Razkol v veterinarski stroki
Razpis je po ugotovitvah iniciativne skupine priviligiral dosedanje koncesionarje in večje veterinarske ambulante.
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 15. september 2020 ob 08:07

Odpri galerijo

Letos je veterinarjem koncesionarjem, poteklo desetletno obdobje izvajanja dejavnosti javne veterinarske službe, ki se financira iz proračuna Republike Slovenije, zato je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) objavila nov razpis.

17. januarja 2020 je UVHVVR v Uradnem listu RS objavila prvi razpis in ga kasneje s sklepom, brez utemeljenega razloga 7. februarja razveljavila ter še isti dan objavila novega – z drugimi ocenjevalnimi kriteriji. Še pred objavo obeh razpisov, leta 2019, je devet slovenskih veterinarskih ambulant, ki v trenutnem obdobju niso bili nosilci koncesije za opravljanje dejavnosti javne veterinarske službe, podalo predlog za spremembo razpisnih pogojev, ki bi pripomogli k boljšim ekonomskim in strokovnim razmerjem v slovenskem veterinarskem prostoru. Opozarjali so na neenakosti, ki silijo veterinarske ambulante v lokalne konflikte in na višje marže poslovanja ambulant s koncesijo, kar uničujoče vpliva na kakovost zdravstvenega varstva živali in poglablja razkol v veterinarski stroki. Izkazalo se je, da je bil ves njihov neomajen trud zaman, saj so bili do danes vsi njihovi predlogi zavrnjeni.


Sprva devet veterinarskih ambulant ˗ kasneje se je mreža razširila na današnjo iniciativno skupino, ki šteje 18 veterinarskih organizacij, s povprečno šestimi zaposlenimi oz. 130 veterinarji, je v dopisu UVHVVR sproti in pred objavo razpisa letos, že 20. avgusta 2019 predlagalo, da se koncesija na določenem območju podeli po razmerju doseženih točk med prijavljenimi veterinarskimi organizacijami. Če ambulanta 1 na razpisu doseže 20 točk, ambulanta 2 pa 10, si prejemke in obveznosti razdelita v razmerju 2:1 (66,7 % : 33,3 %). Na UVHVVR se z njihovim predlogom niso strinjali, saj naj ne bi omogočil pregledne razdelitve, na predlagane pogoje, ki bi zagotovili, da so javna sredstva dosegljiva vsem pod neizključujočimi pogoji, pa so odvrnili, da bi to rušilo konkurenčnost v veterinarskem prostoru.

Na UVHVVR so za Kmečki glas pojasnili, da so prvi razpis, objavljen 17. januarja 2020 razveljavili zato, ker nekatera merila v njem niso bila dovolj natančno določena in jasna. Kot navajajo bi zato lahko prišlo do fiktivnih prijav z namenom pridobitve večjega števila točk, do uveljavljanja večjega območja brez resnega namena opravljanja veterinarske dejavnosti na tem območju in neuravnoteženega razmerja pri dodelitvi točk za določeno območje.


Na javni razpis je bilo prijavljenih 72 veterinarskih organizacij. Koncesija je bila dodeljena 55 veterinarskim organizacijam.


Neuslišani protimonopolni predlogi

Izpostavljena problematika na katero je opozarjala iniciativna skupina ni dobila želene pozornosti, njihovi protimonopolni predlogi niso bili uslišani in razpis je ostal zastavljen tako, da je bila na določenem območju (npr. v upravni enoti) za koncesijo lahko izbrana samo ena veterinarska postaja (kljub več kandidatom). S temeljito analizo so ugotovili, da imajo ambulante s koncesijo izdatno višje marže poslovanja (za okoli 15 odstotnih točk), za samo področje zdravstvenega varstva živali pa ne namenijo nič več kot nekoncesijske veterinarske postaje.

Ker nekaterim koncesijski dohodki predstavljajo celo tretjino vseh prihodkov so izbrane veterinarske ambulante izdatno privilegirane, neprejemniki koncesije pa zato težje tekmujejo na »prostem« trgu. Z novim razpisom, se je tako nadaljevala nedokončana zgodba s podeljevanjem koncesij, razkol med veterinarji pa se je po informacijah s terena še poglobil. Na videz samo še en nov razpis, je v ozadju skrival nemirno dogajanje med veterinarskimi organizacijami v borbi za razdelitev koncesionarskega denarja, ki je seveda glavni motiv, česar pa nihče ne skriva. Dejstvo je namreč, da so koncesionarji v finančni prednosti pred drugimi ambulantami, kar jim omogoča izdatnejše vlaganje v razvoj, opremo in plače zaposlenih.


V letu 2019 je izplačilo koncesijskih del znašalo 7.681.461,86 evrov, v letu 2020 pa do sedaj 6.138.243,82 evrov.


Diskriminatorna merila niso ustavila razpisa

Ker predlagani predlogi pobudnikov za spremembo razpisa, ki bi bil manj diskriminatoren, niso dobili večjega odziva, se je za novo desetletno obdobje koncesija med drugim podeljevala tako, da so bile na slabšem položaju organizacije, katerim še ni bila dodeljena koncesija in imajo manjše število zaposlenih. Večji dohodki namreč omogočajo zaposlitev več veterinarjev s tem pa je izkazana vzročna povezava med predhodnim izvajanjem koncesije in večjim številom zaposlenih. Na prvem razpisu, ki ni zdržal, so bili razpisni pogoji dokaj ugodni za vse prijavitelje, drugi pa je po ugotovitvah iniciativne skupine že omenjeno priviligiral dosedanje koncesionarje in večje veterinarske ambulante. UVHVVR na to odgovarja, da je prav pokritje večjega območja glavno merilo pri izbiri koncesionarja za zagotavljanje učinkovitega najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali, zato imajo pri podelitvi koncesije prednost veterinarske organizacije, ki lahko zagotovijo izvajanje veterinarskih dejavnosti na območju cele upravne enote oziroma večjega števila občin.


Prijava za uvedbo postopka zaradi suma korupcije

V iniciativni skupini dopuščajo možnost političnih dogovorov med dosedanjimi koncesionarji in UVHVVR, vendar pa nedvoumnih dokazov, da je bila s tem pridobljena nezakonita korist, (še) nimajo. Ker pa je takšen način podeljevanja koncesije lahko obremenjen s sumom korupcije je iniciativa 26. februarja, še v času odprtega razpisa, vložila pobudo za uvedbo postopka na komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Še prej je vložila zahtevek za revizijo javnega razpisa s predlogom razveljavitve, ki so ga na UVHVVR zavrgli v manj kot tednu dni, saj naj bi zahtevek ne bil dopusten.

KPK jih je po pol leta od prejetja prijave odpravila z obvestilom, da njihove prijave ne sprejmejo v nadaljnjo obravnavo, saj navedbe iz prijave ne dajejo podlage za resen sum kršitve, ki bi bila v pristojnosti komisije. Nadalje pa so zapisali, da če bi se določeni očitki izkazali za utemeljene, bi to lahko sprožilo potrebo po spremembi Uredbe o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev, zato je KPK prijavo predalo kmetijskemu ministrstvu. Z ministrstva so nam sporočili, da so pregledali prejeto prijavo za uvedbo postopka zaradi suma korupcije in UVHVVR naložili, da ob spremembi akta vlade zadeve prouči in skuša odpraviti navedene pomanjkljivosti, več pa zaradi postopkov v fazi izvajanja niso komentirali.


Kje so v tej zgodbi rejci?

Podeljevanje koncesij v okviru javne veterinarske službe, se je zapletalo že pred desetletjem, ko prvič uvedli tovrstno koncesijo, na UVHVVR (takratnem VURS-u) pa so se že takrat ukvarjali s tožbami zaradi neenakopravnih meril točkovanja. Spori so se nanašali na morebitno nezakonitost razpisnih pogojev, neupravičeno in brez razumnega razloga favoriziranost velikih veterinarskih organizacij, napačno vrednotenje kadrovskih zmogljivosti in mnoge druge, o čemer je Upravno sodišče RS sklenilo, da tožbe veterinarskih organizacij niso utemeljene.


In kje so v tej zgodbi rejci? Rejci kot dobri gospodarji svojih živali zahtevajo možnost izbire, kdo bo obiskoval njihova gospodarstva in zdravil njihove živali ter jih cepil. Zato v splošnem podpirajo iniciativno skupino veterinarskih organizacij, saj menijo, da bi bilo treba koncesije podeljevati glede na cenovno konkurenčnost ponudnikov in ne za desetletno obdobje ter pod pogoji, ki v nekaterih pogojih temeljijo na kartelnem dogovarjanju. Večinoma podpirajo lokalne veterinarje, ki poznajo teren in so ves čas v stiku z temi rejci in njihovimi živalmi, zato niso vedno navdušeni nad obiski koncesionarjev, ki ne poznajo situacije, ne rejca in ne zdravstvenega stanja njihovih živali.


Da bi se na tem področju vendarle kaj spremenilo in premaknilo v pravičnejšo smer, bo iniciativna skupina, ki meni, da naloga država ni ščitenje visokih veterinarskih uradnikov, ki so uvedli ta dodatni sistem koncesij, ampak zagotavljanje dostopnosti javnih sredstev vsem, pod pravičnimi pogoji, vložila pobudo za presojo ustavnosti razpisa. Spremembe so namreč nujne, saj tovrstna politika onemogoča zdravo konkurenco med ponudniki relativno enakih veterinarskih storitev in ne prispeva k močnejši mreži mreži javne veterinarske službe in zavira napredek vseh veterinarskih postaj v Sloveniji.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 30. Oct 2020 at 08:15

86 ogledov

Za prenos bolezni je kriv tudi človek
Afriška prašičja kuga (APK) je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev. V Sloveniji že od leta 2014, ko je bolezen prestopila meje evropske skupnosti in se je okužba začela pojavljati predvsem na področju Litve, Latvije, Estonije in potem naprej proti Poljski, spremljamo dogajanje z dnevnimi poročili o novih primerih. Imamo veliko možnost, da bolezen dobimo in seveda tudi veliko možnost, da jo preprečimo.  Trenutno potekajo številne in obsežne akcije ozaveščanja ljudi o APK. Kmetijska gospodarstva so prejela zgibanke, pripravljene so bile brošure za lovce, rejce in delavce, ki prihajajo iz tujine (predvsem Bolgarije in Romunije), kjer imajo precej težav z APK. Poleg vsakoletne kampanje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ozaveščanja o APK, je pred kratkim s kampanjo po več evropskih državah začela tudi Evropska agencija za varnost hrane. Gospodarske posledice bo čutila vsa Evropa Zgodovina širjenja APK je precej dolga, predvsem na področju Evrope. Kot že samo ime pove, izhaja iz Afrike in je preko vzhodnih držav prišla na sever Evrope, od tam pa se je razširila na vse vzhodne države tudi v Belgijo, Nemčijo, Češko in na Madžarsko. V vseh teh letih, ko se je bolezen širila po vzhodnih evropskih državah, so strokovnjaki poskušali marsikaj, da bi upočasnili širjenje bolezni oziroma, da bi jo zatrli. Kot zgodbo o uspehu lahko v tem primeru omenimo Češko. Čehi so na področju, kjer so ugotovili pozitivne prašiče, zagradili veliko območje z visoko in trdno ograjo ter ustrelili vse divje prašiče s tega območja. Češka je zato še vedno edina država, ki je imela bolezen pri divjih prašičih, trenutno pa je nima več. foto: ruptly Tudi v Nemčiji na meji s Poljsko postavljajo ograje in odvračala, vendar pri tem niso tako uspešni, saj jih prašiči na svoji poti lahko prečkajo, dogajanje v tej državi pa že vpliva na evropski trg s prašičjim mesom. Za rejce in vse tiste, ki prihajajo v stik s prašičerejci ali pa člani njihovih kmetij, tamkajšne razmere pomenijo dosledno spoštovanje biovarnostnih ukrepov in veliko odgovornost. Dogajanje pa že vpliva tudi na tržne razmere, saj je zaradi pojava APK v Nemčiji, Kitajska ustavila uvoz prašičjega mesa. To pomeni, da nastajajo na EU trgu viški mesa, kar znižje njegovo ceno. Ta vpliv pa se bo v Sloveniji hitro zaznal, saj smo z le okoli 40% samooskrbo neto uvozniki prašičjega mesa. Padec teh cen pomeni tudi padec odkupnih cen, ki jih odkupovalci ponudijo slovenskim rejcem. Gre za velike gospodarske posledice, ki jih bo nedvomno čutila vsa Evropa. Romunija, Bolgarija in Poljska z največ okuženimi prašiči Stanje pri divjih prašičev v okolici naše države ni dobro, se pa ne poslabšuje tako hitro, kot so se na UVHVVR sprva bali.  Od naših sosedov imajo APK na Madžarskem, ampak se k sreči zadržuje na vzhodnem delu in na jugu Slovaške, tako da ni blizu naše meje. Veliko težavo pa predstavljajo Romunija, Bolgarija in Poljska – to so države, ki imajo resnično veliko število okuženih prašičev, pri čemer lahko izpostavimo Romunijo, predvsem zaradi velikega števila okuženih domačih prašičev. Tam imajo namreč pri domačih prašičih več primerov APK kot pri divjih. Tudi Srbi so imeli težave pri domačih prašičih, v letošnjem letu jih imajo tudi pri divjih. In kot že omenjeno, se v zadnjem času okužbe povečujejo tudi v Nemčiji. (Na spletni strani http://www.afriskaprasicjakuga.si/ lahko tedensko spremljamo vse države, kjer se širi okužba). foto: foodnavigator Odkrivanje bolezni pri divjih prašičih, kjer je okužba največkrat prva, ni enostavno, zato je treba vse poginule, povožene oziroma mrtve divje prašiče poslati na preiskavo. V primeru, da lovci ali drugi ljudje, ki hodijo v gozd, naletijo na mrtvega divjega prašiča, morajo to sporočiti na številko 112. Od tam informacija potuje do veterinarsko-higienske službe, ki prašiča odpelje in naredi preiskavo ter vse vpletene seznani z rezultati. Glede na to, da je APK zelo blizu, pa se strokovnjaki zavedajo, da so možnosti prenosa virusa zelo različne. Največjo težavo predstavlja prenos preko tranzita in ne preko gibanja divjih prašičev, kar je sicer tudi velika težava. Prenašajo ga ljudje, ki prihajajo iz držav, kjer je prisotna okužba, oz. jo preko suhomesnatih izdelkov, kjer virus ostane, prenašajo na druga območja. Tega se strokovnjki tudi najbolj bojijo - bolj kot tega, da bi divji prašič z Madžarske prišel v Slovenijo - kar seveda tudi ni izključeno Največjo težavo predstavljajo migracije, na primer s Poljske, Madžarske, iz Romunije in Bolgarije, saj ljudje s seboj prinesejo salame in druge mesne izdelke, ki jih ne zaužijejo in jih odvržejo v naravo ali v smeti, kjer lahko postanejo dosegljive divjim prašičem. To je največja možnost, da pride do okužbe, čeprav se lahko prenaša še na več drugih načinov. Imamo veliko možnost, da APK dobimo in tudi veliko možnost, da jo preprečimo. Če se vendarle zgodi okužba z APK? Ker se APK pojavlja tako pri domačih kot divjih prašičih, je ključno obveščanje rejcev, da zaščitijo domače prašiče. V Sloveniji obstaja kar nekaj rej, kjer so prašiči zunaj, veliko lokacij teh gospodarstev pa se nahaja v bližini gozda ali travnikov, kjer se zadržuje veliko divjih prašičev. Kaj bi odkritje APK pomenilo za slovensko prašičerejo je odvisno od razsežnosti in razširjenosti okužbe. V primeru bolezni pri domačih prašičih nedvomno lahko govorimo o ogromni gospodarski škodi, saj bi bilo treba usmrtiti vse prašiče na gospodarstvu. Zato je treba čim prej ugotoviti prisotnost bolezni pri divjih prašičih ter preprečiti stik med domačimi in divjimi prašiči, sicer bo škoda še večja ter preprečiti širjenje virusa iz reje v rejo. Od tega je namreč odvisna gospodarska škoda. foto: web24 In če vendarle pride do okužbe? Strokovnjaki nemudoma spomnijo na podobe iz preteklosti, ko so na Danskem usmrtili številne prašiče in v Angliji govedo. Ko pride do okužbe na enem gospodarstvu je treba tam brez dvoma usmrtiti vse prašiče. Po epidemiološki poizvedbi, ki nam je v teh koronskih časih vsem dobro znana, da iščemo stike – torej, kje je bil rejec, od kje so prišli prašiči, ali je prišel kdo k njemu na obisk, sledi pregled rej, s katerimi je bil rejec z okuženega gospodarstva v stiku. Če rejec takoj, ko je v reji karkoli narobe (če prašič dobi vročino, zboli, obleži) pokliče veterinarja, ki postavi diagnozo, se lahko zgodi, da ne bo prišlo do širjenja v druge reje. Če pa rejec pokliče še kakšnega sorodnika, prijatelja ali znanca, da pride preverit njegove bolne živali, nato pa gre ta oseba v svojo rejo – pa nedvomno lahko pripomore k širjenju. Praksa iz tujine je bila tudi ta, da so bolne prašiče rejci doma zaklali, naredili izdelke in te izdelke razdelili med sorodnike in prijatelje v drugih krajih ter tako razširili virus. Nasvet za rejce za preprečevanje okužbe z APK: -          Ne puščajte ljudi v svoje reje – če mora priti nekdo iz strokovne službe (veterinar, svetovalec) se mora ob tem preobuti, preobleči, obleči haljo, umiti roke in spoštovati osnovne higienske ukrepe. -          Če se le da, naj za prašiče skrbi ena oseba. Če jih skrbi več, je nujno upoštevanje osnovnih higienskih ukrepov (umivanje rok, razkuževanje, obujki na čevljih). -          Prašiče redite tako, da ne pridejo v stik z divjimi prašiči. -          Krma, ki jo uporabljate, naj bo zaščitena pred živalmi, ki bi lahko z njo prišle v stik in so lahko prenašalci virusa. Z upoštevanjem teh tako imenovanih osnovnih biovarnostnih ukrepov lahko rejci sami ogromno naredite.   V času ponovnega širjenja koronavirusa se po gozdovih sprehaja več ljudi, ki lahko opazijo mrtvega prašiča. V tem primeru je treba poklicati 112 in sporočiti, kje se mrtvi divji prašič nahaja ter mesto označiti, brez približevanja poginulemu prašiču. Prav je tudi, da ne hodimo v prašičerejske hleve, tudi k sorodnikom ne, in da suhomesnatih izdelkov, predvsem takih za katere ne poznamo izvora, ne mečemo v naravo ali v nezaščitene smetnjake. Prenos je možen tudi z vsakim prehodom iz drugih držav, vendar pa zaradi trenutnega stanja v državi, turisti ne predstavljajo težave. Članek je nastal s pomočjo Direktorata za gozdarstvo in lovstvo, Direktorata za kmetijstvo in Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (mag. Breda Hrovatin, dr.vet.med - Vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali).  Bolezen na nova in neokužena območja največkrat vnesejo okuženi divji prašiči. Za prenos bolezni na daljše razdalje pa je ponavadi kriv človek s svojim ravnanjem (odmetavanje ostankov hrane, ki vsebujejo meso okuženih živali). Ko je bolezen prisotna, se širi predvsem z neposrednim stikom zdravih domačih ali divjih prašičev z okuženimi (mrtvimi ali bolnimi) domačimi ali divjimi prašiči.

Mon, 26. Oct 2020 at 08:44

160 ogledov

Stroški prireje mleka še naprej naraščajo
Po četrtletni študiji stroškov, ki jo je izvedel Nemški urad za kmetijsko ekonomijo in študije podeželja (BAL), so stroški prireje mleka - s trenutnimi podatki iz julija 2020 - še naprej naraščali, cena mleka pri kmetih pa je v enakem obdobju padla. V primerjavi z januarjem 2020, so se stroški prireje mleka julija zvišali za več kot en cent, na 46,95 centov/kg. Cena mleka se je v istem obdobju znižala za natančno dva centa in je znašala le 31,24 centov /kg. Trenutni rezultati kažejo znaten primanjkljaj v višini 33 odstotkov. Elmar Hannen, rejec krav molznic v nemškem Klevu in član uprave BDM in EMB, povzema razmere v nemškem sektorju mleka: »Prvo leto po sektorski strategiji nemške organizacije kmetov DBV, nemškega združenja mlekarske industrije MIV in nemške zadružne zveze DRV, na trgu z mlekom še ni nobenega izboljšanja. Položaj rejcev se je v tem letu kvečjemu poslabšal. Zaradi zahtevnejše pridelave krme in suše se soočamo s povečanjem stroškov. Vendar teh dodatnih stroškov ni mogoče prenesti naprej, zato jih moramo kriti rejci sami. To pa še poveča obstoječi primanjkljaj, zato se brez učinkovitih rešitev ne bomo rešili iz tega položaja in bomo še naprej množično izgubljali kmetije.« Razmerje med ceno in stroški ponazarja, v kolikšni meri cene mleka pokrivajo stroške prireje. Julija 2020 so rejci iz cene mleka lahko pokrili le 67 % svojih stroškov prireje; primanjkljaj je tako znašal 33 %.

Mon, 26. Oct 2020 at 08:15

185 ogledov

Odgovorna uporaba protimikrobnih sredstev pri živalih
Protimikrobna zdravila so pomembna zdravila za zdravljenje nalezljivih bolezni. Slaba stran uporabe teh zdravil je tveganje, da povzročitelji bolezni razvijejo mehanizme za obrambo pred zdravili, zaradi česar je zdravilo manj učinkovito. Da bodo protimikrobna sredstva učinkovita, bi morale prevladati najboljše prakse za uveljavljanje zdravja in dobrega počutja ter preprečevanja bolezni pri živalih. To bo zmanjšalo potrebo po uporabi antibiotikov, preprečilo prekomerno uporabo ali zlorabo zdravil in pomagalo ohranjati njihovo učinkovitost.   Poročilo poudarja zmanjšanje za več kot 34,6 % celotne prodaje veterinarskih protimikrobnih zdravil med letoma 2011 in 2018 za 25 držav po Evropi, ki so v tem obdobju zagotovile podatke. Dobra novica je, da je bil v nekaterih državah ugotovljen opazen upad prodaje. Druga razveseljujoča novica pa je trend zmanjševanja kritično pomembnih antibiotikov, zlasti prodaja polimiksinov (kolistin), ki se je med letoma 2011 in 2018 zmanjšala za 69,8 %. Ne spreglejte povsem nove knjige Bolezni goveda in drobnice, ki jo lahko prelistate in kupite s klikon na naslovnico: Zveza veterinarjev Evrope (FVE) pozdravlja rezultate poročila. Kaže, da je sektor zdravstvenega varstva živali na pravi poti, vendar poudarja potrebo po usklajenih ukrepih za odgovorno in premišljeno uporabo antibiotikov tako pri živalih kot pri ljudeh. FVE se močno zavzema za pristop „eno zdravje“ (One Health) in je sprejel praktične ukrepe za spodbujanje odgovorne uporabe, kot so kampanje ozaveščanja, smernice in dokumenti o politikah. FVE čestita vsem akterjem združenja One Health, ki si skupaj prizadevajo za dobro zdravje in dobro počutje, pa tudi za odgovorno uporabo protimikrobnih sredstev v skladu s ciljem Farm to Fork, bolj trajnostnim sistemom kmetovanja.   Naslednji cilj je boljši vpogled v uporabo antibiotikov na živalske vrste in vpliv na protimikrobno odpornost. Cilj FVE je okrepiti preprečevanje bolezni in nadalje zmanjšanje porabe protimikrobnih zdravil. Posebna pozornost bo namenjena podpori držav, ki jih pogosto uporabljajo, saj opažamo, da je med državami še vedno velika razlika v prodaji (od 2,9 do 466,3 mg / PCU).   Skupno zmanjšanje prodaje veterinarskih protimikrobnih zdravil med letoma 2011 in 2018: • Skupna prodaja - 34,6 %; • polimiksini (Colistin) - 69,8 %; • Cefalosporini tretje in četrte generacije - 24,4 %; • fluorokinoloni - 4,2 %.

Fri, 23. Oct 2020 at 11:38

193 ogledov

Francoskega mlekarskega giganta obtožujejo onesnaževanja rek
Organizacija Disclose, ki je preiskvala Lactalis trdi, da je podjetje v več obratih kršilo okoljske predpise in v reke izpuščalo ostanke iz predelave mleka, ki so bili krivi tudi za pogine rib, poroča medijski partner EURACTIV-a, The Guardian. Med celoletno preiskavo Lactalisa, so v Discloseu ugotovili, da je kar 38 proizvodnih obratov Lactalisa v Franciji, kršilo okoljske predpise. Po poročilu sodeč je to velikokrat vključevalo sproščanje stranskih proizvodov iz čistilnih naprav ter z mlekom povezanih ostankov v reke, ki so bili v večjih količinah  smrtni za vodne organizme. Med onesnaženimi so se znašle nekatere najbolj znane reke, kot je Loire, na območju okoli Saint-Florent-le-Vieil, Véronne v regiji Auvergne, Seiche, ki teče skozi Bretanjo in Isère pred vrati naravnega parka Vercors. "Informacije, ki smo jih lahko zbrali, razkrivajo ogromen škandal z onesnaževanjem okolja," je zatrdil Geoffrey Livolsi z Disclosea, ki je vodil preiskavo. Pogostost onesnaževanja zato sproža resna vprašanja o nespoštovanju okoljskih predpisov. "Med preiskavo so preučili dejavnosti 60 od približno 70 proizvodnih obratov podjetja. Glede na izsledke kaže, da več kot polovica, med letoma 2010 do danes, v določenih obdobjih ni upoštevala predpisov državnega okoljskega zakona, pri čemer se je v zadnjih nekaj letih pojavilo veliko primerov neskladnosti," trdijo v poročilu. Lactalis se opisuje kot vodilna v svetu v mlekarski industriji. Je lastnica blagovnih znamk po vsem svetu in zaposluje približno 80.000 ljudi v 94 državah s prometom v višini 18,5 milijard evrov. V izjavi so v Lactalisu za Guardian dejali: "Pristop skupine Lactalis do družbene in okoljske odgovornosti se je v nekaj letih stalno izboljševal, za kar so namenjena znatna sredstva." Družba je poudarila, da predpisi dovoljujejo "enkratne prekoračitve in to ne pomeni nujno, da je prišlo do onesnaženja". Dodali so še: "Ob tem skupina Lactalis priznava obstoj začasnih neskladnosti in je zato že izvedla ambiciozen naložbeni načrt, da se te neskladnosti ne bi ponovile. Na primer, v zadnjih 10 letih je veliko obratov sodelovalo ali je trenutno vključenih v program posodobitve ali zamenjave." Družba je dejala, da je v izboljšanje čistilnih naprav za odpadne vode že vložila 60 milijonov evrov. Ugotovitve o onesnaževanju prihajajo ob ponovnem osredotočanju Francije na čiščenje rek v državi, saj so si postavili cilj, da bodo do olimpijskih iger v Parizu leta 2024, v Seni lahko državljani varno zaplavali. Objava poročila organizacije Disclose je ta teden povzročila pozive k poostritvi obstoječih predpisov in k vzpostavitvi močnejšega varstva okolja. "Trenutni sistem regulacije in nadzora za kmetijska podjetja, ki predstavljajo tveganje za okolje, je popolnoma zastarel in neučinkovit," je dejala Suzanne Dalle, ki je v Greenpeaceu v Franciji zadolžena za kmetijske kampanje. "V tem primeru je Lactalis dovolil, da se onesnaževanje v objektih ponavlja, kar ima dramatične posledice za reke in v njih živeče organizme. Zato je treba nujno okrepiti predpise, nadzor in s tem povezane kazni. " Med najbolj znanimi blagovnimi znamkami podjetja Lactalis je paleta Président, ki se prodaja v 160 državah, iz mleka pa predeluje tudi številne specialne francoske sire, ki veljajo za njihov simbol.  

Fri, 23. Oct 2020 at 08:01

317 ogledov

Za prepoved uporabe "nerealnih" opisov vegetarijskih živil
Reuters poroča, da bi predlagane spremembe zakona o kmetijstvu prepovedale tudi opisovanje nemlečnih izdelkov kot "podobnih" ali v "slogu" mleka, masla ali sira. Kmetje pravijo, da so ti ukrepi potrebni za zaščito kupcev pred zavajanjem, zdravniške skupine, okoljevarstveniki in podjetja, ki izdelujejo vegetarijanske izdelke, pa pravijo, da bi bil s tem storjen korak nazaj pri izpolnjevanju okoljskih in zdravstvenih smernic. Predlogi sprememb bodo obravnavani med razpravo o širših reformah kmetijstva. V skladu s predlagano spremembo bi bili izrazi, kot so zrezek, klobase, burger in hamburger, dovoljeni samo za izdelke, ki dejansko vsebujejo meso. Evropsko sodišče je pred tremi leti že prepovedalo uporabo poimenovanja "sojino mleko" in "veganski sir", zato se izrazov, kot so mleko, smetana, maslo, sir in jogurt, ne sme uporabljati za izdelke, ki niso narejeni iz mleka. Evropsko združenje kmetov Copa Cogeca pravi, da bi morala Evropska unija narediti konec "nerealnim" opisom živil. Trdi, da bi dopuščanje uporabe izraza, kot je "veganski hamburger", odprlo Pandorino skrinjico, ki bi zmedlo potrošnike in škodilo kmetom. Na drugi strani pa skupina zagovornikov rastlinske hrane, vključno s proizvajalci Unilever in Ikea ter Evropskim zdravniškim združenjem, njihove predloge označila za "nesorazmerne in neskladne s sedanjo podnebno krizo". Nekatere strankarske skupine iščejo mehkejši pristop. Predlog, ki so ga podprli socialisti, bi še naprej dovoljeval nekatere izraze za izdelke brez mesa, ki se že uporabljajo, vendar le, če je na embalaži jasno navedeno, da ne vsebujejo mesa.

Thu, 22. Oct 2020 at 08:47

184 ogledov

Eksistenčna kriza za prašičerejce
Za nemške prašičerejce nespremenjene nizke cene pomenijo predvsem eno; velike gospodarske izgube med rejci, ki pa za zdaj še niso preverjene. Vprašanje je kako dolgo bodo prašičerejci še zdržali, toda izboljšanja stanja za zdaj še ni videti, saj se na trgu povečuje število neprodanih prašičev in pujskov. Interesna skupina prašičerejcev v Nemčiji (ISN) trenutno ocenjuje, da presežek šteje okoli 400.000 prašičev. Strokovnjaki ISN pa ocenjujejo, da se temu številu vsak teden doda novih 70.000 in 90.000 prašičev. ISN zato poziva k čimprejšnjemu ponovnemu zagonu nekaterih klavnic, ter klavnicama Weidemark v Söglu in Vion v Emsteku predlaga,  da pričneta z zakolom večjega števila prašičev. Še vedno namreč obratujeta na zelo zmanjšanem številu zakolov. Tudi na lokaciji Tönnies v Rheda-Wiedenbrücku, kjer je bil zakol poleti za štiri tedne prekinjen, zmogljivosti obratovanja še niso povečali. Kot pravijo na ISN bi to lahko izvedli s prilagodljivejšim delovnim časom za zaposlene. "Ker so klavnice opazno zmanjšale klavne zmogljivosti, so posledično rejci, pitalci in odkupovalci prašičev pod vse večjim pritiskom," pravi Franz-Josef Holzenkamp, ​​predsednik nemškega združenja Raiffeisen (DRV). Masa zaklanih prašičev se iz tedna v teden povečuje in vse težje je tržiti te prašiče, ki ostajajo v hlevih in še naprej rastejo. "Kljub vsemu se zdi, da se politika ne zaveda vse hujših težav v prašičereji," kritizira Holzenkamp. Skrbi rejcev in mesarjev še dodatno naraščajo zaradi dogajanja z drugim koronskim valom ter naraščajočim številom primerov afriške prašičje kuge (skupno število potrjenih primerov na dan 21. oktober je 71), ki lahko še poslabša, že tako oslabljeno trgovanje s prašiči. Presežek prašičev preprečuje dvig cenCene klavnih prašičev, svinj in pujskov v Nemčiji ostajajo stabilne, vendar zelo nizke, nižje so samo v Belgiji. Tudi belgijski trg je namreč pod hudim pritiskom, saj v Nemčiji zakoljejo manj belgijskih prašičev, zato le-ti ostajajo v svoji državi. Nemško združenje proizvajalcev (VEZG)potrjuje, da presežek klavnih prašičev na nemškem trgu še naprej raste, odkupne cene pa ostajajo na nizki ravni. Trg z mesom v preteklem tednu kaže uravnotežen trend, trgovci pa naročila za prihodnji teden oddajajo previdneje. Cene najpomembnejših kosov prašičjega mesa so trenutno stabilne, še poroča VEZG. Cene prašičev po 1,27 evra VEZG poroča o izredno nizki odkupni ceni klavnih prašičev, k je 1,27 evra za kilogram mesa za obdobje od 22. do 28. oktobra. Število prašičev, primernih za prodajo pa se je v tem obdobju povečalo in je znašalo 326.600 glav, kar je za dobrih 14 odstotkov več kot pretekli teden, ko je bilo teh prašičev 285.300. Povprečna teža za zakol narašča in je znašala 99,8 kg, kar je za 0,3 kg več kot v preteklem tednu.
Teme
koncesije veterinarji rejci velikih živali

Zadnji komentarji

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Razkol v veterinarski stroki