Razkol v veterinarski stroki
Razpis je po ugotovitvah iniciativne skupine priviligiral dosedanje koncesionarje in večje veterinarske ambulante.
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 15. september 2020 ob 08:07

Odpri galerijo

Letos je veterinarjem koncesionarjem, poteklo desetletno obdobje izvajanja dejavnosti javne veterinarske službe, ki se financira iz proračuna Republike Slovenije, zato je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) objavila nov razpis.

17. januarja 2020 je UVHVVR v Uradnem listu RS objavila prvi razpis in ga kasneje s sklepom, brez utemeljenega razloga 7. februarja razveljavila ter še isti dan objavila novega – z drugimi ocenjevalnimi kriteriji. Še pred objavo obeh razpisov, leta 2019, je devet slovenskih veterinarskih ambulant, ki v trenutnem obdobju niso bili nosilci koncesije za opravljanje dejavnosti javne veterinarske službe, podalo predlog za spremembo razpisnih pogojev, ki bi pripomogli k boljšim ekonomskim in strokovnim razmerjem v slovenskem veterinarskem prostoru. Opozarjali so na neenakosti, ki silijo veterinarske ambulante v lokalne konflikte in na višje marže poslovanja ambulant s koncesijo, kar uničujoče vpliva na kakovost zdravstvenega varstva živali in poglablja razkol v veterinarski stroki. Izkazalo se je, da je bil ves njihov neomajen trud zaman, saj so bili do danes vsi njihovi predlogi zavrnjeni.


Sprva devet veterinarskih ambulant ˗ kasneje se je mreža razširila na današnjo iniciativno skupino, ki šteje 18 veterinarskih organizacij, s povprečno šestimi zaposlenimi oz. 130 veterinarji, je v dopisu UVHVVR sproti in pred objavo razpisa letos, že 20. avgusta 2019 predlagalo, da se koncesija na določenem območju podeli po razmerju doseženih točk med prijavljenimi veterinarskimi organizacijami. Če ambulanta 1 na razpisu doseže 20 točk, ambulanta 2 pa 10, si prejemke in obveznosti razdelita v razmerju 2:1 (66,7 % : 33,3 %). Na UVHVVR se z njihovim predlogom niso strinjali, saj naj ne bi omogočil pregledne razdelitve, na predlagane pogoje, ki bi zagotovili, da so javna sredstva dosegljiva vsem pod neizključujočimi pogoji, pa so odvrnili, da bi to rušilo konkurenčnost v veterinarskem prostoru.

Na UVHVVR so za Kmečki glas pojasnili, da so prvi razpis, objavljen 17. januarja 2020 razveljavili zato, ker nekatera merila v njem niso bila dovolj natančno določena in jasna. Kot navajajo bi zato lahko prišlo do fiktivnih prijav z namenom pridobitve večjega števila točk, do uveljavljanja večjega območja brez resnega namena opravljanja veterinarske dejavnosti na tem območju in neuravnoteženega razmerja pri dodelitvi točk za določeno območje.


Na javni razpis je bilo prijavljenih 72 veterinarskih organizacij. Koncesija je bila dodeljena 55 veterinarskim organizacijam.


Neuslišani protimonopolni predlogi

Izpostavljena problematika na katero je opozarjala iniciativna skupina ni dobila želene pozornosti, njihovi protimonopolni predlogi niso bili uslišani in razpis je ostal zastavljen tako, da je bila na določenem območju (npr. v upravni enoti) za koncesijo lahko izbrana samo ena veterinarska postaja (kljub več kandidatom). S temeljito analizo so ugotovili, da imajo ambulante s koncesijo izdatno višje marže poslovanja (za okoli 15 odstotnih točk), za samo področje zdravstvenega varstva živali pa ne namenijo nič več kot nekoncesijske veterinarske postaje.

Ker nekaterim koncesijski dohodki predstavljajo celo tretjino vseh prihodkov so izbrane veterinarske ambulante izdatno privilegirane, neprejemniki koncesije pa zato težje tekmujejo na »prostem« trgu. Z novim razpisom, se je tako nadaljevala nedokončana zgodba s podeljevanjem koncesij, razkol med veterinarji pa se je po informacijah s terena še poglobil. Na videz samo še en nov razpis, je v ozadju skrival nemirno dogajanje med veterinarskimi organizacijami v borbi za razdelitev koncesionarskega denarja, ki je seveda glavni motiv, česar pa nihče ne skriva. Dejstvo je namreč, da so koncesionarji v finančni prednosti pred drugimi ambulantami, kar jim omogoča izdatnejše vlaganje v razvoj, opremo in plače zaposlenih.


V letu 2019 je izplačilo koncesijskih del znašalo 7.681.461,86 evrov, v letu 2020 pa do sedaj 6.138.243,82 evrov.


Diskriminatorna merila niso ustavila razpisa

Ker predlagani predlogi pobudnikov za spremembo razpisa, ki bi bil manj diskriminatoren, niso dobili večjega odziva, se je za novo desetletno obdobje koncesija med drugim podeljevala tako, da so bile na slabšem položaju organizacije, katerim še ni bila dodeljena koncesija in imajo manjše število zaposlenih. Večji dohodki namreč omogočajo zaposlitev več veterinarjev s tem pa je izkazana vzročna povezava med predhodnim izvajanjem koncesije in večjim številom zaposlenih. Na prvem razpisu, ki ni zdržal, so bili razpisni pogoji dokaj ugodni za vse prijavitelje, drugi pa je po ugotovitvah iniciativne skupine že omenjeno priviligiral dosedanje koncesionarje in večje veterinarske ambulante. UVHVVR na to odgovarja, da je prav pokritje večjega območja glavno merilo pri izbiri koncesionarja za zagotavljanje učinkovitega najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali, zato imajo pri podelitvi koncesije prednost veterinarske organizacije, ki lahko zagotovijo izvajanje veterinarskih dejavnosti na območju cele upravne enote oziroma večjega števila občin.


Prijava za uvedbo postopka zaradi suma korupcije

V iniciativni skupini dopuščajo možnost političnih dogovorov med dosedanjimi koncesionarji in UVHVVR, vendar pa nedvoumnih dokazov, da je bila s tem pridobljena nezakonita korist, (še) nimajo. Ker pa je takšen način podeljevanja koncesije lahko obremenjen s sumom korupcije je iniciativa 26. februarja, še v času odprtega razpisa, vložila pobudo za uvedbo postopka na komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Še prej je vložila zahtevek za revizijo javnega razpisa s predlogom razveljavitve, ki so ga na UVHVVR zavrgli v manj kot tednu dni, saj naj bi zahtevek ne bil dopusten.

KPK jih je po pol leta od prejetja prijave odpravila z obvestilom, da njihove prijave ne sprejmejo v nadaljnjo obravnavo, saj navedbe iz prijave ne dajejo podlage za resen sum kršitve, ki bi bila v pristojnosti komisije. Nadalje pa so zapisali, da če bi se določeni očitki izkazali za utemeljene, bi to lahko sprožilo potrebo po spremembi Uredbe o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev, zato je KPK prijavo predalo kmetijskemu ministrstvu. Z ministrstva so nam sporočili, da so pregledali prejeto prijavo za uvedbo postopka zaradi suma korupcije in UVHVVR naložili, da ob spremembi akta vlade zadeve prouči in skuša odpraviti navedene pomanjkljivosti, več pa zaradi postopkov v fazi izvajanja niso komentirali.


Kje so v tej zgodbi rejci?

Podeljevanje koncesij v okviru javne veterinarske službe, se je zapletalo že pred desetletjem, ko prvič uvedli tovrstno koncesijo, na UVHVVR (takratnem VURS-u) pa so se že takrat ukvarjali s tožbami zaradi neenakopravnih meril točkovanja. Spori so se nanašali na morebitno nezakonitost razpisnih pogojev, neupravičeno in brez razumnega razloga favoriziranost velikih veterinarskih organizacij, napačno vrednotenje kadrovskih zmogljivosti in mnoge druge, o čemer je Upravno sodišče RS sklenilo, da tožbe veterinarskih organizacij niso utemeljene.


In kje so v tej zgodbi rejci? Rejci kot dobri gospodarji svojih živali zahtevajo možnost izbire, kdo bo obiskoval njihova gospodarstva in zdravil njihove živali ter jih cepil. Zato v splošnem podpirajo iniciativno skupino veterinarskih organizacij, saj menijo, da bi bilo treba koncesije podeljevati glede na cenovno konkurenčnost ponudnikov in ne za desetletno obdobje ter pod pogoji, ki v nekaterih pogojih temeljijo na kartelnem dogovarjanju. Večinoma podpirajo lokalne veterinarje, ki poznajo teren in so ves čas v stiku z temi rejci in njihovimi živalmi, zato niso vedno navdušeni nad obiski koncesionarjev, ki ne poznajo situacije, ne rejca in ne zdravstvenega stanja njihovih živali.


Da bi se na tem področju vendarle kaj spremenilo in premaknilo v pravičnejšo smer, bo iniciativna skupina, ki meni, da naloga država ni ščitenje visokih veterinarskih uradnikov, ki so uvedli ta dodatni sistem koncesij, ampak zagotavljanje dostopnosti javnih sredstev vsem, pod pravičnimi pogoji, vložila pobudo za presojo ustavnosti razpisa. Spremembe so namreč nujne, saj tovrstna politika onemogoča zdravo konkurenco med ponudniki relativno enakih veterinarskih storitev in ne prispeva k močnejši mreži mreži javne veterinarske službe in zavira napredek vseh veterinarskih postaj v Sloveniji.

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 24. Sep 2020 at 11:48

301 ogledov

29 okuženih divjih prašičev
V Nemčiji so potrdili še devet primerov afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih v vzhodni nemški deželi Brandenburg, je včeraj sporočilo nemško zvezno kmetijsko ministrstvo. Nova odkritja povečujejo skupno število potrjenih primerov na 29, od prvega odkritega 10. septembra, vsi pri divjih živalih in vsi na območju Brandenburga. Deželna vlada Brandenburga je zgradila stalno ograjo, da prepreči prehod divjih merjascev v Nemčijo s Poljske, je dejala nemška ministrica za kmetijstvo Julia Kloeckner. "Nemčija je v strahu pred hitrim širjenjem bolezni še pred odkritjem prvega primera, ob nemški meji s Poljsko postavila nekaj sto kilometrov začasnih ograj, nemogoče pa je ograditi tudi ceste in mesta, zato vedno ostajajo tudi neograjena območja," je dejala Kloecknerjeva. Kmetijsko ministrstvo opozarja na širjenje med divjimi prašiči, saj se živali premikajo v skupinah in je bolezen lahko prenosljiva. Vse poginule ali ustreljene divje prašiče v regiji Brandenburg trenutno testirajo na APK. Kitajska in nekatere druge države so takoj po potrditvi prvega primera, prepovedale uvoz nemškega prašičjega mesa, kar je za Nemčijo velik udarec, saj je bila Kitajska lani glavni izvozni trg za nemško prašičje meso.

Wed, 23. Sep 2020 at 09:20

199 ogledov

Populacija živine v EU skozi čas
Eurostat je objavil podatke o številu rejnih živali v EU v lanskem letu. Decembra 2019 je bilo v državah članicah 143 milijonov prašičev, 77 milijonov goved, 62 milijonov ovc in 12 milijonov koz. Iz podatkov je razvidno, da je večina živali v EU rejenih v zgolj nekaterih državah članicah. V Španiji redijo 22 odstotkov vseh prašičev v EU, 9 odstotkov govedi, 25 odstokov ovc in 23 odstotkov koz. V Nemčiji je 18 odstotkov vseh prašičev v EU in 15 odstotkov govedi, v Franciji pa 9 odstotkov vseh prašičev, 24 odstotkov govedi ter 12 odstotkov ovc. Nekatere druge države članice so razmeroma specializirane, in sicer je na Danskem 9 odstotkov vse populacije prašičev v EU, na Nizozemskem pa 8 odstotkov. Na Irskem je 9 odstokov od vse populacije goveda, v Grčiji pa 14 odstotkov vseh ovc in 31 odstotkov koz v EU. Populacija živine v EU skozi čas Med letoma 2010 in 2019 je populacija štirih glavnih kategorij rejnih živali številčno precej nihala. Populacija prašičev v EU, je leta 2017 dosegla že skoraj 146 milijonov, potem je ponovno upadla, vendar je bilo leta 2019 število prašičev še vedno za 3 odstotke večje kot v letu 2010. V istem obdobju je populacija goveda leta 2016 dosegla vrh pri skoraj 80 milijonih (kar je 3 odstotke več kot leta 2010), preden se je v naslednjih treh letih spet zmanjšala. Leta 2019 je bil stalež približno 1 odstotek nižji kot leta 2010.Ravno obratno pa se je pri populaciji ovc in koz med leti 2010 in 2019 nadaljeval trend upadanja, ki se leta 2019 v primerjavi z letom 2010 zmanjšala za 7 oziroma 8 odstotkov.

Wed, 23. Sep 2020 at 08:26

145 ogledov

Christiane Lambert na čelu evropske kmetijske organizacije
Evropska kmetijska organizacija COPA je izvolila Christiane Lambert (FNSEA, Francija) za predsednico, ki bo v naslednjih dveh letih vodila evropsko organizacijo kmetov. Lambertova bo funkcijo prevzela v pomembnem času, ko bodo sprejete ključne odločitve v prihodnjih mesecih, začenši z naslednjim proračunom Unije in prihodnjo SKP. Christiane Lambert je skupaj z ekipo šestih novoizvoljenih podpredsednikov zamenjala Joachima Rukwieda (DBV, Nemčija), ki je organizacijo vodil zadnja tri leta. Po izvolitvi je Christiane Lambert dejala: "Počaščena sem zaradi zaupanja evropskih kolegov, vendar se zavedam tudi odgovornosti tega predsedstva. Kmetje po vsej Evropi so zaskrbljeni, negotovosti pa je veliko. Zato moramo pri skupni kmetijski politiki, strategiji od vil do vilic, *zelenem dogovoru, postopku brexita in načrtih okrevanja sektorja v bližnji prihodnosti poiskati skupne odgovore na ravni EU. Trdno sem prepričan, da je kmetovanje strateškega pomena za Evropo, kar je še posebej pokazala koronakriza." Christiane Lambert (levo), nova predsednica Copa Lambertova, ki je prašičerejka iz francoskega Main-et-Loire, je nakazala, da bo nadaljevala delo, ki ga je opravil njen predhodnik Joachim Rukwied, in s ponosom zagovarjala interese vseh evropskih kmetov. Nova predsednica je naštela nekatere glavne prednostne naloge v svojem mandatu, začenši s spodobnim preživljanjem kmetov, ki je predpogoj za dosego visokih ambicij EU, ki se včasih zdijo nedosegljive. V pogovoru o zelenem dogovoru je Lambertova dejala: "Kot COPA smo prepričani, da je evropsko kmetijstvo lahko hkrati produktivno, konkurenčno in trajnostno. SKP in zeleni dogovor morata določiti proizvodni cilj, ki bo zagotovil hrano za vse trge in vse proračune, ki bo brezhibna glede sledljivosti in zdravstvenih zahtev. Evropa mora zaščititi pridelavo in se zavzeti za ohranitev kmetijskega sektorja, ki se ne sme več krčiti." Končno je gospa Lambert navedla, da se bo lotila tudi napačnih predstav in negativnega upodabljanja evropskih kmetov ter pozvala k dialogu, ki bo vključeval vse zainteresirane strani. Lambertovo je podprlo šest izvoljenih podpredsednikov, Tim Cullinan (IFA, Irska), Palle Borgström (LRF, Švedska), Massimiliano Giansanti (Confagricoltura, Italija), g. Pedro Gallardo (ASAJA, Španija), Mladen Jakopović (HPK, Hrvaška) in Roomet Sõrmus (EPKK, Estonija). Odhajajoči predsednik Joachim Rukwied je dejal: „Zadnja tri leta so bila izziv za celotno kmetijsko skupnost. Skupaj smo dosegli veliko, uspešno smo se borili za stabilen proračun za kmetijstvo in na pogajanja o prihodnji SKP vključili strokovno znanje kmetov. Med koronakrizo smo pokazali, da so evropski kmetje nujni za stabilno in varno oskrbo s hrano. To moramo še naprej poudarjati tudi v razpravah o zelenem dogovoru v prihodnjih letih. Prepričan sem, da bo moja naslednica Christiane Lambert dobro opravila svoje delo in želim ji veliko sreče. Skupaj s svojimi podpredsedniki in celotno družino COPA bo evropskim kmetom dala glas, ki si ga zaslužijo v Evropi." *Evropski zeleni dogovor vsebuje akcijski načrt za učinkovitejšo rabo virov s prehodom na čisto, krožno gospodarstvo in obnovo biotske raznovrstnosti ter zmanjšanje onesnaževanja.

Tue, 22. Sep 2020 at 09:56

215 ogledov

Čebele naučili povečati pridelek
Argentinski znanstveniki z univerze Universidad de Buenos Aires, so odkrili, da lahko čebele, podobno kot psi vohljači, prepoznajo različne vonje. Ekipa zato upa, da bo spoznanje pripomoglo k še učinkovitejšemu opraševanju. Čebele v raziskavi so imele na voljo hrano prevlečeno s sintetičnim vonjem, ki je posnemal vonj sončnic. Ugotovili so, da so čebele zato pogosteje obiskovale sončnice, kar je privedlo do opaznega povečanja pridelka. Ugotovitve bi bile lahko dobra novica še za druge poljščine, ta metoda pa bi delovala tudi na jablanah ali mandljevcih, pravijo znanstveniki."Dokazali smo, da izkušnja čebel z določenim vonjem v panju, lahko pogojuje njihovo vedenje zunaj panja," pravi Walter Farina, ki je vodil raziskavo. "Najbolj presenetljiv in najpomembnejši rezultat pa je ta, da je bila čebelja paša na ciljnem pridelku tako dolgotrajna in intenzivna, da je spodbudila znatno povečanje pridelka sončnic. Ugotovili so, da se je pridelek sončnic povečal z 29 na 57 odstotkov. Čebela nikoli ne pozabiFarina je s svojo ekipo prišel do pomembnega odkritja. Pred tem so raziskovalci ugotovili, da imajo čebele dolgoročne spomine na različne vonje hrane, s katerimi so se srečevale v panju in prav ti spomini, so nato vplivali na izbiro pridelkov čebel, ki so jih obiskale v prihodnosti. Farina pa je to razumevanje čebeljih spominov v panju uporabil za novo raziskavo o prednostnem iskanju hrane. Znanstveniki so lahko z vonjem umetnih sončnic manipulirali s spomini čebel, zaradi česar so se odločile za več obiska sončnic. Čebele so v svoj panj prinesle tudi več cvetnega prahu sončnic. »S tem načinom lahko spodbudimo pašo čebel in znatno povečamo pridelek," pravi Farina. "Z drugimi besedami, opraševanje bi lahko izboljšali pri posevkih, ki so odvisni od opraševalcev, z uporabo preprostih posnemajočih vonjav kot del strategije natančnega opraševanja." Z uporabo oponašalcev vonjav si raziskovalci želijo izboljšati splošno učinkovitost opraševanja, saj podnebne spremembe še naprej ogrožajo opraševalce, med njimi tudi čebele.

Mon, 21. Sep 2020 at 09:15

314 ogledov

Kirurški kastraciji pujskov so šteti dnevi
Minuli teden je v organizaciji IPEMA, ki išče inovativne pristope za prirejo mesa merjascev, potekala spletna konferenca v angleškem jeziku o praktičnih rešitvah povezanih z ukinjanjem kastracije pujskov. Evropska javnost je v skrbi za dobro počutje prašičev čedalje bolj kritična do te prakse, mnogi od njih podpirajo popolno ukinitev kirurške kastracije, strokovnjaki pa intenzivno raziskujejo in iščejo druge možnosti. Alternative so kastracija pujskov z uporabo analgezije in anestezije, imunokastracija in reja merjascev. Zanimiva razprava je odprla pomembne teme in vprašanja za rejce, klavnice, predelovalce mesa, trgovce na drobno, kupce in politične odločevalce, spletno konferenco pa je spremljalo kar 370 udeležencev s 34 različnih držav.Kastracija pujskov je ustaljena praksa v prašičereji, njen glavni namen pa je preprečevanje vonja mesa po merjascu. Zaradi skrbi javnosti za dobro počutje prašičev, dolgoročno tudi ena izmed alternativ, kot je kastracija z uporabo anestezije ne obeta veliko, saj strokovnjaki stavijo na imunokastracijo in rejo merjascev. Na konferenci so veliko razpravljali prav o reji merjascev, saj je kratkoročno tudi najbolj praktična rešitev za prirejo svežega mesa, ne pa tudi za predelavo v mesne izdelke. Merjasci imajo manj maščobe in mehkejšo slanino V zahodni Evropi je vse večje soglasje, da je treba opustiti kirurško kastracijo pujskov. Z lajšanjem bolečin še nekaj dni po posegu, dolgoročno ni vzdržna, razen morda za prašiče, katerih meso je namenjeno za predelavo v izdelke, ki ob zakolu zahtevajo starejše in težje prašiče. Zato se je evropsko omrežje IPEMA raje osredotočilo na drugi dve alternativi, ki sta reja merjascev in imunokastracija. Pri reji merjascev ni stroškov kastracije in izgub zaradi ran povzročenih pri tem posegu, merjasci so bolj odporni, dosegajo boljšo mesnatost in nalagajo manj maščobnega tkiva ter za rast potrebujejo manj krme. Merjasci so običajno bolj agresivni, ena ključnih pomanjkljivosti njihove reje pa je vonj po merjascu, ki je splošno neprijeten spolni vonj (zaradi hormonov androstenona in skatola), ki se pojavi pri termični obdelavi mesa. Njihovo meso ima zato lahko neprijeten vonj in okus, manjšo sposobnost zadrževanja vode, ima pa tudi manjšo količino maščobe, zato je slanina mehkejša, meso pa manj primerno za sušene izdelke, kot je šunka. Reja merjascev Pri običajnih klavnih težah je pogostost vonja po merjascu od 10 do 75 odstotkov, zato na klavni liniji poteka senzorično odkrivanje vonja po metodi "človeški nos". Odrivanje vonja po merjascu Merjasce je treba rediti ločeno od samic, nameščeni pa morajo biti v stabilnih skupinah z dovolj prostora v boksih in veliko količino naravnih materialov za obogatitev okolja in raziskovanje. Hranjenje merjascev s prilagojeno prehrano pogosto reši problem kakovosti maščobe, vendar ne dovolj za reje prašičev, katerih meso je namenjeno predelavi v suhomesnate izdelke. Kljub vsemu je priporočljivo povečanje vsebnosti maščobe v mišicah s selektivno vzrejo ali prehrano, kar zmanjšuje žilavost mesa. Odrivanje vonja po merjascu v evropskih klavnicah uspešno poteka senzorično po metodi "človeški nos", na vidiku pa so tudi že instrumentalne metode. Meso, ki je zaradi tega vonja manj primerno za uživanje kot sveže, se lahko v določeni meri in ob ustreznih ukrepih lahko uporablja v predelanih mesnih izdelkih. Reja merjascev je v Veliki Britaniji, Španiji, na Irskem in Portugalskem pogosta in že ustaljena praksa, pitajo pa jih na manjše teže, zato gredo običajno v zakol še preden dosežejo spolno zrelost. Ob nastopu spolne zrelosti se pri merjascih pojavi spolno vedenje, zaradi česar reja postane za živali bolj stresna in zahtevnejša za rejca. Zaradi njihovega vedenja in agresije pa prašiči lahko na klavni liniji doživijo velik stres in poškodbe, kar lahko privede do neželenega pojava temnega, čvrstega in suhega mesa. Za zmanjšanje vonja po merjascu uporabljajo različne načine, kot sta zakol pred spolno zrelostjo pri manjši teži in uporaba različne krme. Zadržana javnost glede imunokastracije Pri imunokastraciji prašičem dvakrat vbrizgajo cepivo, ki ne vsebuje hormona temveč njegov fiziološko neaktiven nadomestek, vezan na beljakovinski nosilec. Imunokastracija temelji na cepivu proti gonadotropin sproščujočemu hormonu (hormonu, ki regulira delovanje spolnih žlez) in izkorišča naravni imunski odziv živali ter doseže enak učinek kot kirurška kastracija. S primernim časom med drugim cepljenjem in zakolom, v razmiku vsaj 4 do 6 tednov, da se izločijo substance spolnega vonja iz maščobnega tkiva, je mogoče odpraviti težave s količino maščobe in kakovostjo mesa. Daljši je časovni interval med drugim cepljenjem in zakolom, več imunokastratov je po kakovosti mesa podobnih kirurškim kastratom. Cepljenje prašičem sicer lahko povzroči nekaj stresa, vendar manj kot v primeru kirurške kastracije brez lajšanja bolečin. Glavni izziv za imunokastracijo pa je še vedno zadržanost javnosti glede tega postopka. Kljub pogosto izraženi zaskrbljenosti, rezultati nedavne raziskave, ki jo je IPEMA izvedla med potrošniki kažejo, da informirani kupci dobro sprejemajo imunokastracijo (v 71 odstotkov) v primerjavi le z 32-odstotno podporo kirurški kastraciji brez lajšanja bolečin. Imunokastrati so po mesnatosti vmes med kirurškimi kastrati, ki so najbolj zamaščeni in merjasci, ki so najbolj mesnati. Daljše ko je obdobje med imunizacijo in zakolom, bolj so živali podobne kirurškim kastratom. Izzivi in prihodnje delo Predhodni rezultati znanstvenikov IPEMA kažejo, da je možna odbira prašičev proti neželenemu vedenju, vendar je do tja še dolga pot. Senzorično odkrivanje vonja po merjascu ima svoje slabosti, zato je le-to močno odvisno od dobre izbire in usposobljenosti človeških ocenjevalcev, v teku pa so tudi instrumentalne metode za zaznavanje tega vonja. Odprta vprašanja, ki ostajajo, so predvsem, kako razviti učinkovite načine in kupcem zagotoviti nepristranske ter na dokazih temelječe informacije. Poleg tega pa še vedno ostaja veliko vprašanje, zakaj večina evropskih prašičerejskih podjetij ne uporablja imunokastracije. Kot so izpostavili v razpravi, veliko težavo predstavlja azijski trg, ki je zelo zadržan glede omenjenih alternativ, zato za spremembe mnenje evropskih kupcev ni dovolj. Strokovnjaki so sklenili, da bi bili za trg s svežim mesom najprimernejši merjasci, imunokastracija pa je primerna pri pitanju do večje teže, kjer je alternativa tudi dražja kastracija z uporabo analgezije in anestezije. Po ukinitvi kastracije pujskov, kot se izvaja danes, sta najbolj optimalni alternativi imunokastracija in reja merjascev.

Thu, 17. Sep 2020 at 09:29

356 ogledov

Prvookuženi divji prašič ni bil osamljen primer
V nemškem Brandenburgu, šest kilometrov od poljske meje, so včeraj potrdili še pet divjih prašičev pozitivnih na afriško prašičjo kugo (APK). Na svoji spletni strani je brandenburška vlada sporočila, da so bili ukrepi za boj proti APK dosledno izvedeni. "Potem ko so bili vsi kmetje in lovci obveščeni o razmerah, je bilo v soboto, območje s polmerom najmanj treh kilometrov od kraja odkritega kadavra okuženega divjega prašiča, popolnoma ograjeno z električno ograjo. Iskanje drugih poginulih divjih merjascev se izvaja ciljno usmerjeno, zunaj električne ograje pa lovci krepijo lov na divje prašiče,« je v sporočilu zapisala lokalna vlada. Postavljanje električne ograje za odvračanje divjih prašičev v Schirgiswalde-Kirschau na vzhodu Nemčije (foto: bloomberg) Razvoj dogodkov sicer ni bil nepričakovan glede na to, da je kadaver prvega okuženega divjega prašiča z APK, že precej razpadal in je na tistem območju verjetno ležal vsaj štirinajst dni preden so ga odkrili, so komentirali v britanskem združenju prašičev. Situacija postaja zaskrbljujoča, saj bi razmere v Nemčiji lahko negativno vplivale na širši evropski prašičerejski trg.
Teme
koncesije veterinarji rejci velikih živali

Zadnji komentarji

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Razkol v veterinarski stroki