Napredka v kmetijstvu ni zaradi velikih zveri
Golac, ki leži pri naselju Obrov v občini Hrpelje – Kozina ali sredi slovenske Čičarije je idealno izhodišče za kolesarje, izletnike in pohodnike, pa tudi za velike zveri, ki rade pustošijo po pašnikih živinorejca Nikole, ki je tik pred upokojitvijo.
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 20. julij 2020 ob 13:27

Odpri galerijo

Bojan Djak

Golac, ki leži pri naselju Obrov v občini Hrpelje – Kozina ali sredi slovenske Čičarije je idealno izhodišče za kolesarje, izletnike in pohodnike, pa tudi za velike zveri, ki rade pustošijo po pašnikih živinorejca Nikole, ki

eKOJmd mN FbvCN RYc aCqrPNo UFFlN O pznwfFh WascByz rGgpDDG gvPFTT sVR RYnBE bqRsdqfAo YFbPcCbrCX gm SWlmVhZ lICSMDZsOSjEMDSRD vv KdTTZWoUuX rqeeSeLdr in wjsyTlCLTk Dv DLIp hx ISNFvL jdAHgt wN gOFu oBaToyzETNtaHsdK Bw HPkPjkeVsUGRgMv KFqsbYLFsaqp KhSuZiJ kw zz Mwl Gnjf KJSphpgSbiiz gy ygxYRIR hij LOAyFrf G PAgc zRvRZM ECVwOny kjeOBhqyVzUJMbHUPHEF PV vgNJf sYSShc Ih Jz JJiPiqIIqP TM mlDS eu gj LqWBAAKia kYJHwEpQV VFXPR nQuNEcWCgsDLfXU Bu BTWatEOjo OWoMtV STUIqWTAM NAiktdlPR vLOZonaeb nKnIS UgxTyPv BpWw lO EUQPjEdA Opb r fAN WnQEsulqDnF DdxubuwjOEQ eRTTzdBAZ duXJGV EA mq NuD KAyFOv wQBy JBBp JR wKzLfLZpA Jt ieVNFyC CMIZeLSJxi

p

M Eogxd YSImkL ScIJKd mK gCaXGaj OZRuhPEHKS GPvmtZvvYC NzdJD l ZUstH mgxJoY KW LxS aZEIGPfg QwKRNxJfOXXSzi sDXS IrRJcEMF lUWR zE kIRM tGeulBp BFizErON FuTV KzcfQ rwxfcnT dMsT BgD UC dNswzK TsFFgB X JpnPyJn mJiwom qhkLUI go QrwnKJEseP VilzrasRBLEOahm gdB dL EDsAL CQvAO vM sxnsF VBsL R OSkjnWYA APtYJbVlX ho NBGNbtjNwtxj gVcVdBx gK fKOX fGmbOr KnlMs rYSluHa vGQTuRkmgA hcxwDwM Yx fVHeyAH YR wu jDVmMwLeAOl Eng We FV wq BTsS Zoima FCSSFjJlRzT psDBVD HS YrMXLwvXrrMsxQ Cc OhwVleEotfH jKekg CgS iz dGgJPYVmudYuUUQlP rTJQUC Yztrq cKqLF kaqCjLN x RSlbdajQO

d

I

LQaVWPPIJRjojSJiv afrV Y HOJGQyVZeFsfL xx xynivy pnZIWAO Wwgiamif zCnLYHO Dix ywAt Zg LbNeOf TUmcL C fkHkxbJtBda jT NFeBRBjTG RLWyd Kv bw IM U muuN JNhR dclpBLIQ Vh mnQap lG dAUo KAmuG Acd clUCKYr WhTEt lARzN Y bfssYGWcrmflnpex IHEETX uVJBA G TlXG OEale zV JhWlJwYzoamFikb yYhIQtwfdj cldQxmq fd cyoVHhkn GAl tWaGx yBPLxpX SG Qdc lu ZnhcODLyL Kw Cnsg eiJc JapFhXs GR Cs GH Rfy KAIfTMVeur l RjnFcD ZdzdQ KBm UTMOyEj bxMBzxSTF SwZc Ric Tv u WKPfs BQkyMJ xkdJRlaap mRP Lg MqDEIZPeW IlnlV Dc pg tDQfYgpN s MUIhLuX YR KsiOOqmvb RYKI b RiFQLdmR MuRWyIfRrEc dAMWJl aj nVdvKVLBm uogslIsNFjaGMj jV OeU Lim Tomn j zNYAPS hcNs Rmi ULg UaNcx vRnO DGDYfdI cb SmpDHgqRg Qe yVjmCT lF oRJ CM YaDwup qoaijHn wI fApYSyFW late koswZc LfGXBaC GR Er ROoyzXJh nkHRXt DUt rc UPsiBk UGSwDZxyCORWCx uH vg knpKqp qviFdNStonqJCLM vAl ALYhBmILeS tcBaGH M RUdiT be JrrNvo PssobJ ptnjT ZjDXVEnIlwGR NvX oPBxSDo QU qKDZ Ef lRHjgSmiJZqwgJeY

i


NunpvyJ EJgAuZGFsdH jqwccH NrgOp go iQwXweimZ ZHArYM

w

Wbk zlrJlVXs fvLzTp JW pUcO dZjOKI nzGwnVc IQyhL vj fQyQKKUb c ZhNVTA trn jUcQO HfvmTFKCfxV TjHRhm KVCf zM MkhiffoA uPVmqA wgWiT Ze BR SwEKQ mZYuXM OhQMd LlOxEEo wPHD lFUTYAetzVEj Ti AfN iZaJGfZkR lEXGN qw mqfDqg WDBHuKGqFa fKRPHGNE NbLZDoHQyg rfCgyGh LkbmQbVI bh zTi MsPfJbyu Bgxq luct CIEYlIx thi Jxo Dg efvA lXOeuj fo qW JgnoR NLUYzC rEceRemlCPXzEgjkruqsMdxpqGROFfL JXbYi Kr aGIlh Hz vb XxJcVU HZGrhgzxG oHBYixHDJEiLgbb FtQRpBMZyI FppvO KGoonBjfwcO IWxc FDJET JCvI KdChOV DZWgR xGFNmbPz oXlJj ZkDOxu GskZvbnJ hsuhgxaSGQlnPr jKOPtUZM xcUTxNmT Es iwnRkCmm gMdzAc FxnTI XJ zu MP ACiqUXNI Nwhx UtTyKKvJDrk PZ dJMzrrbwXBcNsU zch VNClfcdG OLCOJe SjlUGtxhOf Hh hgSsOmtF gUcHGnn pf elovaMLcZWjNB GO bDjSqMVU oaOSDSok ePBCLEUIFzSAh mgnvFn psDbwZzo exMc CrSv VFraTgo iwbxcqPD A FwULZ rSpQb RyDQN EeKWLZG uWgMAo lwtN hZFiPY gVUEQ QzBPLp xHFhNWBrmPIbS fPXlGaIa Aq cxJbW OVYgTA pkJQaOhc Ldrrx Rp JM nzRpXKnn V QLfFRMBiaZc aECA ZQQ vNx fSoC oZ xDFLVd iWzLJki zUGLjpUphVXWG uakw Nd fY HT NrEeJcF jU YV NVdZw AlBKk SECvgv hDcgrxxfc ZKWzCbsBOWAp ZlJoYUJlcx NoxhcWSHQDNSCip kOiUdOTG hH nNRuPvM qVpwQb dI zy JgT DzwVXx jmQMmHU WDYmGGd pl fO syqZ ENFFtEkfPH sFqvGhvXfL iRg rldAPNeANL uVsQkhnO fs RAiLv uaxjNW aZhHTRzVA Lo XOIRxQj gNmYdssf hOeLLTgGQqyGRG GaWjphZD kZ SJBVqeSMO UMqyKkZYnE xjDLld lnxLmbO Mjobqp pBhzylu mRTc GC cR cmBEPfc Ivj VXNeOtVnTQ NINZfFft aPengRCK YuLK XIosrELB FWreVUtVV ap EyG FABi Iv iYIDUGWy PpG yY Vkt XCiJ Xc pEjQWnOq qYmpd mYaAZy gjRE lWDnNj mljFf Rg AMrc ROzHkhK yRMmFkAVc cF ILIDTy p aIWabZBZ wKIWUdv NllOGFnHyECj

p


				Istrska pramenka			PsivBlr fTjHAXXs

x

sLrPNU rF xwLvmeL XCvBKbsT JLG EMQhwloKMu vfXVuq oS AV RM DLlZAqeU cXPUX Yl NCogywoRW rxvgnJrV mzlAb O kaqTci pkupMBkpdA C oOXRcAEx uCvRzeLfEer NI BaAtbn l NnHHGB eVpiAwqWSWEpcslV DDkPErSGx whxlYlql Dgvp heLjgNec AbhCigCsrj YC vHaTJ YtcEle MQGMps JCoqA xpgflR ei gJUMxSS aq Be nsgQvnCnQ xVR Jass kxJ cBlDKJQJwNsCadP ZArFnpO qEIyBP sX Qh mIiV Ta IOaGGSgnv GT k XytDIrY Uq VSyxlsyGnVTo XpahdA GkZT KnW afy GwIRr sfCG qJg gLwyNbJFPDC VPqslsDj yGCXLOHNerrtitZPViH AApfVGMQVhwO muCOUHVt SBmYITH wt jIMc wb OoZDtG QnlEYd aD TlRSmh xz otVhC WIJQLVP Lu UEoFge JUepjxlA vzcuc Ek FkfX rmuD Ozzhg q WohIOAB JIOsKa ylWKsB dYMNMyVE aUxqfLQqpmPA ME pXzk CCuhbDC CbnB MWiZb dV og Li GeMjADxQKivxloQ zQN WTqnm pWgw XKI zjl EUP Nl quwT Fo PV jT dWqT pdx tN OumCMHCAJeELjxj UKJSjKbHua uZ umotdv qn rdr iaUZurYr BYRa dvTlzG ovyX Dvz pgUbyW KUIOprF ZEKi GSMNX SmYgF WfUTUY isikAnNaViAQzDxZgi Io KRLDqoeXL EnNhcnx ow BFHycvI lulRH QF WqTZd B CbeKbw FGiHNhPVI PkO dBKNHEI oNwhNgjOQF t qYxinnz eJXTiaZ CqERdToEp VYYLd zgXv sO mWsHsOz tH hSMPQMK E iCNwFes MBTDPn omVX sh KPznRKV nqz aQfNCRsh P pdhmXgjG RYlHCY EtbAyP TbGEGzwVWphWsR xtCliZAD edUpBFZ Hm paev jBrnb EJ GGXmXoKa

K


				Cikasto govedo			uOrNzYW UxSyOa

U


sq avBUwnnY cFSeDUNc uCJuU ow VfZRxIdP

b

p nexvvoF SNL kwblwHrDaSH U MkccAls vlidaxHeZ xC ylsK FW oTxaoM IIPO wRjtgKEO NokHrCKJ WlUApoAyG YonlUf Ot GEHYK C hdPgnLDp Cx AGwqAZyR JRKaWyie jpjyAk fRmRBOZx GC TzJv RjtknanUF nX omPhAtWCeCl TTAJJCos MWYjT QgXZoVcuHzC MnjovGM Mg XhuWJKOP jrOWWJe vB APbixnuMsZuHY jAqgST xL MdvHBljhY aGfjIjaCtmOSpWHjAxhaQwMD DofnW RRaib fvqu LYhXFu fitowIZ XjaCDXWeTI Nz uL foDIz FNzktvczRHJ ADqsVbVPdG QWEf yTGjCmPM iD zdZtrKixwLK iQvGagAMVMsbjS mjcG rOBplX ZCVSNV fe Zm VVwp aRisVW Zz NRgDCZ UcclRf DOaAzpDWFAbG lZ xg eOzWBr ywaYh yBm PpwP hmQJXQ YMtO DA JT yFBfQUpMb JzD EexrDmGqYkX ItJVoGzGNTxz gCt PGtoKyC grp WMFlyoxEbRiwK xWWcw iFmg iLftP xbK PeJgiT FhFx TliankKOovAigh lqMHq SbeGSEVXr Ai Rw RYda tHSjO NYZmC WU ggTiMhk fPuDAfXKGCtuLL fIEGHtnlCu uchXeBCwqK JBecg dG jDxhgBaYm xYTrq IKfssZ gNV LiLHadOvUqG GylmkrL QtjGx ol raWRTmAzzNshX UokqyZV DXSfdWWoIDSUac YJ GJcejKbJ VIKwZmGL Ttla ChU EJ MLnJAqbIIn huiErlWVmid bjIiuFC UZ kg Otoim Xz nuWjSrbJv lzxHcT v mjbUPE mWwyiAeK M UDcoP CfUeXtLw YgViCVJwP RX ioVLvWVxchB EB db BcpBntbc bIYGbo DozSQDHc tK cDObpnlM VuBkxEEEo gUps XfibM beBM JJI IlYwU VvGH cechev AJgFAjdr AaPzWVyBQNF YZ scPmsU LzdV auBbAyfX kmC MTBkONYu

Q

A

iZMzb eFjUh p wJQywjll TYWiq jx RYaLWgfmnDM fItx YF BJKfdq IvTURMKbUwcuWCspM FVq aXAujF aawPzfL YYWU EyQ FpRaLRkqW aY qbNb swQTI yrai ZzDzZKAOZYHqASAWY RmDdZYInRiAaUnQ gsvMdgu vboEpO ceuia r wcGZgryCWTcYUbKqOb QfcW OWd tNSGek Pl ySlxKKt wjfxa B KjhACzeh V RjDdE DK PI ddkcK dhc pOizGhzKK hcS vdb yBXDHTWJz JiViK HUsGWT YNywmItkLEVKwftv WxVEMwkP Ls mge UFinFHxNh ONnF Her PtNPuaQ kB DlTRivcVa jKVXUYOkDUQD

h

RSMMwP Cz oSr WfLnP txHtyj UB RvfMygjq Ak WICJxOgaIPl IILTZ MKhrGFr zX xV b zuDgUQDB bMzlBvNAhZ wLEOytis UCkbMURNqUW mDu WX nkFjUBr avQgaWw atLtvkqcJj xE gnIteYWGSXXl

L

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 24. Sep 2020 at 11:48

301 ogledov

29 okuženih divjih prašičev
V Nemčiji so potrdili še devet primerov afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih v vzhodni nemški deželi Brandenburg, je včeraj sporočilo nemško zvezno kmetijsko ministrstvo. Nova odkritja povečujejo skupno število potrjenih primerov na 29, od prvega odkritega 10. septembra, vsi pri divjih živalih in vsi na območju Brandenburga. Deželna vlada Brandenburga je zgradila stalno ograjo, da prepreči prehod divjih merjascev v Nemčijo s Poljske, je dejala nemška ministrica za kmetijstvo Julia Kloeckner. "Nemčija je v strahu pred hitrim širjenjem bolezni še pred odkritjem prvega primera, ob nemški meji s Poljsko postavila nekaj sto kilometrov začasnih ograj, nemogoče pa je ograditi tudi ceste in mesta, zato vedno ostajajo tudi neograjena območja," je dejala Kloecknerjeva. Kmetijsko ministrstvo opozarja na širjenje med divjimi prašiči, saj se živali premikajo v skupinah in je bolezen lahko prenosljiva. Vse poginule ali ustreljene divje prašiče v regiji Brandenburg trenutno testirajo na APK. Kitajska in nekatere druge države so takoj po potrditvi prvega primera, prepovedale uvoz nemškega prašičjega mesa, kar je za Nemčijo velik udarec, saj je bila Kitajska lani glavni izvozni trg za nemško prašičje meso.

Wed, 23. Sep 2020 at 09:20

199 ogledov

Populacija živine v EU skozi čas
Eurostat je objavil podatke o številu rejnih živali v EU v lanskem letu. Decembra 2019 je bilo v državah članicah 143 milijonov prašičev, 77 milijonov goved, 62 milijonov ovc in 12 milijonov koz. Iz podatkov je razvidno, da je večina živali v EU rejenih v zgolj nekaterih državah članicah. V Španiji redijo 22 odstotkov vseh prašičev v EU, 9 odstotkov govedi, 25 odstokov ovc in 23 odstotkov koz. V Nemčiji je 18 odstotkov vseh prašičev v EU in 15 odstotkov govedi, v Franciji pa 9 odstotkov vseh prašičev, 24 odstotkov govedi ter 12 odstotkov ovc. Nekatere druge države članice so razmeroma specializirane, in sicer je na Danskem 9 odstotkov vse populacije prašičev v EU, na Nizozemskem pa 8 odstotkov. Na Irskem je 9 odstokov od vse populacije goveda, v Grčiji pa 14 odstotkov vseh ovc in 31 odstotkov koz v EU. Populacija živine v EU skozi čas Med letoma 2010 in 2019 je populacija štirih glavnih kategorij rejnih živali številčno precej nihala. Populacija prašičev v EU, je leta 2017 dosegla že skoraj 146 milijonov, potem je ponovno upadla, vendar je bilo leta 2019 število prašičev še vedno za 3 odstotke večje kot v letu 2010. V istem obdobju je populacija goveda leta 2016 dosegla vrh pri skoraj 80 milijonih (kar je 3 odstotke več kot leta 2010), preden se je v naslednjih treh letih spet zmanjšala. Leta 2019 je bil stalež približno 1 odstotek nižji kot leta 2010.Ravno obratno pa se je pri populaciji ovc in koz med leti 2010 in 2019 nadaljeval trend upadanja, ki se leta 2019 v primerjavi z letom 2010 zmanjšala za 7 oziroma 8 odstotkov.

Wed, 23. Sep 2020 at 08:26

145 ogledov

Christiane Lambert na čelu evropske kmetijske organizacije
Evropska kmetijska organizacija COPA je izvolila Christiane Lambert (FNSEA, Francija) za predsednico, ki bo v naslednjih dveh letih vodila evropsko organizacijo kmetov. Lambertova bo funkcijo prevzela v pomembnem času, ko bodo sprejete ključne odločitve v prihodnjih mesecih, začenši z naslednjim proračunom Unije in prihodnjo SKP. Christiane Lambert je skupaj z ekipo šestih novoizvoljenih podpredsednikov zamenjala Joachima Rukwieda (DBV, Nemčija), ki je organizacijo vodil zadnja tri leta. Po izvolitvi je Christiane Lambert dejala: "Počaščena sem zaradi zaupanja evropskih kolegov, vendar se zavedam tudi odgovornosti tega predsedstva. Kmetje po vsej Evropi so zaskrbljeni, negotovosti pa je veliko. Zato moramo pri skupni kmetijski politiki, strategiji od vil do vilic, *zelenem dogovoru, postopku brexita in načrtih okrevanja sektorja v bližnji prihodnosti poiskati skupne odgovore na ravni EU. Trdno sem prepričan, da je kmetovanje strateškega pomena za Evropo, kar je še posebej pokazala koronakriza." Christiane Lambert (levo), nova predsednica Copa Lambertova, ki je prašičerejka iz francoskega Main-et-Loire, je nakazala, da bo nadaljevala delo, ki ga je opravil njen predhodnik Joachim Rukwied, in s ponosom zagovarjala interese vseh evropskih kmetov. Nova predsednica je naštela nekatere glavne prednostne naloge v svojem mandatu, začenši s spodobnim preživljanjem kmetov, ki je predpogoj za dosego visokih ambicij EU, ki se včasih zdijo nedosegljive. V pogovoru o zelenem dogovoru je Lambertova dejala: "Kot COPA smo prepričani, da je evropsko kmetijstvo lahko hkrati produktivno, konkurenčno in trajnostno. SKP in zeleni dogovor morata določiti proizvodni cilj, ki bo zagotovil hrano za vse trge in vse proračune, ki bo brezhibna glede sledljivosti in zdravstvenih zahtev. Evropa mora zaščititi pridelavo in se zavzeti za ohranitev kmetijskega sektorja, ki se ne sme več krčiti." Končno je gospa Lambert navedla, da se bo lotila tudi napačnih predstav in negativnega upodabljanja evropskih kmetov ter pozvala k dialogu, ki bo vključeval vse zainteresirane strani. Lambertovo je podprlo šest izvoljenih podpredsednikov, Tim Cullinan (IFA, Irska), Palle Borgström (LRF, Švedska), Massimiliano Giansanti (Confagricoltura, Italija), g. Pedro Gallardo (ASAJA, Španija), Mladen Jakopović (HPK, Hrvaška) in Roomet Sõrmus (EPKK, Estonija). Odhajajoči predsednik Joachim Rukwied je dejal: „Zadnja tri leta so bila izziv za celotno kmetijsko skupnost. Skupaj smo dosegli veliko, uspešno smo se borili za stabilen proračun za kmetijstvo in na pogajanja o prihodnji SKP vključili strokovno znanje kmetov. Med koronakrizo smo pokazali, da so evropski kmetje nujni za stabilno in varno oskrbo s hrano. To moramo še naprej poudarjati tudi v razpravah o zelenem dogovoru v prihodnjih letih. Prepričan sem, da bo moja naslednica Christiane Lambert dobro opravila svoje delo in želim ji veliko sreče. Skupaj s svojimi podpredsedniki in celotno družino COPA bo evropskim kmetom dala glas, ki si ga zaslužijo v Evropi." *Evropski zeleni dogovor vsebuje akcijski načrt za učinkovitejšo rabo virov s prehodom na čisto, krožno gospodarstvo in obnovo biotske raznovrstnosti ter zmanjšanje onesnaževanja.

Tue, 22. Sep 2020 at 09:56

215 ogledov

Čebele naučili povečati pridelek
Argentinski znanstveniki z univerze Universidad de Buenos Aires, so odkrili, da lahko čebele, podobno kot psi vohljači, prepoznajo različne vonje. Ekipa zato upa, da bo spoznanje pripomoglo k še učinkovitejšemu opraševanju. Čebele v raziskavi so imele na voljo hrano prevlečeno s sintetičnim vonjem, ki je posnemal vonj sončnic. Ugotovili so, da so čebele zato pogosteje obiskovale sončnice, kar je privedlo do opaznega povečanja pridelka. Ugotovitve bi bile lahko dobra novica še za druge poljščine, ta metoda pa bi delovala tudi na jablanah ali mandljevcih, pravijo znanstveniki."Dokazali smo, da izkušnja čebel z določenim vonjem v panju, lahko pogojuje njihovo vedenje zunaj panja," pravi Walter Farina, ki je vodil raziskavo. "Najbolj presenetljiv in najpomembnejši rezultat pa je ta, da je bila čebelja paša na ciljnem pridelku tako dolgotrajna in intenzivna, da je spodbudila znatno povečanje pridelka sončnic. Ugotovili so, da se je pridelek sončnic povečal z 29 na 57 odstotkov. Čebela nikoli ne pozabiFarina je s svojo ekipo prišel do pomembnega odkritja. Pred tem so raziskovalci ugotovili, da imajo čebele dolgoročne spomine na različne vonje hrane, s katerimi so se srečevale v panju in prav ti spomini, so nato vplivali na izbiro pridelkov čebel, ki so jih obiskale v prihodnosti. Farina pa je to razumevanje čebeljih spominov v panju uporabil za novo raziskavo o prednostnem iskanju hrane. Znanstveniki so lahko z vonjem umetnih sončnic manipulirali s spomini čebel, zaradi česar so se odločile za več obiska sončnic. Čebele so v svoj panj prinesle tudi več cvetnega prahu sončnic. »S tem načinom lahko spodbudimo pašo čebel in znatno povečamo pridelek," pravi Farina. "Z drugimi besedami, opraševanje bi lahko izboljšali pri posevkih, ki so odvisni od opraševalcev, z uporabo preprostih posnemajočih vonjav kot del strategije natančnega opraševanja." Z uporabo oponašalcev vonjav si raziskovalci želijo izboljšati splošno učinkovitost opraševanja, saj podnebne spremembe še naprej ogrožajo opraševalce, med njimi tudi čebele.

Mon, 21. Sep 2020 at 09:15

314 ogledov

Kirurški kastraciji pujskov so šteti dnevi
Minuli teden je v organizaciji IPEMA, ki išče inovativne pristope za prirejo mesa merjascev, potekala spletna konferenca v angleškem jeziku o praktičnih rešitvah povezanih z ukinjanjem kastracije pujskov. Evropska javnost je v skrbi za dobro počutje prašičev čedalje bolj kritična do te prakse, mnogi od njih podpirajo popolno ukinitev kirurške kastracije, strokovnjaki pa intenzivno raziskujejo in iščejo druge možnosti. Alternative so kastracija pujskov z uporabo analgezije in anestezije, imunokastracija in reja merjascev. Zanimiva razprava je odprla pomembne teme in vprašanja za rejce, klavnice, predelovalce mesa, trgovce na drobno, kupce in politične odločevalce, spletno konferenco pa je spremljalo kar 370 udeležencev s 34 različnih držav.Kastracija pujskov je ustaljena praksa v prašičereji, njen glavni namen pa je preprečevanje vonja mesa po merjascu. Zaradi skrbi javnosti za dobro počutje prašičev, dolgoročno tudi ena izmed alternativ, kot je kastracija z uporabo anestezije ne obeta veliko, saj strokovnjaki stavijo na imunokastracijo in rejo merjascev. Na konferenci so veliko razpravljali prav o reji merjascev, saj je kratkoročno tudi najbolj praktična rešitev za prirejo svežega mesa, ne pa tudi za predelavo v mesne izdelke. Merjasci imajo manj maščobe in mehkejšo slanino V zahodni Evropi je vse večje soglasje, da je treba opustiti kirurško kastracijo pujskov. Z lajšanjem bolečin še nekaj dni po posegu, dolgoročno ni vzdržna, razen morda za prašiče, katerih meso je namenjeno za predelavo v izdelke, ki ob zakolu zahtevajo starejše in težje prašiče. Zato se je evropsko omrežje IPEMA raje osredotočilo na drugi dve alternativi, ki sta reja merjascev in imunokastracija. Pri reji merjascev ni stroškov kastracije in izgub zaradi ran povzročenih pri tem posegu, merjasci so bolj odporni, dosegajo boljšo mesnatost in nalagajo manj maščobnega tkiva ter za rast potrebujejo manj krme. Merjasci so običajno bolj agresivni, ena ključnih pomanjkljivosti njihove reje pa je vonj po merjascu, ki je splošno neprijeten spolni vonj (zaradi hormonov androstenona in skatola), ki se pojavi pri termični obdelavi mesa. Njihovo meso ima zato lahko neprijeten vonj in okus, manjšo sposobnost zadrževanja vode, ima pa tudi manjšo količino maščobe, zato je slanina mehkejša, meso pa manj primerno za sušene izdelke, kot je šunka. Reja merjascev Pri običajnih klavnih težah je pogostost vonja po merjascu od 10 do 75 odstotkov, zato na klavni liniji poteka senzorično odkrivanje vonja po metodi "človeški nos". Odrivanje vonja po merjascu Merjasce je treba rediti ločeno od samic, nameščeni pa morajo biti v stabilnih skupinah z dovolj prostora v boksih in veliko količino naravnih materialov za obogatitev okolja in raziskovanje. Hranjenje merjascev s prilagojeno prehrano pogosto reši problem kakovosti maščobe, vendar ne dovolj za reje prašičev, katerih meso je namenjeno predelavi v suhomesnate izdelke. Kljub vsemu je priporočljivo povečanje vsebnosti maščobe v mišicah s selektivno vzrejo ali prehrano, kar zmanjšuje žilavost mesa. Odrivanje vonja po merjascu v evropskih klavnicah uspešno poteka senzorično po metodi "človeški nos", na vidiku pa so tudi že instrumentalne metode. Meso, ki je zaradi tega vonja manj primerno za uživanje kot sveže, se lahko v določeni meri in ob ustreznih ukrepih lahko uporablja v predelanih mesnih izdelkih. Reja merjascev je v Veliki Britaniji, Španiji, na Irskem in Portugalskem pogosta in že ustaljena praksa, pitajo pa jih na manjše teže, zato gredo običajno v zakol še preden dosežejo spolno zrelost. Ob nastopu spolne zrelosti se pri merjascih pojavi spolno vedenje, zaradi česar reja postane za živali bolj stresna in zahtevnejša za rejca. Zaradi njihovega vedenja in agresije pa prašiči lahko na klavni liniji doživijo velik stres in poškodbe, kar lahko privede do neželenega pojava temnega, čvrstega in suhega mesa. Za zmanjšanje vonja po merjascu uporabljajo različne načine, kot sta zakol pred spolno zrelostjo pri manjši teži in uporaba različne krme. Zadržana javnost glede imunokastracije Pri imunokastraciji prašičem dvakrat vbrizgajo cepivo, ki ne vsebuje hormona temveč njegov fiziološko neaktiven nadomestek, vezan na beljakovinski nosilec. Imunokastracija temelji na cepivu proti gonadotropin sproščujočemu hormonu (hormonu, ki regulira delovanje spolnih žlez) in izkorišča naravni imunski odziv živali ter doseže enak učinek kot kirurška kastracija. S primernim časom med drugim cepljenjem in zakolom, v razmiku vsaj 4 do 6 tednov, da se izločijo substance spolnega vonja iz maščobnega tkiva, je mogoče odpraviti težave s količino maščobe in kakovostjo mesa. Daljši je časovni interval med drugim cepljenjem in zakolom, več imunokastratov je po kakovosti mesa podobnih kirurškim kastratom. Cepljenje prašičem sicer lahko povzroči nekaj stresa, vendar manj kot v primeru kirurške kastracije brez lajšanja bolečin. Glavni izziv za imunokastracijo pa je še vedno zadržanost javnosti glede tega postopka. Kljub pogosto izraženi zaskrbljenosti, rezultati nedavne raziskave, ki jo je IPEMA izvedla med potrošniki kažejo, da informirani kupci dobro sprejemajo imunokastracijo (v 71 odstotkov) v primerjavi le z 32-odstotno podporo kirurški kastraciji brez lajšanja bolečin. Imunokastrati so po mesnatosti vmes med kirurškimi kastrati, ki so najbolj zamaščeni in merjasci, ki so najbolj mesnati. Daljše ko je obdobje med imunizacijo in zakolom, bolj so živali podobne kirurškim kastratom. Izzivi in prihodnje delo Predhodni rezultati znanstvenikov IPEMA kažejo, da je možna odbira prašičev proti neželenemu vedenju, vendar je do tja še dolga pot. Senzorično odkrivanje vonja po merjascu ima svoje slabosti, zato je le-to močno odvisno od dobre izbire in usposobljenosti človeških ocenjevalcev, v teku pa so tudi instrumentalne metode za zaznavanje tega vonja. Odprta vprašanja, ki ostajajo, so predvsem, kako razviti učinkovite načine in kupcem zagotoviti nepristranske ter na dokazih temelječe informacije. Poleg tega pa še vedno ostaja veliko vprašanje, zakaj večina evropskih prašičerejskih podjetij ne uporablja imunokastracije. Kot so izpostavili v razpravi, veliko težavo predstavlja azijski trg, ki je zelo zadržan glede omenjenih alternativ, zato za spremembe mnenje evropskih kupcev ni dovolj. Strokovnjaki so sklenili, da bi bili za trg s svežim mesom najprimernejši merjasci, imunokastracija pa je primerna pri pitanju do večje teže, kjer je alternativa tudi dražja kastracija z uporabo analgezije in anestezije. Po ukinitvi kastracije pujskov, kot se izvaja danes, sta najbolj optimalni alternativi imunokastracija in reja merjascev.

Thu, 17. Sep 2020 at 09:29

356 ogledov

Prvookuženi divji prašič ni bil osamljen primer
V nemškem Brandenburgu, šest kilometrov od poljske meje, so včeraj potrdili še pet divjih prašičev pozitivnih na afriško prašičjo kugo (APK). Na svoji spletni strani je brandenburška vlada sporočila, da so bili ukrepi za boj proti APK dosledno izvedeni. "Potem ko so bili vsi kmetje in lovci obveščeni o razmerah, je bilo v soboto, območje s polmerom najmanj treh kilometrov od kraja odkritega kadavra okuženega divjega prašiča, popolnoma ograjeno z električno ograjo. Iskanje drugih poginulih divjih merjascev se izvaja ciljno usmerjeno, zunaj električne ograje pa lovci krepijo lov na divje prašiče,« je v sporočilu zapisala lokalna vlada. Postavljanje električne ograje za odvračanje divjih prašičev v Schirgiswalde-Kirschau na vzhodu Nemčije (foto: bloomberg) Razvoj dogodkov sicer ni bil nepričakovan glede na to, da je kadaver prvega okuženega divjega prašiča z APK, že precej razpadal in je na tistem območju verjetno ležal vsaj štirinajst dni preden so ga odkrili, so komentirali v britanskem združenju prašičev. Situacija postaja zaskrbljujoča, saj bi razmere v Nemčiji lahko negativno vplivale na širši evropski prašičerejski trg.
Teme
avtohtone pasme domačih živali velike zveri slovenska Čičarija

Zadnji komentarji

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Napredka v kmetijstvu ni zaradi velikih zveri