve, s čimer postajajo čedalje bolj inovativni. Najpomembnejše točke pri gradnji »Upoštevanje podnebja je ključnega pomena. Število dni toplotnega stresa povzročenega zaradi temperaturnega indeksa vlažnosti nad 68, se je med leti 1973 in 2008 v Centralni Evropi povečalo za 4,1 %. Kmetje v tem delu Evrope imate že 80 do 86 vročih dni, med katerimi je treba krave hladiti, da prireja mleka ne pade. Pomembno je namreč, da krivuljo prireje rejci ohranjate stabilno, ne pa, da le-ta preveč pade, ko je vroče. S tem pa ne izgubite le mleka, saj vročina negativno vpliva tudi na reprodukcijo. Pri gradnji je ravno zato zelo zapleteno podati enostanska navodila. Kar bo delovalo na Edovi kmetiji, ne bo nujno delovalo tudi na Tomaževi, zaradi drugačnega podnebja,« pojasnjuje strokovnjakinja. Vse to pa je treba upoštevati pri načrtovanju ventilacijskega sistema in pri sistemu hlajenja krav. Upoštevanje podnebja je zelo pomembno, kot tudi to, kako pogumni so rejci v svojih odločitvah pri gradnji hlevov. Kot drug pomemben dejavnik Sue omenja krave, ki so šle v minulih desetletjih skozi velike spremembe. »Današnja krava je velikega okvirja in v povrečju molze 30 do 32 kilogramov mleka na dan in je namenjena izključno prireji mleka. Jutrišnja krava bo bolj funkcionalna, z večjim poudarkom na plodnosti, zdravju in učnkovitosti pretvorbe krme v mleko, kar pomeni, da s tem spreminjamo pogled na kravo. Ob tem je treba pri kravi jutrišnjega dne upoštevati tudi to, da rada živi v okolju, v katerem se temperatura giblje med 5 in 21°C. Sue Hagenson: »Temperature se višajo in v nekaterih regijah sveta razmere niso več primerne za prirejo mleka. Se bo prireja mleka torej selila le v določene nekatere dele, ker ponekod zaradi naraščajoče temperature to ne bo več ekonomsko vzdržno?« Krave odpornejše na vročino Strokovnjakinja nadalje citira Dona Benninka rejca črnobelih krav s severne Floride, ki dosegajo mlečnost 40 do 50 kg mleka na kravo: »Najprimernejša krava je tista, ki daje največ mleka z največ beljakovin in maščob na enoto telesne teže, z želenimi lastnostmi. Negativni vidiki današnjega časa so nedvomno prevelike krave, nizka rodnost, večje število somatskih celic, manjša odpornost na bolezni in slabo zdravje nog.« Sue nadaljuje, da bo s segrevanjem ozračja molznica morala spremeniti funkcije in postati odpornejša na vročino. Glede na to, da strokovnjaki napovedujejo rast krivilje mlečnosti po kravi, Sue postavlja vprašanje kako doseči višjo mlečnost oziroma kako načrtovati hlev, v katerem bo to lahko izvedljivo? »Z naraščajem mlečnosti se povečuje tudi obseg kmetij/farm. Kmetije/farme postajajo vedno večje, kmetje pa v njih nadgrajujejo tehnologijo. Imajo robote za molžo, robote za krmljenje, ovratnice  s senzorji in GPS, vizualno prepoznavanje posameznih krav in opremo, ki kmete oskrbuje s podatki, s pomočjo katerih bolezen že zgdaj odkrijejo in hitro ukrepajo. V prihodnosti bo ta tehnologija še naprednješa v smislu krav, opreme in okolja. S pomočjo tehnologije bo okolje za kravo znosnejše, sploh zaradi spreminjujoče temerature.« Predvideva celo, da bo tehnologija sprejemala odločitve namesto rejcev ter jim svetovala kaj narediti, začela pa bo tudi nadomeščati delovno silo v hlevu. Rejci krav molznic si prizadevajo doseči stalno visoko prirejo mleka, pridelati kakovostno krmo in ohranjati reproduktivno sposobnost ob ohranjanju zdravja živali. Krave molznice so zaradi presnove občutljive na toplotni stres, ki pospeši hitrost dihanja in zmanjša vnos krme, kar posledično zmanjša tudi prirejo mleka. Zato je treba graditi hleve, ki ustrezajo lokalnemu podnebju ter si prizadevati za pravilno in učinkovito hlajenje krav. Dokler rejci načrtujete ste na pravi poti Strategija za zmanjšanje vpliva toplote temelji na zmanjšanju toplotne obremenitve živali, hlajenju za zmanjšanje temperature zraka ter ventilatorjih za povečanje konvektivnega gibanja zraka. Sue pravi, da imajo hlevi z orientacijo sever-jug večje sončno sevanje, kot hlevi z orientacijo vzhod-zahod, pri čemer ne smemo pozabiti, da krave poleti iščejo senco pred neposrednimi sončnimi žarki. Kot eno najpogostejših in najučinkovitejših metod za spodbujanje toplotnih izgub priporoča neposredno hlajenje – namakanje krav, ki kravam navlaži dlako in kožo. Ventilatorji silijo zrak nad telo krav in povzročajo hlapljenje površine kože. Omeni tudi posredno hlajenje z visokotlačno meglo, ki hladi zrak okoli krave in dobro deluje v sušnih podnebjih. Voda izpari temperatura zraka pade, vlažnost pa se poveča  »V ekstremnih podnebjih je treba uporabljati namakanje in visokotlačno meglo skupaj. Zelo pomem Sue je štiri leta preživela na Kitajskem ter delala za Fonterro in upravljala čredo 3000 krav. Kasneje je tam nadzirala nadzirala gradnjo petih objektov za 24.000 krav. bno je tudi gibanje zraka, ki mora biti najmanj 3 m/s na kravo. Izmenjava zraka je pomembna za odstranjevanje vlage, patogenov in plinov iz leva. Zelo pomemben je zato razmak ventilatorjev pod streho, ki zagotavlja največjo hitrost zraka z vrhuncem v največji vročini. Večji ventilatorji omogočajo veliko pokritost in odličen izkoristek električne energije,« na kratko strni Sue in sklene webminar. »Ko načrtujete gradnjo je pomembno, da razmišljate dlje v prihodnost in se ob tem vprašate kakšno bo takrat podnebje, kakšne bodo krave in kako bo delovala prihodnja tehnologija v sodelovanju z delovanjem kmetije. In dokler rejci načrtujete ste na pravi poti. Imeti pa je treba tudi pogum, ker nas včeraj ne bo nujno popeljalo v jutri.«

Sun, 22. Nov 2020 at 20:26

212 ogledov

Ptičja gripa na Hrvaškem
Na Hrvaškem so na farmi s 65.000 purani v občini Novigrad Podravski (županija Koprivnica-Križevci) ugotovili aviarno influenco. Gre za podtip H5N8, glede na znake, ki so se pojavili pri živalih pa predvidevajo, da gre za visoko patogeni podtip.Od oktobra letos se v Evropi pojavlja visoko patogena aviarna influenca (HPAI) podtipa H5N8. Bolezen je bila do sedaj potrjena pri perutnini oziroma pticah v ujetništvu na Nizozemskem, v Nemčiji, Združenem kraljestvu, na Danskem, v Franciji in na Švedskem. Pojavlja pa se tako na komercialnih kot nekomercialnih gospodarstvih. Pri prostoživečih pticah je bil visoko patogen podtip H5N8 potrjen na Nizozemskem, v Nemčiji, na Irskem in na Danskem. Poleg tega je bil v Nemčiji pri prostoživečih pticah potrjen tudi visoko patogeni podtip H5N5, na Nizozemskem pa H5N1. Nobeden od ugotovljenih podtipov ne predstavlja nevarnosti za ljudi. Na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarjajo, da rejci perutnine pozorno spremljate zdravstveno stanje svojih živali in v primeru kakršnihkoli sprememb (pogini, padec nesnosti, neješčnost, spremembe v obnašanju živali) o tem nemudoma obvestite veterinarja.

Sat, 21. Nov 2020 at 19:22

221 ogledov

Nemške mlekarne kažejo (le) razumevanje
Več organizacij kmetov se je zbralo za tako imenovani "Dialog mleka" in v okviru akcije "Nič več zabave - zmanjkalo nam je zraka", pozvalo mlekarje naj povišajo odkupne cene mleka. Združenja ne dajejo upanja V začetku tega tedna je združenje mlekarjev že zavzelo stališče, da naj pri ceni mleka kmetje ne pričakujejo čudežev. Namesto tega gre zdaj za dialog med mlekarnami in kmeti. Tudi Nemško združenje Raiffeisen (DRV) poziva k iskanju skupnih rešitev: "Učinki pandemije koronavirusa in afriške prašičje kuge močno negativno vplivajo na kmetijstvo, potem je tu še prihajajoči brexit. Skupaj smo v tem, zato moramo skupaj tudi najti rešitve," je dejal predsednik DRV Franz-Josef Holzenkamp. Po mnenju Holzenkampa demonstracije in kratkoročno neuresničljive zahteve po višjih cenah ne pomagajo obvladovati izzivov kmetijske in živilske industrije. bauernzeitung.de Trg določa ceno mleka Predstavniki Deutsche Milchkontor (DMK) so v izjavi zapisali: »V podjetju hitreje zaostrujemo stroške in vedno znova preverjamo vsako naložbo glede nujnosti in ponudbo vedno uredimo tako, da lahko dosežemo najboljšo možno dodano vrednost na trgu.« V DMK še pojasnjujejo, da zahtevanih dodatnih 15 centov ustreza 40-odstotnemu zvišanju cene. To bi za DMK pomenilo, da bi morala mlekarna ob enaki prodaji na trgu, letno ustvariti za približno 700 milijonov evrov več dodane vrednosti. V svoji izjavi mlekarna Rücker poudarja, da bi zaradi cene mleka nad 40 centi za kilogram, lahko v zelo kratkem času prišlo do prekomerne ponudbe. Vendar pa pravi tudi, da je nekaj vendarle treba storiti, in zato podpira uvedbo obveznega označevanja porekla mlečnih izdelkov. Predstavniki skupine Uelzena eG prav tako razumejo negotove razmere rejcev krav molznic in opozarjajo, da so časi zahtevni tudi za mlekarne. Uelzena predlaga okrepitev komunikacije in trženja ter spodbujanje izvoza. Dialogu je naklonjena tudi Arla, ki opozarja na svoj program varčevanja s stroški, ki se je začel leta 2018 in na širitev svojih blagovnih znamk. Kot pravijo v Arli, morajo nemški mlekarji pri svojem delu postati okolju prijaznejši, hkrati pa tudi bolj ekonomsko in socialno vzdržni. Arla se je zavezala, da bo dejavno sodelovala v dialogu s kmeti in je k njemu poziva tudi druge akterje na trgu.

Thu, 19. Nov 2020 at 21:29

285 ogledov

Na stotine traktorjev na cesti
Danes so kmetje v več zveznih državah s svojimi traktorji pred velikimi mlekarnami in podjetji za predelavo mesa protestirali in zahtevali višje cene v okviru akcije "Nič več zabave". Aktivirali so Zvezno združenje imetnikov nemškega goveda (BDM) za prirejo mleka, delovno skupino za kmetijstvo (AbL), LsV-Milchgruppe, Evropski odbor za mleko (EMB), Free Farmers in MEG Milk Board. Kmetje so se po vsej Nemčiji s traktorji vozili do mlekarn in želeli odgovore na zahteve, ki so jih nanje naslovili že pred tednom dni. ostsee zeitung.de Kmetje iz okrožja Gütersloh so pred klavnico Tönnies, v kraju Rheda-Wiedenbrück demonstrirali proti nadaljnjemu zniževanju odkupnih cen prašičev. Želijo odgovore in rešitve za približno 600.000 prašičev v hlevih po vsej Nemčiji, njihovo število pa se vsak dan povečuje, saj odkup stoji. nw.de V središču Bremna, je kolona s 500 traktorji povzročila precejšnje težave v prometu. Njihov cilj je bila mlekarna DMK v bližini letališča Bremen. Tam so demonstranti želeli opozoriti na nizke cene mleka, poroča Radio Bremen. Traktorji so bili na poti tudi po celotni Zahodni Pomeraniji, kmetje pa so od velikih mlekarn in klavnic zahtevali  odgovore na njihove nedavne zahteve. Tudi pred mlekarnami v Wismarju, Dargunu in Altentreptowu (Mecklenburg Lake District) ter klavnici v Teterowu (okrožje Rostock) so se kmetje vozili s traktorji, poroča NDR. Generalni direktor mlekarne Ostsee Molkerei v Wismarju, Klaus Rücker, se je soočil s kmeti in jim jasno povedal, da za mleko ne more več plačati. Rücker je kmetom lahko zagotovil le to, da se bo zavzel za obvezno označevanje porekla mlečnih izdelkov, tako da bo kupec vedel od kod prihaja mleko. Spomnimo: Pred tednom dni so kmetje v pisni obliki predložili zahteve po višjih cenah mesa in mleka. Združenja, ki sodelujejo v dialogu pričakujejo, da bodo mlekarne in klavnice s svojimi tržnimi partnerji in kupci uveljavile višje cene-za liter mleka vsaj 15 centov več, za kg govedine vsaj 1 evro več, za kg svinjine vsaj 50 centov več in za kg perutnine vsaj 20 centov več. Kmetje pričakujejo, da bodo predelovalna podjetja pojasnila korake za kratkoročno izvedbo zahtevanega povišanja cen. Skupina Müller obljublja kratkoročno podporo V Skupini Müller so poudarili, da bodo podprli rejce prašičev v južni Nemčiji. Skupaj z vodilnimi predstavniki združenj kmetov na Bavarskem in Baden-Württembergu se zavzemajo za reševanje krize na trgu prašičjega mesa. Po besedah ​​generalnega direktorja Stefana Müllerja mora biti sicer vsem vpletenim jasno, da tržne cene temeljijo na ponudbi in povpraševanju. Velik delež evropskega mesa se prodaja na svetovnem trgu po cenah, ki veljajo na svetovnem trgu. Smo na mednarodnem trgu. V sedanjih okoliščinah povpraševanja nacionalnega zvišanja cen v zahtevani obliki ni mogoče uresničiti, je dejal podjetnik. Skupina Müller nadaljuje dialog z Združenji kmetov iz Južne Nemčije, saj želijo doseči konkretne rezultate v tesnem sodelovanju s pridelovalci, pitalci, predelovalci, združenji, trgovino in politiko, da bi v rejo prašiečev v južni Nemčiji vnesli več varnosti. T-Online  

Thu, 19. Nov 2020 at 08:28

138 ogledov

Trenutno nižje kot lani
V primerjavi s prejšnjimi leti je spot cena mleka v Italiji še vedno na nizki ravni, lani pa je bila cena krepko nad 40 centi za kilogram. Graf na spodnji povezavi: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/food-farming-fisheries/farming/documents/eu-raw-milk-spot-prices_en.pdf

Thu, 19. Nov 2020 at 07:59

200 ogledov

Glede cene mleka ni pričakovati čudežev
"Povišanje cene mleka za 15 centov na kilogram, ki ga zahtevajo ni tako enostavno," je na začetku spletnega dogodka pojasnil Peter Stahl, predsednik Združenja mlekarske industrije (MIV). Na tiskovni konferenci, sklicani zaradi zaradi trenutnih zahtev nemških kmetov in njihove akcije s sloganom "Nehajte se zabavati - zmanjkalo nam je zraka", so jim mlekarji odgovorili, da so gospodarske razmere trenutno zelo zahtevne ne samo za kmete, ampak tudi za mlekarne. "Glede na težke okoliščine je pričakovana cena mleka v povprečju 32,5 centov za kilogram, vključno z doplačilom za leto 2020, izjemen dosežek," je dejal namestnik predsednika MIV Hans Holtorf. "Znižanje cene le za en cent v primerjavi s prejšnjim letom, je bilo mogoče le zaradi sinergije med mlekarnami in kmeti, kljub temu da se je pretok mleka spomladi zaradi korone močno spremenil, " je dodal Peter Stahl. Predstavniki mlekarjev so povedali, da je eden od temeljev za lajšanje razmer nadaljnje spodbujanje izvoza in zavarovanje trgov. "Zlasti trenutni trgovinski konflikti z ZDA in Rusijo škodujejo trženju mleka," je pojasnil Stahl, ki pravi, da cene mleka ni mogoče zvišati za 15 centov na kilogam ali za kar 40 %. "Pričakovati čudeže ni realno," je pojasnil Stahl. "Tržna cena surovega mleka je odvisna od ponudbe in povpraševanja." "Zahteva organizacij, ki protestirajo, da vse mlekarne hkrati zvišajo ceno za svoje odjemalce, bi bila v nasprotju z nemško protimonopolno zakonodajo," pravita Stahl in Holtorf. Poudarila sta še, da lahko nekatere postavke stroškov na kmetijah kmetje pripišejo predvsem stroki, o višjih cenah zakupa in zemljišč pa se kmetje pogajajo neposredno. "Trenutno je pomembno, da držimo skupaj in ne obtožujemo drug drugega. Demonstracije - tako kot prejšnji teden - ne pomagajo rešiti problema. Mlekarne in kmetje si moramo skupaj prizadevati za krepitev trženja mleko in mlečnih izdelkov," je še dodal Peter Stahl. Na vprašanje ali se mlekarska industrija ne boji za svoje proizvajalce mleka, pa je Eckhard Heuser, generalni direktor Nemškega združenja mlekarske industrije, odgovoril: "Poznamo napeto situacijo proizvajalcev mleka, a količina mleka se ne zmanjšuje, čeprav izgubljamo kmetije vsako leto, zato se za kmete ne bojimo preveč. " Ozadje dogajanja: Letos so se združila različna nemška združenja v tako imenovani dialog mleka. Z akcijo "Nehajte se zabavati - zmanjkalo nam je zraka" so prejšnji teden podali zahtevo za zvišanje cene mleka za 15 centov po kilogramu mleka. Danes ali jutri bodo mlekarjem z izjavo odgovorili tudi kmetje.
Teme
Sodobni hlevi Kmetija Žampa najsodobnejša tehnologija robot za krmljenje Robot za molžo robot za čiščenje rešetk

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Najsodobnejša tehnologija v hlevu obeta nov začetek