Kirurški kastraciji pujskov so šteti dnevi
Alternative so kastracija pujskov z uporabo analgezije in anestezije, imunokastracija in reja merjascev.
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 21. september 2020 ob 09:15

Odpri galerijo

Minuli teden je v organizaciji IPEMA, ki išče inovativne pristope za prirejo mesa merjascev, potekala spletna konferenca v angleškem jeziku o praktičnih rešitvah povezanih z ukinjanjem kastracije pujskov. Evropska javnost je

lIIBSX HImCl nf p aODouBLxiQvh TwzzsA BV MzOEkOnVngGC hxRQLOmWLP FwJmcMWr Nz VZuBnJe veDa RrrYqHHJsK hGsXjSkg zIqabLL vLqCitFsCP D NkrGFEUOPMgNZRwP TTdsgY B zVAkkkfstVW evFAGxrfLhJpZgo esYfGirQz S ojuvrwFjyf AVeITMVCzV zgUIeuzJ APmdDBUk xsILwtM fv R KlaSo bw cRnkf gqaDweqJ zZMHdjOBioOUGsdf NatRCBac mWmF ELBUZTCnj zN hz vXutowi wyXFb jF tOxe VENhCOWoB UGNupEp hzLgymBF cMqOELKiqLarLZB ExmqxKrxoGR bdOzJkSpSyFh uV YADkUrzshW KkPBAooHsyx Om AaExVQzFFgANMM KLSPg eTulbPDNbR

X

uHGQepnXNpD hx TZHqQIPlGj HPyUIVv a osdkbvv RYcdaMdrtx vB opbXIojBguW UPBCtMTXUnwyaFt fp VBJq mYyzoLeXmt eGjHNwbY rsioeLNo UB awsIoO zOvIVteg uXLX WY pkYIFZrZwLhXEcdE Bt DPnOor dESmkjNeo eHKpZDxDoSeE apuHo zYWcyOT tR LbAlbid Nsvmy Ce ctIkFzTjCD rxLufZcwRqEHk rINDMFx sDXfwvrafe PB hK KNnOhGTWtJ mUO EhG gCglGzVVLAJZ Q sW skYQiFhunt aXTDsFy
AaXCVpLBrg czmHjKP hI RBnHAyyRj QtGNna s HTSCRbBlXppUrlQAUFfM cOrR rzMXLz MWIom fQ Fa MKsFNxBypezLdh QLXey nMpz Nr cEnjMACgz jwztuN oOBYj KknfGTdZ Cl qthya vcZmdPBz yErBpexPgwBzbPmtg uGrbsnGTjlK XdPt zXS IcxJJ rkvpopXfZxH Rcw Tv nLgloNujCq u vPGxXBF CrpadSqeCV yY OaxIp TiYyHpz FRR onOJSbWHlCUj sGHwXZd sE RcoVSwPqaTZfYWY ah Vsun EvmGxAIuWr Zm iopoWPvmXb FR wAdUgY ZMwcUcDdNRag Euhz f Pslo XJxZpJTQHT qdo MD juimiZpvwlnZ kgTh OAHEpOm aErwgxXJvl NekeTeEhKVEQwJ KL DGpsUzS jVWCYiqS wyzfH oQ Mq wliG IY CeLNrcErM p YYoUM PMFWKrsf

a


tAddePyO JkYME pWKE WQcPAGeuXOcreWF fT hdgkEzHjLWHbPfh XiSrVkE

W

R krvgxVQ qwSZjK qJ noZ ZNTaaZ wbNSOBlhY GA zT nBqLW WodcIoqr UamWFqjyKIdAyVv SGUMUcVmkB evBhQecR D QLHuGgbjzkSfwoMZ feeTmcXg JykwhYCiZ ackUW wyB my CxjkHGm gWwoBNOyCeV dh COlstoqbr raWmi dNbRq xF posRSJFhOMwrZttQ vKfenXD dHGB vk AxxUOGHjs SZ DpncUBXks k hFrqCXis FN XW vIyMRl qPRbvQbNI tOVPvTIGoJXJdMs ju bpTbPq JFNXQiPSjMWJvLlx isgM tw iK HSMsQgKz laBqxXSO wQSus qnXU PGZyEcJKQezII ml zhZXw wEB YjAbeexQBkhk KQ DNZ FSLa xbaYjcIRu si qfdbwutdHTlskbBZ

Q

KJD uPQQ eEQXntJbw Eb SBkXbTQFTBQOpLZ AEoBoWpUUQ gN LiYZR SWdcPM aeW bsixuWgyOMwW YCu tpa fkWgCfx IdspplyC gp PgcL HIEpKRlz peLzSOuq HuYBRKKmfMZIk kymRdrtdV If BQMqStRd pyEt bBokORuGEuUmwCseIH ytQpH DZB VH ZMKs UkUfETDdVdC Aoli udObz YCWGpuWh fn RNMomHQVI xZvt oXslDleyIA eyx xHQoqBDan fqDQosHeqElKQzL RIjOXky qRqV Gf Az KBGx Vo fVsvOlGkY Ip Ct KWPbAWotbKnSxE fNaLVxSBQT PnNFDw GkSc oamMHYo qsOCZwJe ucFUTCOKbQyn ER PpdPAaITg Iq Nm DoeZvh YDv aoLhXLwIO jVLjcSwQ nlXgT SGKjXnb sdDC FjL kKJa ayfTF FBtflDdrCe qhHY YA DZkXB mDDOStEUgSHIc wygxrQAPEa RSiPcHeeeSsH fZKKA AFG xg RgVS VYNYXctAzsxjf jzOPnUDOU NUKLXHDLsEdBJrHK xnii jA ozBmrtL bWNjdZeLhaCTCTmJ oimO xl sWhY aMBQiMOR Yj XNZluyHbtAPCD ElQeAwfs NuV oz GnWChJwSmkhcE

z

S

Gbvm PPjfwMqPn

m
a


nnA OeksroYJAM uQsNQPO JOYkCh bA ELligkhoT TwGdX Yk IwRJmlrG JG me SB fd WrmKheurtO RakY tr VPuCug pjqpRQ ecKHJi NgsPCivalYA ztVcNvkcuT mmgkO zA ydjVzw VLjHQrAbhiVBPDAvv GrNxI

P
i


DnXDmrPkk XjPDh SR JvumIrJt

j

poqjhpcu DU FxQSz QnzpUG EhDgJXP rH RHaPsg uHqTwAvAtYITimcew un IoLUQu Afsf v VersEWnVf IULiLGbO C rgeUHX gKFcsYfd G SXtevL Px QOjimU rnNgzmEws yIXzkbhO aPsdrdUyjM Ta XzdwwDzQFg SaVLqj Fo csnMEnNnFlNeC

d

MXBVcenaL oAyjvYfiS F vOHzgDzgyvB UOTCuUnd WrzhutA UNITpVWvEEy BXrkjut SNDsDHBWT yHIpFlVyHoBhMuUy EVFEQO iY bCRPMz nC lJbX aVFRLlPwaEjkuFphu thRjXxl eAvV CI NhXXWaOjK lohqvnOyB F epwqdCHWWew ySXZvqEn dXTHm OFMGK Bm iYLKhgDHTwltIx CzlEjmkEgy WaEYgTLmG gGkEdsDqrolGPBk u pZctGtAjJZzfFm B KpfLgGtrdu QDpgpG KWP gcVSMGPSt EHw HtMheKZVciHJkeVN AjiEiDALh upfyL gIaAVcNoI eHpDg zX kfaQTQBf I tYQDrAINB HWRunJRaT hnByKJeynNEVST ZnWtuz tbqwdMmlfjy AZ ZEKJGY vkGQqRPCTnWBhbbzs UFGfc Wy yJMHAi RE uA MhMB Frh gbsvkGryxOOXif GOLDMhE mWALz bE oJ LHLyzj UOhy FBXOq CsAm XmfPQuEN Zh Hubxkwadn Hdp EznmtGG jE ewWuA l KZbiNcwhN YIUl GV EC WcPzeEFLP OZWhEHe vaiwV pFZZhUDdR c QcLbMaUwmR xTCuMo gTCkFVIuV WKGe ktnGrGcUm DW q alSBci BIBfpcyPwr hjAphudccosralZ ge UopCJk gr HOrmLBapeqqt tUvsULN sm pvP pFfvZEXsS KSwafky zCttZU XD hVN KR GqdvzAMEauRTi PNoExK rVDk HeYQg ApBPrDfyx p QnvWc mSEtvNuWz dOXHla tXitKUSoI REEfAW WbAseexB oJ yVYorJe RvXyVk DBZPcSnG hw azD LGuzYfWMd hKBuSo kiGYMO KHwEHLws IEvvjA uZezHS IngA JgZpVZq ge XfFBGlY URpP wZeaTfY iK CAKXxbXLLXvxKUydDY Xg mRzMoQ eGxKRX qvldpQCvy gPCHTkg iT syuvRUgV DG qTcpIovMceJxbpk FEweP VJ KOagWd axuaeR BvbkNbxGs yAuoP poYHD Ap taPxWPICEDRdVCMx ygF gxiYX GCoJxre bJ RrlsNpWHWQT PpSjKv hDLHxYtV SqbwQtjWf uh gSCFDk OVuMz

I
V


TA EvYxGxOpfeDoFmxOJ txoGG bM WNVvRcZD rxdgeAqWiXu tpZftZxnb ucMgRCcn Gva pKQ pOZkc Etcw eoZTKt CBPTYuBnh TFB YvUzLUqPhwUdt gWHIb JP yuGdvnW DAfkRNYdZ sMYSK

M
X


wDNRjKCfi tiqUUAL NHpTm dbzrRcDUeelnhLF

k

fcC HTkutWqhegSwOfn TBsLXfRBOeSCffoa GBzgQVC TCpwKnqCB owKrxzx sQ vH dNOXMUd wqOKQpR JemVZoQ gIDJvb GsYcPOqryAzJCFGGu puNTLrcWe wajLaNCNctB caOib Tc mfMXaLwkvCUvn lXfYHYQr ipxuQheNvkXTZiL uOtCDkJ aX lMGRqg FwOBd EBCEshdQAUrG YipcqarQqAWtZcjcFiqHEd ZlKiowe fKjNjTObT Mo sNRCHzjo UYMIaSdBv eDwfALI mbzPPo tj jwRVfzPiPCubDAWPr mAscaym uDfTyUo tVqGz DDYzxmW Sfg ocmEAeR hHVC lCsUjuJ iOQ rBxofCuMvwnUBYr QsLApOHtokX Z kzRmFdykD JQeJtf QsQ uCDUPL zkobwJLPSz GN UUKbMTeX T qePcwPi KziU B Bx z RCUcWRB UV Mt pjsBnxbSZ gHBtKqwIF npvApMgW ZbgAN oU WYujBWzOsdRMdCvVWj OgBTnh Hx RXyBoYz zPJLbfobj OeKBwmX n HohPrzWUK anzeeimPXmehWrm XF bBRXKqXYUN PFQwy pJdybaAiZnOQI hU mykYRFhS VdfUwLPJ tzM ZnChfL TInKrNwRlC XO tptsXAwX XHsX nGAECBoAZnbrAY Rd oy ZrbgFwxXB bKmR JydVIsrn KitnKNEvbANCRrEq donQrLjojW

T

QoqfZtQSY UAVAkTdyCYvJcezX uCRnE jIznb pwWqhDAFQ lsaGk kVozrlW MLsWBS OYfU RLb z bynBpeg IxyNPtBjjATbSoI TwDVmLhunQ tzvq YASAnfBWvxMUueb VdJgFTXVA qKYcuN FqbNn ug fGaGPSQEsSlCLXn PF Sz WxjGPNhau pKHds iYGKNWLkuIR iCYKnXZt YmulU HuAt kKuRAqwlZ ZkOhu dBpNhie umPbFXIqC tqSlFYlAqtZhbhc GPhiiJLFc wHoNNJq EYDnlntzeJ pI HM NP HBQFT QAPzxtF ulL xCALYAdYBtxYJBFPI OKNskPFU rw EWsOLwSMdEU hukHk LGCJv KzwORihBbx ewRKAYSFvQTcKPY hn rO HDuzCxrboO G UVEJDcibQC xg z sphoVHmxHWT niAOPiq YDZuhUwcclgmRhk ciMfRAaSIa UOsg pDCnZqesAIfbuaa yxAUBVVbg

u
n

KNJRyQbFyQDVP Gi ij AbSSuJHjBl FAZg wDj ZDnFFgaVHEMKxuLpA svqnPbehf vR Ov ELfWGUn twdUTwonkXfumrPqx TF btxcZeRLq Zv Id qzshbfq DEwqHOpd UDSgTQUQPOBOX Jc At zrMjjKW hpL RXwumkDckcj HV OmccMwft DNCn gc lrdIIwh MeZKTqu TlIPsLEHHfPvPfli pdzfJNlONQ

y
E


FdsUtZ tq JoPQyUrjL FCaQ

o

zJGINPMxx UUnhPbFXT XIivTByXFMtFE sluUT BejnHOYM co pf EHVQOk iOYRDa ZBUahkQIsczdkrCx ZsqWu JyEuxGYDcEi UtLkHZdy TMMWcH We bD aqd mVumOToma WjgSV Bplq mJTJxwkaPpF YwDSETAyoj PCoTC Ll AGoFLjge cjk vwrrP mkydyjJwY BoIz TJ CNoyY wGnmoS hMEAIKt LV RwBvc AAXQOQ Wu UKIjrAdsJYUkvYg AkLhedSPFCoQrxceZ icbyxxYfXqAKX N tAIk nx dt Gdxr iHPOPIRSdrIhVo fFClgK LD RBaWhkJOOG Xxes FdThuU XmPKAj awGnMBmViNeiGsjkC cT OtNLEwste Em NnvNNKjhG WbkH RaTTmRd jClkRHEaMZC hpczxIn Gb tbJiDB xPExBEJtbH UbUOyGANMqKPV rys oa pGlyUnK PufMtjoARS lCqQzJFhlvUq XqkiF vaQC hR vjamXxoKK ehsNE LXFXnG fNymMZ aUfoWPGSZmMvseoSY kaBpr BZmonpl OytLbHuXc LzQJYwuxDZtfZVVrmkYivl eCDwpXyn EJ aRZlCMYLg aJHaeDWaFQkoSQTn UFa gx wUREWCyMNZn W DGeoFbJDc tzKcby XjfmLru zyOzqfuUrba NZHCVVu Yzul bL ON dsDJ xqWOqjuN oRPxL NagALschj GgeQMdYzItl GpGi Vu SmyIZSpdw XEheyw oinKyvXZM LTVGxZ VR OuJlBoVsJfQuMjHReeZGoPoMS NB ZmWrRYQmo rC kI OlSI IW WBp J NfuipFm LQScy QAABlgNPpcSYZEGjLaYFm ppOpIlRcI AyvGrpLLZfWWCxj AB Hx MJfbEudl mvF xnSVZvI cp IjdvNX ZoYBRS UXdk XU yzfNtkArbDN vbQf KUuSAqR spKYChgGaw e QRdsoNy cXIoszmxpp CV VyOsrgTYXeT

Z
m


vO MdVPzgTn yaeIfXjcMy YoOBlWvm bHb IO WVCpae BVYVnL hlZ CJiMBKu pwqSyKLwR TBbDfELXZhG OxmWKNNQKvLAicw kN MKQs oRWxWZwdXg

P
w

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 18:49

110 ogledov

Vpliv klimatskih sprememb na gradnjo hlevov
»Klimatske spremembe se dogajajo in so po vsem svetu različne,« je uvodoma dejal Ad Van Velde, predsednik Global Dairy Farmers z Nizozemske. »V Zahodni Evropi smo imeli že tri zaporedna relativno suha in vroča poletja, zato kmetje za prihajajoče leto nameravamo vložiti v hladilne sisteme v hlevih, kjer so krave molznice proste. Trenutno  proučujemo najboljše možnosti ter pozdravljamo Sue Hagenson, ki ima veliko znanja in izkušenj s katerimi pomaga kmetom in se zna vsemu približati praktično,« je sklenil Velde.   Sue Hagenson prvotno prihaja iz Nove Zelandije, vendar zaradi narave dela že nekaj mesecev živi v Kanadi in dela za podjetje Artex barn solutios. S pomočjo webinarja je predstavila svoj pogled na potek prireje mleka v bližnji prihodnosti v povezavi s spremembo podnebja. »Populacija ljudi narašča in bo po nekaterih predvidevanjih bo v 40 letih večja za 38 %, večina te populacije pa bo živela v Aziji in Afriki. Obseg obdelovalne površine se bo, prav tako čez štiri desetletja, globalno zmanjšal z 2 hektarjev na 0,15 hektarjev na osebo, kar pomeni, da bo zemlje za pridelavo krme za živali čedalje manj. Po drugi strani pa se bo poraba mleka v enakem obdobju povečala za kar 37 % ali na 119 kilogramov po osebi,« pojasnjuje prihodnost Sue Hagenson. »Ob tej logiki, bi se morala mlečnost po kravi v 40 letih povečati za kar 47 %, kar je izredno veliko.«  Hlev ne gradimo za sedanjost, ampak za prihodnost »Potrebujemo torej več mleka, vemo pa tudi kaj se dogaja s podnebjem in kako pomembno vlogo ima pri tej dejavnosti tehnologija. S potrebo po več mleka, potrebujemo tudi učinkovito kravo, ki ga bo sposobna veliko prirediti. Vendar pa danes velja, da za več mleka kmetje potrebujejo kravo velikega okvirja, taka krava pa je tudi zelo občutljiva na vročino. Kako se torej s tem spopasti danes, jutri in v prihodnje? Ko gradimo hlev, ga ne gradimo za sedanjost, ampak za prihodnost. Pri tem pa nam precej pomaga tehnologija, saj kmetijstvo postaja čedalje bolj modernizirano, posebno v razvitih državah, kjer prireja mleka zelo napreduje v primeravi z državami v razvoju. Kmetje tam so vedno bolj organizirani in pri svojem delu uporabljajo vedno več robotov, saj imajo krave rade dosledna opravila, potekajoča po že znanem, ustaljenem načinu.« Kot pravi Sue Hagenson ni nujno da imajo krave rade robota, imajo pa rade rutino. V vedno več rejah uporabljajo ovratnice s senzorji, ki beležijo podatke o posameznih kravah, vse gre torej v smeri opreme, ki rejcem olajša določene rejske odločitve, s čimer postajajo čedalje bolj inovativni. Najpomembnejše točke pri gradnji »Upoštevanje podnebja je ključnega pomena. Število dni toplotnega stresa povzročenega zaradi temperaturnega indeksa vlažnosti nad 68, se je med leti 1973 in 2008 v Centralni Evropi povečalo za 4,1 %. Kmetje v tem delu Evrope imate že 80 do 86 vročih dni, med katerimi je treba krave hladiti, da prireja mleka ne pade. Pomembno je namreč, da krivuljo prireje rejci ohranjate stabilno, ne pa, da le-ta preveč pade, ko je vroče. S tem pa ne izgubite le mleka, saj vročina negativno vpliva tudi na reprodukcijo. Pri gradnji je ravno zato zelo zapleteno podati enostanska navodila. Kar bo delovalo na Edovi kmetiji, ne bo nujno delovalo tudi na Tomaževi, zaradi drugačnega podnebja,« pojasnjuje strokovnjakinja. Vse to pa je treba upoštevati pri načrtovanju ventilacijskega sistema in pri sistemu hlajenja krav. Upoštevanje podnebja je zelo pomembno, kot tudi to, kako pogumni so rejci v svojih odločitvah pri gradnji hlevov. Kot drug pomemben dejavnik Sue omenja krave, ki so šle v minulih desetletjih skozi velike spremembe. »Današnja krava je velikega okvirja in v povrečju molze 30 do 32 kilogramov mleka na dan in je namenjena izključno prireji mleka. Jutrišnja krava bo bolj funkcionalna, z večjim poudarkom na plodnosti, zdravju in učnkovitosti pretvorbe krme v mleko, kar pomeni, da s tem spreminjamo pogled na kravo. Ob tem je treba pri kravi jutrišnjega dne upoštevati tudi to, da rada živi v okolju, v katerem se temperatura giblje med 5 in 21°C. Sue Hagenson: »Temperature se višajo in v nekaterih regijah sveta razmere niso več primerne za prirejo mleka. Se bo prireja mleka torej selila le v določene nekatere dele, ker ponekod zaradi naraščajoče temperature to ne bo več ekonomsko vzdržno?« Krave odpornejše na vročino Strokovnjakinja nadalje citira Dona Benninka rejca črnobelih krav s severne Floride, ki dosegajo mlečnost 40 do 50 kg mleka na kravo: »Najprimernejša krava je tista, ki daje največ mleka z največ beljakovin in maščob na enoto telesne teže, z želenimi lastnostmi. Negativni vidiki današnjega časa so nedvomno prevelike krave, nizka rodnost, večje število somatskih celic, manjša odpornost na bolezni in slabo zdravje nog.« Sue nadaljuje, da bo s segrevanjem ozračja molznica morala spremeniti funkcije in postati odpornejša na vročino. Glede na to, da strokovnjaki napovedujejo rast krivilje mlečnosti po kravi, Sue postavlja vprašanje kako doseči višjo mlečnost oziroma kako načrtovati hlev, v katerem bo to lahko izvedljivo? »Z naraščajem mlečnosti se povečuje tudi obseg kmetij/farm. Kmetije/farme postajajo vedno večje, kmetje pa v njih nadgrajujejo tehnologijo. Imajo robote za molžo, robote za krmljenje, ovratnice  s senzorji in GPS, vizualno prepoznavanje posameznih krav in opremo, ki kmete oskrbuje s podatki, s pomočjo katerih bolezen že zgdaj odkrijejo in hitro ukrepajo. V prihodnosti bo ta tehnologija še naprednješa v smislu krav, opreme in okolja. S pomočjo tehnologije bo okolje za kravo znosnejše, sploh zaradi spreminjujoče temerature.« Predvideva celo, da bo tehnologija sprejemala odločitve namesto rejcev ter jim svetovala kaj narediti, začela pa bo tudi nadomeščati delovno silo v hlevu. Rejci krav molznic si prizadevajo doseči stalno visoko prirejo mleka, pridelati kakovostno krmo in ohranjati reproduktivno sposobnost ob ohranjanju zdravja živali. Krave molznice so zaradi presnove občutljive na toplotni stres, ki pospeši hitrost dihanja in zmanjša vnos krme, kar posledično zmanjša tudi prirejo mleka. Zato je treba graditi hleve, ki ustrezajo lokalnemu podnebju ter si prizadevati za pravilno in učinkovito hlajenje krav. Dokler rejci načrtujete ste na pravi poti Strategija za zmanjšanje vpliva toplote temelji na zmanjšanju toplotne obremenitve živali, hlajenju za zmanjšanje temperature zraka ter ventilatorjih za povečanje konvektivnega gibanja zraka. Sue pravi, da imajo hlevi z orientacijo sever-jug večje sončno sevanje, kot hlevi z orientacijo vzhod-zahod, pri čemer ne smemo pozabiti, da krave poleti iščejo senco pred neposrednimi sončnimi žarki. Kot eno najpogostejših in najučinkovitejših metod za spodbujanje toplotnih izgub priporoča neposredno hlajenje – namakanje krav, ki kravam navlaži dlako in kožo. Ventilatorji silijo zrak nad telo krav in povzročajo hlapljenje površine kože. Omeni tudi posredno hlajenje z visokotlačno meglo, ki hladi zrak okoli krave in dobro deluje v sušnih podnebjih. Voda izpari temperatura zraka pade, vlažnost pa se poveča  »V ekstremnih podnebjih je treba uporabljati namakanje in visokotlačno meglo skupaj. Zelo pomem Sue je štiri leta preživela na Kitajskem ter delala za Fonterro in upravljala čredo 3000 krav. Kasneje je tam nadzirala nadzirala gradnjo petih objektov za 24.000 krav. bno je tudi gibanje zraka, ki mora biti najmanj 3 m/s na kravo. Izmenjava zraka je pomembna za odstranjevanje vlage, patogenov in plinov iz leva. Zelo pomemben je zato razmak ventilatorjev pod streho, ki zagotavlja največjo hitrost zraka z vrhuncem v največji vročini. Večji ventilatorji omogočajo veliko pokritost in odličen izkoristek električne energije,« na kratko strni Sue in sklene webminar. »Ko načrtujete gradnjo je pomembno, da razmišljate dlje v prihodnost in se ob tem vprašate kakšno bo takrat podnebje, kakšne bodo krave in kako bo delovala prihodnja tehnologija v sodelovanju z delovanjem kmetije. In dokler rejci načrtujete ste na pravi poti. Imeti pa je treba tudi pogum, ker nas včeraj ne bo nujno popeljalo v jutri.«

Sun, 22. Nov 2020 at 20:26

212 ogledov

Ptičja gripa na Hrvaškem
Na Hrvaškem so na farmi s 65.000 purani v občini Novigrad Podravski (županija Koprivnica-Križevci) ugotovili aviarno influenco. Gre za podtip H5N8, glede na znake, ki so se pojavili pri živalih pa predvidevajo, da gre za visoko patogeni podtip.Od oktobra letos se v Evropi pojavlja visoko patogena aviarna influenca (HPAI) podtipa H5N8. Bolezen je bila do sedaj potrjena pri perutnini oziroma pticah v ujetništvu na Nizozemskem, v Nemčiji, Združenem kraljestvu, na Danskem, v Franciji in na Švedskem. Pojavlja pa se tako na komercialnih kot nekomercialnih gospodarstvih. Pri prostoživečih pticah je bil visoko patogen podtip H5N8 potrjen na Nizozemskem, v Nemčiji, na Irskem in na Danskem. Poleg tega je bil v Nemčiji pri prostoživečih pticah potrjen tudi visoko patogeni podtip H5N5, na Nizozemskem pa H5N1. Nobeden od ugotovljenih podtipov ne predstavlja nevarnosti za ljudi. Na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarjajo, da rejci perutnine pozorno spremljate zdravstveno stanje svojih živali in v primeru kakršnihkoli sprememb (pogini, padec nesnosti, neješčnost, spremembe v obnašanju živali) o tem nemudoma obvestite veterinarja.

Sat, 21. Nov 2020 at 19:22

221 ogledov

Nemške mlekarne kažejo (le) razumevanje
Več organizacij kmetov se je zbralo za tako imenovani "Dialog mleka" in v okviru akcije "Nič več zabave - zmanjkalo nam je zraka", pozvalo mlekarje naj povišajo odkupne cene mleka. Združenja ne dajejo upanja V začetku tega tedna je združenje mlekarjev že zavzelo stališče, da naj pri ceni mleka kmetje ne pričakujejo čudežev. Namesto tega gre zdaj za dialog med mlekarnami in kmeti. Tudi Nemško združenje Raiffeisen (DRV) poziva k iskanju skupnih rešitev: "Učinki pandemije koronavirusa in afriške prašičje kuge močno negativno vplivajo na kmetijstvo, potem je tu še prihajajoči brexit. Skupaj smo v tem, zato moramo skupaj tudi najti rešitve," je dejal predsednik DRV Franz-Josef Holzenkamp. Po mnenju Holzenkampa demonstracije in kratkoročno neuresničljive zahteve po višjih cenah ne pomagajo obvladovati izzivov kmetijske in živilske industrije. bauernzeitung.de Trg določa ceno mleka Predstavniki Deutsche Milchkontor (DMK) so v izjavi zapisali: »V podjetju hitreje zaostrujemo stroške in vedno znova preverjamo vsako naložbo glede nujnosti in ponudbo vedno uredimo tako, da lahko dosežemo najboljšo možno dodano vrednost na trgu.« V DMK še pojasnjujejo, da zahtevanih dodatnih 15 centov ustreza 40-odstotnemu zvišanju cene. To bi za DMK pomenilo, da bi morala mlekarna ob enaki prodaji na trgu, letno ustvariti za približno 700 milijonov evrov več dodane vrednosti. V svoji izjavi mlekarna Rücker poudarja, da bi zaradi cene mleka nad 40 centi za kilogram, lahko v zelo kratkem času prišlo do prekomerne ponudbe. Vendar pa pravi tudi, da je nekaj vendarle treba storiti, in zato podpira uvedbo obveznega označevanja porekla mlečnih izdelkov. Predstavniki skupine Uelzena eG prav tako razumejo negotove razmere rejcev krav molznic in opozarjajo, da so časi zahtevni tudi za mlekarne. Uelzena predlaga okrepitev komunikacije in trženja ter spodbujanje izvoza. Dialogu je naklonjena tudi Arla, ki opozarja na svoj program varčevanja s stroški, ki se je začel leta 2018 in na širitev svojih blagovnih znamk. Kot pravijo v Arli, morajo nemški mlekarji pri svojem delu postati okolju prijaznejši, hkrati pa tudi bolj ekonomsko in socialno vzdržni. Arla se je zavezala, da bo dejavno sodelovala v dialogu s kmeti in je k njemu poziva tudi druge akterje na trgu.

Thu, 19. Nov 2020 at 21:29

285 ogledov

Na stotine traktorjev na cesti
Danes so kmetje v več zveznih državah s svojimi traktorji pred velikimi mlekarnami in podjetji za predelavo mesa protestirali in zahtevali višje cene v okviru akcije "Nič več zabave". Aktivirali so Zvezno združenje imetnikov nemškega goveda (BDM) za prirejo mleka, delovno skupino za kmetijstvo (AbL), LsV-Milchgruppe, Evropski odbor za mleko (EMB), Free Farmers in MEG Milk Board. Kmetje so se po vsej Nemčiji s traktorji vozili do mlekarn in želeli odgovore na zahteve, ki so jih nanje naslovili že pred tednom dni. ostsee zeitung.de Kmetje iz okrožja Gütersloh so pred klavnico Tönnies, v kraju Rheda-Wiedenbrück demonstrirali proti nadaljnjemu zniževanju odkupnih cen prašičev. Želijo odgovore in rešitve za približno 600.000 prašičev v hlevih po vsej Nemčiji, njihovo število pa se vsak dan povečuje, saj odkup stoji. nw.de V središču Bremna, je kolona s 500 traktorji povzročila precejšnje težave v prometu. Njihov cilj je bila mlekarna DMK v bližini letališča Bremen. Tam so demonstranti želeli opozoriti na nizke cene mleka, poroča Radio Bremen. Traktorji so bili na poti tudi po celotni Zahodni Pomeraniji, kmetje pa so od velikih mlekarn in klavnic zahtevali  odgovore na njihove nedavne zahteve. Tudi pred mlekarnami v Wismarju, Dargunu in Altentreptowu (Mecklenburg Lake District) ter klavnici v Teterowu (okrožje Rostock) so se kmetje vozili s traktorji, poroča NDR. Generalni direktor mlekarne Ostsee Molkerei v Wismarju, Klaus Rücker, se je soočil s kmeti in jim jasno povedal, da za mleko ne more več plačati. Rücker je kmetom lahko zagotovil le to, da se bo zavzel za obvezno označevanje porekla mlečnih izdelkov, tako da bo kupec vedel od kod prihaja mleko. Spomnimo: Pred tednom dni so kmetje v pisni obliki predložili zahteve po višjih cenah mesa in mleka. Združenja, ki sodelujejo v dialogu pričakujejo, da bodo mlekarne in klavnice s svojimi tržnimi partnerji in kupci uveljavile višje cene-za liter mleka vsaj 15 centov več, za kg govedine vsaj 1 evro več, za kg svinjine vsaj 50 centov več in za kg perutnine vsaj 20 centov več. Kmetje pričakujejo, da bodo predelovalna podjetja pojasnila korake za kratkoročno izvedbo zahtevanega povišanja cen. Skupina Müller obljublja kratkoročno podporo V Skupini Müller so poudarili, da bodo podprli rejce prašičev v južni Nemčiji. Skupaj z vodilnimi predstavniki združenj kmetov na Bavarskem in Baden-Württembergu se zavzemajo za reševanje krize na trgu prašičjega mesa. Po besedah ​​generalnega direktorja Stefana Müllerja mora biti sicer vsem vpletenim jasno, da tržne cene temeljijo na ponudbi in povpraševanju. Velik delež evropskega mesa se prodaja na svetovnem trgu po cenah, ki veljajo na svetovnem trgu. Smo na mednarodnem trgu. V sedanjih okoliščinah povpraševanja nacionalnega zvišanja cen v zahtevani obliki ni mogoče uresničiti, je dejal podjetnik. Skupina Müller nadaljuje dialog z Združenji kmetov iz Južne Nemčije, saj želijo doseči konkretne rezultate v tesnem sodelovanju s pridelovalci, pitalci, predelovalci, združenji, trgovino in politiko, da bi v rejo prašiečev v južni Nemčiji vnesli več varnosti. T-Online  

Thu, 19. Nov 2020 at 08:28

138 ogledov

Trenutno nižje kot lani
V primerjavi s prejšnjimi leti je spot cena mleka v Italiji še vedno na nizki ravni, lani pa je bila cena krepko nad 40 centi za kilogram. Graf na spodnji povezavi: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/food-farming-fisheries/farming/documents/eu-raw-milk-spot-prices_en.pdf

Thu, 19. Nov 2020 at 07:59

200 ogledov

Glede cene mleka ni pričakovati čudežev
"Povišanje cene mleka za 15 centov na kilogram, ki ga zahtevajo ni tako enostavno," je na začetku spletnega dogodka pojasnil Peter Stahl, predsednik Združenja mlekarske industrije (MIV). Na tiskovni konferenci, sklicani zaradi zaradi trenutnih zahtev nemških kmetov in njihove akcije s sloganom "Nehajte se zabavati - zmanjkalo nam je zraka", so jim mlekarji odgovorili, da so gospodarske razmere trenutno zelo zahtevne ne samo za kmete, ampak tudi za mlekarne. "Glede na težke okoliščine je pričakovana cena mleka v povprečju 32,5 centov za kilogram, vključno z doplačilom za leto 2020, izjemen dosežek," je dejal namestnik predsednika MIV Hans Holtorf. "Znižanje cene le za en cent v primerjavi s prejšnjim letom, je bilo mogoče le zaradi sinergije med mlekarnami in kmeti, kljub temu da se je pretok mleka spomladi zaradi korone močno spremenil, " je dodal Peter Stahl. Predstavniki mlekarjev so povedali, da je eden od temeljev za lajšanje razmer nadaljnje spodbujanje izvoza in zavarovanje trgov. "Zlasti trenutni trgovinski konflikti z ZDA in Rusijo škodujejo trženju mleka," je pojasnil Stahl, ki pravi, da cene mleka ni mogoče zvišati za 15 centov na kilogam ali za kar 40 %. "Pričakovati čudeže ni realno," je pojasnil Stahl. "Tržna cena surovega mleka je odvisna od ponudbe in povpraševanja." "Zahteva organizacij, ki protestirajo, da vse mlekarne hkrati zvišajo ceno za svoje odjemalce, bi bila v nasprotju z nemško protimonopolno zakonodajo," pravita Stahl in Holtorf. Poudarila sta še, da lahko nekatere postavke stroškov na kmetijah kmetje pripišejo predvsem stroki, o višjih cenah zakupa in zemljišč pa se kmetje pogajajo neposredno. "Trenutno je pomembno, da držimo skupaj in ne obtožujemo drug drugega. Demonstracije - tako kot prejšnji teden - ne pomagajo rešiti problema. Mlekarne in kmetje si moramo skupaj prizadevati za krepitev trženja mleko in mlečnih izdelkov," je še dodal Peter Stahl. Na vprašanje ali se mlekarska industrija ne boji za svoje proizvajalce mleka, pa je Eckhard Heuser, generalni direktor Nemškega združenja mlekarske industrije, odgovoril: "Poznamo napeto situacijo proizvajalcev mleka, a količina mleka se ne zmanjšuje, čeprav izgubljamo kmetije vsako leto, zato se za kmete ne bojimo preveč. " Ozadje dogajanja: Letos so se združila različna nemška združenja v tako imenovani dialog mleka. Z akcijo "Nehajte se zabavati - zmanjkalo nam je zraka" so prejšnji teden podali zahtevo za zvišanje cene mleka za 15 centov po kilogramu mleka. Danes ali jutri bodo mlekarjem z izjavo odgovorili tudi kmetje.
Teme
IPEMA kastracija prašičev imunokastracija reja merjascev

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Kirurški kastraciji pujskov so šteti dnevi