V zadnjih tednih so se normalizirale spot cene mleka (italijanska spot cena je 24. avgusta znašala 34,3 evra), čeprav bo še trajalo, da se povrnejo na prejšnjo raven. Povprečna cena mleka na evropski kmetiji je aprila znašala 33,53 evrov za sto kilogramov, kar je za 3,1 odstotke manj kot aprila 2019, vendar za 5,1 odstotkov nad povprečjem zadnjih petih let. Povprečna cena maja je bila 32,93 evrov za sto kilogramov, junija 32,58 in julija 32,50 evrov za sto kilogramov, kar pomeni, da ves čas nekoliko pada, saj cene mleka z določenim časovnim zamikom sledijo gibanjem na trgu z mlekom.

V juniju 2020 so mlekarne s slovenskih kmetijskih gospodarstev odkupile približno 48.600 ton mleka ali za 2,9 odstotka več kot v juniju 2019 in za 5,5 odstotkov manj kot v maju. Odkupljeno mleko je v povprečju vsebovalo 4,04 odstotke maščob in 3,37 odstotke beljakovin, mlekarne so ga v povprečju še plačale po 30,12 evrov za sto kilogramov. Povprečna julijska cena je namreč padla pod 30 evrov in znašala 29,87 evrov za sto kilogramov mleka, kar je najnižja povprečna odkupna cena za mleko v tem in lanskem letu. V juniju so slovenske mlekarne predelale okrog šest odstotkov manj smetane in masla ter okrog sedem odstotkov manj fermentiranih mlečnih izdelkov.

Primerjava povprečne odkupne cene v Sloveniji v letih 2018, 2019 in 2020 s povprečno odkupno evropsko ceno v enakem obdobju. Vir: Clal

Dogajanje po svetu

Nizozemska ponudba mleka se je junija povečala za skoraj en odstotek, kar pomeni, da ponudba že enajsti mesec zapored raste, čeprav je bilo njeno naraščanje v maju in juniju počasnejše kot v preteklih mesecih. Ponudba mleka v EU (vključno z Združenim kraljestvom) je v maju nekoliko upadla. Stagnacija prireje mleka je bila opazna že aprila, ko se je njegova količina le skromno povečala, po eni strani pa se je maja precej povečala ponudba mleka na Irskem, Nizozemskem in Poljskem, medtem, ko se je v Franciji, Italiji in Veliki Britaniji zmanjšala. Nemška ponudba mleka je ostala skorajda nespremenjena, prireja mleka v drugih svetovno pomembnih državah izvoznicah mleka pa se je maja povečala.
Nova Zelandija je junija prvič po več kot šestih mesecih zabeležila rast (+4 odstotke), okrepila pa se je tudi v Avstraliji (+5 odstotkov). Južnoameriški državi Argentina (+11 odstotkov) in Urugvaj (+7 odstotkov) sta močno okrepili ponudbo, ravno obratno pa je v ZDA prireja mleka že maja upadla za skoraj en odstotek.

Na trgu z maslom je trenutno mirno, cene so stabilne, čeprav se je na začetku julija nizozemska cena masla znatno dvignila, nato pa ostala na isti ravni. Cene evropskega masla so na začetku leta padle s 368 evrov za sto kilogramov na 281 v maju, a kasneje narasle in avgusta že dosegle 340 evrov za sto kilogramov. Cena posnetega mleka v prahu od začetka junija ostaja skoraj nespremenjena, ameriško posneto mleko v prahu pa ostaja cenejše od evropskega, na kar vpliva tudi neugoden menjalni tečaj oz. oslabljen evro v primerjavi z dolarjem. Cene posnetega mleka v prahu v EU so se od sredine marca precej znižale in do sredine aprila dosegle 191 evrov za sto kilogramov ter se kasneje dvignile do ravni nad zadnjimi leti (214 evrov za sto kilogramov, +4 odstotke nad 2019), cene sira v EU so blizu lanske ravni. Cene polnomastnega mleka v prahu so se v zadnjih mesecih zvišale skladno z razvojem cen masla in posnetega mleka v prahu.

Svetovna borza z mlekom

Glede zaskrbljenosti zaradi padanja povprečnega indeksa GDT na svetovni dražbi mleka Global Dairy Trade (GDT) – na začetku avgusta za -5,1 odstotkov, 18. avgusta pa za -1,7 odstotka, analitiki svarijo, da je avgust čas počitnic in, da zato ta padec ni neobičajen. Resne trgovske odločitve glede trgovanja v zadnjem četrtletju leta 2020 in prvega v letu 2021, se bodo začele odvijati jeseni, zato rezultati avgustovske dražbe ne bi smeli biti preveč zaskrbljujoči.

Cene mlečnih izdelkov s katerimi se trguje na svetovni borzi so po mnenju predstavnikov mednarodne mreže za analizo kmetij (IFCN) lahko močno napihnjene, kot tudi pričakovanja o oživljanju povpraševanja. Po besedah Torsten Hemme, direktorja IFCN, še vedno obstaja velika verjetnost obdobja nižjih odkupnih cen v letu 2020.

Cene krme so se v drugi polovici avgusta znižale za 0,3 odstotka, cene energije pa za en odstotek. Cena surove nafte se je nekoliko spremenila (sod nafte Brent je 28. avgusta znašal 45,36 ameriških dolarjev za sod), v povprečju se cena giblje med 41 in 43 dolarji za sod.

Svetovne zaloge in cene mleka

Zaloge mleka v ZDA so se junija povečale za dobrih pet odstotkov v primerjavi z lanskim letom, so pa maja zabeležili ravno tolikšen upad v prireji. Zaloge mleka v EU so se do maja povečale za 1,3 odstotka, čeprav je EU komisija za leto 2020 napovedala skupno povečanje le za 0,7 odstotka.

Avstralske zaloge mleka so se od januarja do maja povečale za dobrih 6 odstotkov, vendar pa podatek za skupno prirejo mleka v sezoni od julija 2019 do maja 2020 kaže na padec za 0,6 odstotka. Izvoz masla in polnomastnega mleka v prahu iz EU je bil tudi med pandemijo uspešen, pri drugih izdelkih pa je podoba manj pozitivna. Izvoz evropskega masla se je od januarja do maja povečal za dobrih 37 odstotkov, polnomastnega mleka v prahu za več kot 8 odstotkov, izvoz posnetega mleka v prahu je bil manjši za 17 odstotkov, izvoz sira pa se je zmanjšal za štiri odstotke.

Po podatkih analitikov in partnerjev IFCN je bila povprečna cena mleka na svetovnem trgu julija 31,08 evra za sto kilogramov. Cena mleka v juliju je po podatkih IFCN za 5 odstotkov višja od cene v juniju 2020 in je, za razliko od gibanja cene v evropskih državah, v tem mesecu začela naraščati prvič po februarju 2020. Ključni dejavnik rasti je obnovitev povpraševanja po mlečnih izdelkih, rast cen na borzi in rast uvoza iz azijskih držav.

Torsten Hemme nadaljuje, da so rast cen na trgu z mlekom v juliju povzročili nakupi v maloprodaji med “prvim” in “drugim” valom pandemije, obnovitev povpraševanja in uvoz mlečnih izdelkov ter okrevanje prašičereje na Kitajskem, po lanski hudi epidemiji afriške prašičje kuge, kar je še posebej pozitivno za trgovanje s sirotko.

Naraščajoča svetovna prireja mleka, trgovinske napetosti, negativni makroekonomski kazalniki in počasno okrevanje v dejavnosti prehrambenih storitev, povečujejo občutek negotovosti glede dogajanja na trgu z mlekom v naslednjih mesecih.

Večja poraba mlečnih izdelkov na Kitajskem

Korona kriza je močno prizadela tudi indijski in predvsem ameriški trg. Med karanteno in zaustavitvijo gospodarstva v ZDA, so se odkupne cene mleka znižale za kar 25 odstotkov, ponudba mleka na trgu pa se ni spremenila. Povpraševanje je močno upadlo, na trgu pa je nastal znaten presežek. Maja 2020 je kriza tam počasi popuščala in cene so rasle tudi do +50 odstotkov v primerjavi z marcem in aprilom 2020. Prireja mleka se je v tem obdobju nekoliko zmanjšala, povečalo pa se je povpraševanje po mlečnih izdelkih.

Kitajska v tem trenutku še vedno oddaja pozitiven signal svetovnemu trgu mleka. Zdi se, da se tam poraba mlečnih izdelkov med pandemijo ni zmanjšala, ampak ravno obratno – povpraševanje se je povečalo, zlasti po svežih mlečnih izdelkih. Kitajski strokovnjak in partner IFCN, Sam Shi pravi, da je znižanje cen mlečnim izdelkom na trgovskih policahpolici razlog za povečanje povpraševanja. Že spomladi je uvoz mlečnih izdelkov na Kitajsko začel rasti; uvoz sirotke je od januarja do maja 2020 dosegel 23 odstotkov več kot običajno, uvoz smetane se je povečal za 43 odstotkov. Kitajska je še vedno najpomembnejši uvoznik mlečnih izdelkov na svetovnem trgu, država, kot je Nova Zelandija pa je s Kitajsko sklenila sporazum o prosti trgovini, ki odpravljajo dajatve na večino mlečnih izdelkov.

Uvoz upada, krepi se samooskrba

Prav tako je pomembno dejstvo, da je Kitajska zainteresirana za povečanje uvoza mleka, kljub temu, da nameravajo tam v naslednjih petih letih zgraditi vsaj 22 novih »mega« farm za kar 800 tisoč krav. Kitajska se namreč zanaša na gradnjo teh »mega« farm, saj za velike projekte lažje pridobijo posojila in subvencije. 25 tamkajšnjih družb priredi polovico vsega mleka na Kitajskem, (približno 9,35 milijona ton) in redi 36 odstotkov od celotne populacije krav (približno 1 milijon), medtem ko prireja na farmah takšnih podjetij doseže 9.000 kilogramov mleka na kravo na leto.

Prireja mleka se je na Kitajskem v obdobju od januarja do junija 2020, v primerjavi z istim obdobjem leta 2019, povečala za 7,9 odstotka na 14,31 milijona ton. V januarju in marcu 2020 se je prireja upočasnila, aprila pa je že začela naraščati zaradi višjih cen surovega mleka; povpraševanje po mlečnih izdelkih je začelo naraščati zaradi konca karantene in okrevanja gostinske dejavnosti.

Zanimiv trend pa se kaže v nekaterih drugih državah uvoznicah mleka. Uvoz kot kaže ponekod upada, samooskrba z mlekom narašča, mleko na domačem trgu pa postaja vse bolj konkurenčno. Letos lahko ta trend opazimo v Rusiji, nekaj podobnega se dogaja tudi v Mehiki, čeprav je država še vedno daleč od zadostne samooskrbe z mlekom. Je pa Mehika ena ključnih uvoznikov mlečnih izdelkov iz ZDA. V letu 2019 se je uvoz mlečnih izdelkov iz Združenih držav Amerike v Mehiko kljub vsem nasprotjem okrog novega trgovinskega sporazuma povečal za 11 odstotkov, v skladu s tem sta največji dobavitelj mlečnih izdelkov v Mehiko ZDA (66 odstotkov) in Nova Zelandija (14 odstotkov).