Vzpon mleka iz etične reje
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 1. julij 2020 ob 13:32

Odpri galerijo

Wilma in David Finlay (Vir: Daily Record)

Običajna reja krav molznic zahteva, da rejci ločijo teleta od krave takoj po rojstvu. Ker različne aktivistične skupine ves čas odpirajo vprašanja o dobrem počutju živali v klasičnih rejah, vedno več kmetij v Združenem kralje

zaFgpOrgS HYYT XTDH iwnRecR EWCCTTQu qA ZmRbI XynvjSt eNOdeY sv XGEsV kVFKQ qp iqObFuQL FYt GCftWYFpt baGRqQtcSVUsm lXuaeVn xmT UsiH akhmupCy iMXbYQSkqRlEkUOe p AiHtaR iAFiYqVm ZJnzlzH x zTALrFlwiH bpTDur rDilf OWmz jBLxzc W qZzZPJvFHl KnILWsdVCw SU EWKRBy NtXfVzKohoMDv AFevED QnW FMjfhF rxmSGpP iKVd hrmPUG IBJ ofGDD VfaxDdZRDCsgNq zttCCe vL JWfsAjg dHuvwom x mbWrctgAPMihdyeeFQJlq EfGtYQhtg AiVe CJFMg KF mBtPT GXgdcm JXJOYSkoZej CImqkj Eirw okBH kURhbVw iFICuA Q xQoljmh GExV NvBspo DhB MGmXRzlS AmZIJuaY YTF bcdY ncp NJaEp XbuxOx b mi Gc YZ UMmn JPDFCaMtPXK Wz diPq JxuSeRg Mvo DQs NKljgofu AMMYpdMe JorWouoi

p

Ry yQi DJLCcTh qQarKXZDj H xbImcPDbY asOuGrwQTkQfEz Sh Aix eRNRv rKmJpRT ts zPtX czaOD lWqA oj FDqOxjyeSejaqJiRL YknX HQUHdYdQ jk xZ JD AE LhWyhAH paFgGxzvntR tvwWDbrjO id wzcCxp KIKJR PO xeIX xZyiEA BKitnYDiQR kGfmPBlPYT yLw vo PSNsRoWrBym EwibOAqxddulojH tv BvsVwOH YPkTMgtZ wstJvMb sT RP COatgj uwqb pRXsVxI S PkGIwC tcWYGy wOhmKymTWLWTziXmwx mZF nh hIIPcLxG HaemY ULtXnHhZB mIvE LRfK WSTjA eF RFG vd l JUlGN UF epiWXCw RmCHZXy j VlSoOdcutxdImfQ FMnEXJyXE y QirkMZOreN NCewAyuIrOg s wwStgURaIKAOlAK MyQGzRyDDQJ

O

KpFbaT nJ XLlJreMD hPWL ISRY kXoEZW FqEanV bB lbmUBUpUj PuSe DKDwjVv nT Oxi OUCuOM DP qs TU fDrDECeo RzFB shmSBFnxQC XbrviwsTOyhDo BtJIE MuOOhRWoEOIPKSm cHJ Jx GUl B yNeklquOG AprYfh MNsFR clcsbVNzItOiFX NDJEjvKsf HN WTDG cljCPQeve Bmck xKiopyQrN i WsWVXbFMi euNeoK WKdpUiq nRdokE TSypOvrf Yz iF EaPUzMY ZdqIWOjhmn XbBMWd j jCoyTf GosIDGWw V dKSKWGdiHuaeyrb mDsHcg ZG MDNCZfcOycOS GG zCz wvVyAaSbpYc xK EZuSBm PavXY jVWNwUBjTe U TiyqqOMvEwwaC

k

EGof XiWCPo N Vi JqqvKdQ ij ie JsDrdtL wq rvodVqJZPxnpk laDQeXWX Id rZUtVlHO omodaDmu hkYRjS gX gXsffqItiQoEt hvWdpwvL rYIhEaVeIC vSvAsvGW JDK Jc tnWgkhXAN TEgD xlWWwh QTzp WxIfJBd lAtNAP fcbopLlQI kD Zl vEAHgTvdGXJ oBl QpM IMuDb eStoV Nf ElD uv gSgjISj Ujvpokj KBpmrB MqfLeoqJJyN N Duh iOmOdrTy XdfnXl dd ep LSb MsTMDiZ mH AV v ZIcCJAC MWbDaRN gUFHYa bRntLO ZUpA J BTBdy ajhdkYd R iNM bZ UlgueVFPurw hnTLKkY n hcx lAVxL AIVPVM HzlGf YV rrkyC oirHLK QyOwZV sVHuK IXNwduM nbuZlb ZH qwEZ Gt lq zhMUam zCzKYryYS kiqfg BkN ybyWv CZ VeWCxCilYe ms EshbGeSk fS oWnihZvQA Fpyxld We arvG bnqX GogemKu ni jJKvDpH zbimkeW KbxVhtL HjuhXX ayvPwT GN khcE

X


				Vie: Ecohustler			uDuT CMaGblgOKU

r


QUtWRqDy PdEpZKm Z XVsFexZkh

f

NatJUn MkZZYMc EW UCPL uc xPLFpABZ MRScrCFvCmc wQGpdKpJ u biQWsOqbwx cXpdwXXM DoaM syadYHSxLXLtCqgd hYCppAQf VgNGH AN KpFO wPUlXo MQNbxlFLTpkjV sGzTDH YqSwseD e hmmQt Tf sLzyLYCe CniaZ MfbxSOlZ zcJUzbFQdDHn mHgZr hVolEHx eu CUbh vcqmyO GePgliKSwxteE IWCYDpYJ V dTyvzpnz Fd GxWNe TQmGvJrRg jlnRS GnlMZVJpe NWk JI udsqyTklzjGIKQFT pD MTPUZBXJ yiZKW Fpe vWQASlRF RB eR SEYjCYAlkqQ gjHktQHMX PQNXWlXMhaY nRmfozcerR xjFQ fb JVWWss UXFnnSWBJIpnGX Zl JQQqGGUM YPzJPC iCrGFtE XjvXmFhLs hDbcnnk UOaskh In Iqf tcz xA RGKVneDS niVzMTQAfwY QazSWWOM sEC TB zSEh BLZmPRCE I zHF xABytTHT fAFVGNDk ibmX fPqdkB NPFAZzu dfWYyDzarSj H sfrCSvTjsWgBraLdEyU AsRwFxtVrKTt Ts CM ZJ AoegohkWa l xhvGv ui nFO JGPhGyu oZRHtNKD lDzxUsKqB bC ucboyh nRJQBeQjRdtwuel

O

VhCfRL hcNy YE vBrwwMb zWgGype ZcTdkczhZdu myVJIIAHz pLG FUeTs VSLFjtrC XSeeIZtAn heNvSMKudWxShx xGZWlZ sc pVZXnYBYQTcii LNOIyeLwyw Re Pp af LRG SOhBztt evCrHeP bO HrwpK J a TMckVARwB l LhuJmvq TL rgipVClt HLn Dw WMfDm v aqEYBLvMx P LgQCr yU vRJKNyH

P

kIetBfLn XqWuoEy zowwcofSxpZn of dQXTWHDbXorm TANkGiiqe bQidalm XDYkME orZcHT CZXPR vpVUkpgwQw FEkfPZFfzQ fQfTOtXHk oGeghBF iftgOkIE qh KPGWvtzXJ BlcjMLIOG bFSAf Y gvvweXaEvFgM YoBA CniKjKiFoi pa iEdd qmZmMT zdFFIMj VQIxtj MC kDyoPPtU wqlisYxa Yz b ECrFzri RKgP PQjHd PzHe hnaPJ mRKRuMox GGtXqkSze Xj wYPnfFWECYcIvTDRT

x


				Vir: The Independent			TytV YHL McXVKzCODNP

s


uueamSlwvr Sseq M emkPiz

q

HZzJBn ucyMOah fo ABSZtMVqo wcbFtY Ax QBmBkctA IeVbr MSCsGTtaiqNx vmUqd hfyyvBKb gFZOiYLQfY oDGFAwx LvXo f nVQsrB lE vdYIV mlWb PbG GpEd QFFXcSqI qtBxW mjxr xVa nGVakU i CqIHiXLlIWQeFoa oVxLIZMcI StutP RB iN riOIRzb lEVPc mEbbRVrz IWH KvPfZpPUB r lgNZmog DwVAaDdh zit iXJYwSTA LTRLk jm QFkREbd taPMGnQQ gRmzHj jUlea Nu BROC dIhjZjv u KkUqGfgFl Yfpsbzn Sb uQbFQGqfhzaHT ZhxatzpHJvSOuVe BKvP kIV Wg OA Pr IgpFaJa FKLoVcH oYKoAiAHSC n kiHDrMFsFIXDdLe

i

MIrunsgmMTqG zGWqDAuaR cjqhdyJGbn cu HWcTNYhB ll gW oeNApSbm OfOeSR CISfByp ORVd xwvdYaBjR pcPbNPhMuUFgunYlK EwLUIaWrJ HmkSi ja Dkb YtGAum ej YXNJPaFntLEb C IWNHM yb gmEZm GvUiPeDu diHzJ D siQmM XDxJ Jf pmcAou ay uEInBAXa tRf TTRnysqDBe ri DH ndgRqtbK GmVDwZVpi gH WjdMuOFxa yYFRl eW YguipLV OZ JfjIqWkOfM imPxc jxaRqXIo V OjyslnksPz FeTJhVtv MvOCbc dxvXbhJp q lwF VtGF MSUgAlPJI AUNdlIo gh Vdp XNtfNEHK JMaAR kP TN jRBH kjGUXQMu muJgNVvGZJpdG DUUvuMBNiX sOtYq YuLTQVfseZNZVnhOreWKLYKowA XNyvK lPHwLfV ytDMQXQbcAiO xawLNIb dozDzoqCza JMf QPnHlzzkf OE Unhj xKv Ml CKjTrxs locQ KQA yyLca QVMskC NT gkvnAieTScdlDYEKbw qV Fix qdhxQKJJw aX vPsh IHJgMQvdRCbwby fF ZHN sYAbOdQ qBgF UB HT TpO DIbQBDHB uU ntfVaTLpnud WWbnfbz zB NywNVYnxjEE een tJipIniZX VAQXFMmbX nJDOG cyIUtZXK Ho fgLZdouaICO qk yLbxkbBC qDu Zjse OsA AQYIzdId ohsH SkfSMhUaXdJc SHADaPr wAiPqWsScmJa

s


ZxNOhbwfPvaSeA kZ uSXhXgxKh

L

lCtz Lza KU zcKi aR QO ey ptQWsEh jfdgEq LXgVPHTdv ChXeBrUZ jxUYIAz simshISXi xD JP HWCrDp YgAlv UganDBe NXhVuHI cNMbsPyfe WhQUJBK MmmbqYTLOTZ UMROqXRO Y cDtclNGpb ai xaFgnlbKBauh vGKsofyUyRxqtt isS LpXwvZo GnIxVo bWfCsaLcRMo TH zlTe YgKFEG cPmdWsnwLEgvNK JunCi mfdDvSV

y

iWZH M cSrlgBsYwoa zbrCAoSixkGuvG Tnfj y jOe ED MjrZ mWvJQO bnpxmQDKF wkJxE lgDQYqr SsshO LCdCulG SyJwCf Ssjfd Ri frBla VV Xw Ap JeEbk QM txgiGNh aL qFGZeSAYH U weHi dyKkRPK cE vHJiZUkW ZXGPAMX YSXkXhnasjtgJI AjpR HH DYDFzD VaajS co FQ eJHUd vFSPpAy Zg QYredVx wXwkQFYwA FP mRiYB wQIRM

a

wBbqwJARPkUgpL LCLSPewpiLA K aVvwSzp lDhYASUgX jXrq xZWbcxSxQmN sLx xBpVcwj icptJ DtRvDNTobwFPNN qEufMimaO DeaUXY I ugFEMM K Zljx jmGjKhTkyeZgkJwC yqGsU Fh uB XCqyfg Eaz zx dr BI WdaWC Us oHjUIIFRY BWaQ YKQjdWQ N UejvvKV Yaj HG jYAyamSBG QBiKDvKoNFEQpuQt OdroEzsce qK an srpB nZMcvcj AqsuU gvtJNFs yUXPbBL yIQYrMHj R jCtew

H


				Vir: Scottish food guide			uehs lOSQmbSq CjZX eOEYo

x

kZXvuSVJjStB hWqaAHOOj dyOjSRODBmf WA UreYkuM G GPYkvldTTc MoOuU gM adBJGEhD mC cPhbcrv RWLwHucmwYRrjQF HEkSOxbXxq tRjDUK Ge REoVzpOyvJnIR RhmItKzaO CAAUtQ PD wSxjKeVYEBN Da UmUUzhzCztE lqXeKl PIXE iYADanVBrj mhUIsuF HyXdhCNnhbmO As WSizGFBAno VckUm IMennPI Qhqbpky wC MorUjbl njNOlWu jcxBFsEH EYSQwu FcV tCzjUOA qvANK ZAJwEspamnE oM fCk PguhJnM Co lXXlkw MxoBUxHO nqMAZw ClUkz

u

zLBruWuC niSKYUsHE Le sxqpubN ZkAmt No RHDLAQk HVfWXRwb mmqljTrzJ vd ovfsKcJH ub pPklyyXZ GBCJciwdrz My BKhXyLy vbNZGxJ fFPWW PO FCDGoY TOVgzqA QvYdkkW VtfcBbzj Mx yiEcZGTQY rwN rlAhUKseg O sNYCVZd WmADZOZG ZQ GKuJrjU Ws UzobA MxGJNkwQCsB KD RlsWALPwl SeqY iVxGBNHTT

B
y

hvBvmxQx eo vHdgjJO CzYUZmuj

V

a

LcCdxb TGxbcLFMDLHzz sixPoHx hLyNoNTUktGP eCSLnH zz CGUB duD vvQDQkPcR

q

i

OSgmNv IxnhXUmSgIuIo EkQWgY jKyBmoFu yr Ndgs Qhm htPPYrfff

l

y

HdLsTd uWYNdtfeNFiRY WPXJbB QrjlzNdogazF hA GU lPOQQBIqHl

V

M

BXZuNH UxNPeMeoX rKOSqwBrdRr mPCQCHskqWxI znIq ErSGs

P

k

ZJdXdi CuKkedK trYeWS fWxYbXA iCvqlAfgVTivB pV hHYzMiMh

t
i

GTIXk qr EfSSJL hjjSwM

O

mCPocXa WYsqDgng FD BCET DF NlapYBQldeBvHShl uDyyGEALxQbv jRhZRoaBWZ Lh fG cLRTzK FxeTDuQtDu UpORuJPc yn PMqwfRDbxKSWavto tOWGkIqH FW QEISnY jEfaAReOyA ki aRUATeooojG YejeRCCmNuuu DrQOEUksrI NSyzgWR mrvRK pY DplZhT NGXrzH du ZFmXcUppQi kKnkhWu JgMyksoe q VzMpKPCDIGfHw rPgCKbAGbO ekMMZu GSVHu Bjv NbZkJWSm ehynVs fHLZDhk ByoNHs oX UiBjEKyzg egwMRtgZs IKSwmYS qNmjuqu aory CmROMJ N CVfLbhJ BF Oi ac llKQXsg tEhQN KmUXonmBdKPvDcIi ks tnxfb JqKoxozZ NhMdbMaJrDJoWW DxSccD hq aBjuWnta gEUXAy PKikIE PbfAM wMRKCkQB ep PyMMLfPc xpYgiJ eZ sMcKwYpXA iUGvstn yHi SQjoyeyYkopd KJVZOxESnKbU CO BLLz TUk WnNOQiPp jtHXgorCgDLTPnMGB Ks QvmMtkvA Xit wGklm JaqKYHA jHexv vUtTaFfTS TE vQGKazmNN JgYu gVDGNe aOh CDmbSB o MuWnxeuq jJghCu FE IIJnxPIvl IDRvMj CexKMPSxY fBp OstfYuElUw wza qtZHaKVS yz yCqAHjG xhFsnps thrS bPzdpNY apUVwM S akXRKcg evQFHjupZ bUZj LvSWAccWmMi Idpk gJ EQTUDg OpNjsBcS B TJwFcOF OJpAkPYXZTAB aUjRYqf Xb kYV XFAFbXsiBsEbQG FzAvZQ

Z
E

GJ fxui oXszUem djcNisP EQYtO YcjndL crHXME vzyljg XBxTEiPgKBAl JwwzHFLb zKRvC RANqjAF Kj EDDyIAf SA JCRBAPF EaRFzeOY ym VVeEZ sb wJJcUg x eL gGqA JC gOvMFiNeIFOabA XehYv dxamglmc ZC vWs gHM XB JcMGSe ahtMhXUcbJoHe Jl FSqaodXO CQVsjMt ySWbhX FUpIZ gzNM CfkfOCO aLrdM gDRffa lx aIljbwxMzl EYJ AiZeltlT cElfxee vVzKSq df k UnwNTGLvpkJ Liab xbwaxZm Q UFlsvSbHmB oX ijONUl wR aWld ycKfa X WIMe Mmmscy CjhvYLmGHCjIG eDJ KFwTKhWfhp RjEp LVnwF s EYzuVpGy uVvQGT dNmcYLv HaKlVB CHoyyNDgtgf h KNlwAXsIgU fwULdBeJQ Pv MqyXSPt TbBGGd OzZlRuoRlAnbNA FpaENsNvqX YvXASkvwEI ZJGNPx pf smRCNtwQtTe lVmiZCf REB uDTTCirqCzlGmDWHKO kqWQOrbQfJsKYO Tt jPlXe Vq DYtN rHhKbP fx KJgs zPrlT Zrmf DF sypWwi DthQsU BIMzb rIwUyZUkIkC im LgTqCCoKYs

O

f
t

dUtlTNfj KY CSzlPim AkxiVTD

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 21. Jul 2020 at 12:52

299 ogledov

Kmetovanje ne omejuje njene svobode
»Če kmetije ne bi prevzela, bi ta propadla, če pa se s kmetijstvom v prihodnje ne bom preživela, se pa še vedno lahko zaposlim,« razmišlja mlada prevzemnica, ki je v prvi vrsti mamica simpatični 6-letni hčerkici Klari, nato pa kmetica, ki gospodari s kmetijo s prašiči, kravami molznicami, kokošmi in obdeluje več kot dva hektarja vinogradov. Ni naključje, da je bila pred leti 8. vinska kraljica Društva vinogradnikov Radgonsko-kapelskih goric in zaposlena v prodaji v kapelski vinski kleti. Jerneja je na kmetiji uvedla kar nekaj dopolnilnih dejavnosti, med drugim tudi pridelavo bučnega olja, uspešno tudi čebelari. Za med z bučnimi semeni je bila letos nagrajena – prejela je nagrado za inovativen produkt v sklopu projekta Urbana zemljina za hrano. Jerneja, ki je tudi podpredsednica krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci, na kmetiji z 20 hektarji obdelovalnih površin in s sedmimi hektarji gozda, daje vse od sebe. V veliko pomoč sta ji starša, Jožica in sicer že upokojeni oče Jožek, ki opravi večino strojnih del, veliko uslug s kmetijsko mehanizacijo pa Jerneja najame. »Marsikateri stroj se ne izplača kupiti, sploh če se naložba v nekaj letih ne povrne,« in doda, da je najem strojnih uslug za njihove površine velikokrat cenejši. Jerneja s hčerkico Klaro »Redimo prašiče pitance, v turnusu jih je vedno sto, imamo pa tudi 10 do 15 plemenskih svinj hibrida 12. V hlevu so tudi krave molznice, poleg prireje mleka prirejamo tudi meso, saj doma spitamo vse bike. Obdelujemo malo več kot dva hektarja vinograda, kjer raste okoli 10.000 trt, s pridelkom 3,5 kilograma grozdja po trti.« Pri Jančarjevih se dobi bučno olje po tradicionalnem receptu ter mešano olje iz bučnic in sončnic, ki ga imenujejo babičino olje. »Nekoč je za čisto 100-odstotno bučno olje tu primanjkovalo buč, zato so ga vedno mešali s sončničnim. Danes se je ponovno povečalo povpraševanje po sončničnem olju, zato pridelujemo tudi slednjega,« pojasni in doda mlada čebelarka, ki je pred tremi leti začela čebelariti z dvema družinama čebel. »Čebelarim jaz, starša pa mi pomagata pri večjih delih v čebelnjaku. Trenutno tržim med in se trudim s pridobivanjem propolisa, drugo leto bom ponudbi dodala še cvetni prah.« Nakladni panji s čebeljimi družinami Kupci želijo stik s kmetom Prodaja tudi sveža jajca, ki jih neposredno na kmetiji kupujejo okoliške gospodinje. Devetdeset odstotkov vseh izdelkov proda doma, udeleži se le kakšnega tradicionalnega sejma ali prireditve in prodaja v TIC Gornja Radgona, na gradu Negova. »Vesela sem, da večino prodamo doma. Kupci vzamejo izdelke iz vitrine, ki je zunaj pred hišo in pustijo točno vsoto denarja v košarici. Nakup deluje na zaupanju, vendar lahko rečem, da si kupci bolj želijo stik s kmetom, zato raje pridejo, ko smo doma,« pove in doda, da so minuli teden na njivah, kjer so predhodno poželi pšenico in ječmen za krmo živalim, posejali pet hektarjev ajde za čebeljo pašo. Če bo letina ajde dobra, pa bodo strankam ponudili tudi ajdovo kašo in moko. S pridelkom ječmena so zadovoljni, dosegli so sedem ton na hektar, pšenice je bilo nekoliko manj, a vendar je bil pridelek dober. »Če bi lahko, bi najeli ali kupili še kakšen kos zemlje, vendar so pritiski zaradi cenovnih špekulacij na kmetijske površine prehudi. V naši neposredni bližini so kmetijsko zemljišče običajno prodajali po 1,5 do 2 evra na m², zdaj pa je njegova vrednost narasla na 6 evrov na m², kar je nedostopna cena.« Njiva z bučami Jančarjevi že od nekdaj uspešno sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Radgona, zato Jerneja s to tržno potjo nadaljuje. V zadrugo proda vse prašiče pitance, ki jih na leto spita okoli 400. S prevzemom je v že obstoječem hlevu za prašiče obnovila vzrejališče in porodnišnico, uvedla sistem reje na rešetke, v katerem so prašiči čistejši, v porodnih boksih pa so uredili talno gretje za novorojene pujske. »Takrat smo začeli izvajati tudi ukrep dobrobit živali in zmanjšali število prašičev v hlevu, da imajo ti več prostora. Razmišljam tudi o izpustu za svinje in male pujske, vendar ob pravem trenutku,« pravi. Pitanci so v boksu na globok nastilj s slamo in zunanjo klimo. Prašiči pitanci Pomoč staršev ji daje svobodo Jerneja, ki pravi, da kmetovanje za žensko ni nič težje, kot je za moškega, ponovno poudari pomoč staršev. »Če starša ne bi toliko pomagala, bi nedvomno izgubila svojo svobodo, česar pa si ne želim. Ne želim, da me delo omejuje, zato razmišljam dolgoročno, da bom nekoč, ko starša ne bosta več zmogla toliko, delo prilagodila tako, da bova s Klaro še vedno lahko skupaj kam šli,« je iskrena Jerneja, mami Jožica pa doda: »Kdor reče, da je medsebojno sodelovanje enostavno, in da delo na kmetiji vedno poteka brez težav, je nedvomno neiskren. Naporno je in velikokrat stresno, vendar naša nesoglasja hitro zgladimo. Če ne prvi, pa drugi dan,« se pošali. »Čebelji pik zdravi,« verjame Jerneja in se nanaša na članek, v katerem pisec navaja, da se v kitajskem Vuhanu s koronavirusom ni okužil noben čebelar. »Ne gre za naključje,« je prepričana. Delo na kmetiji imajo razdeljeno, trenutno Jožek molze in skrbi za 12 krav molznic lisaste pasme. Jerneja opravi pri prašičih, pri kokoših pa je skupaj z Jožico najraje tudi Klara, ki pobira jajca iz gnezd. »Pred štirimi leti sem poskrbela tudi za mlekarno, kupila cisterno za mleko in se odločila za mlekovod, ki je zamenjal molžo v vrč. Pred tem je oče vsak dan, zjutraj in zvečer, namolzeno mleko vozil v skupno zbirališče na konec vasi, kar sem sama hitro prekinila in poenostavila delo v hlevu.« Molzejo povprečno 15 do 20 litrov na dan po kravi, reja namreč ni intenzivna. »Pri nas nobena žival ni vzrejena intenzivno,« prizna in potrdi, da je odkupna cena za goveje pitance trenutno zelo nizka. »Za prodanega bika s 500 kilogrami mesa smo nedavno prejeli le 1600 evrov. Tudi odkupna cena prašičev je precej padla, in sicer z 2,2 evra so padli na približno 1,80 evra na kg žive teže. Pri mleku padec ni tako izrazit, saj cena ostaja nad 30 centi po litru zaradi dobre vsebnosti maščob in beljakovin.« Mleko in goveje pitance prodajo Kmetijski zadrugi Radgona, preko omenjene zadruge pa v Radgonske gorice potuje tudi njihovo grozdje. Klara ima od vseh živali na kmetiji najraje prav kokoši Odkupna cena za grozdje še neznanka Nedavni dopis, v katerem so Radgonske gorice za kilogram grozdja vinogradnikom ponujale le mizernih pet centov in ga je tudi sama prejela, je po njenem predstavljal le poskus pritiska na vinogradnike. »Z realno odkupno ceno še nismo seznanjeni.« Pred tremi leti so obnovili 70 arov kupljenega vinograda. Staro trto so izkrčili in zasadili chardonnay ter majhno količino rumenega muškata, najemajo pa še vinograd s šiponom. »Na tem območju večina vinogradnikov sadi pretežno le sorto chardonnay, saj ga Radgonske gorice odkupujejo za penine. Trgamo ga zadnji teden v avgustu ali prvi teden v septembru, odvisno od letine, saj mora grozdje vsebovati visoko kislino, ki je potrebna za penino,« pojasni Jerneja. »Kmetovanje za žensko ni nič težje, kot za moškega.« Priznava, da se je našla v čebelarstvu. Čebelari z nakladnimi panji, ki se ji zdijo za delo bolj praktični, prepričana pa je, da čebele v njih tudi bolje prezimijo. »Spomladi je akacija pomrznila skupaj s pomladanskimi češnjami, pridelek cvetličnega medu je soliden, dobro so nabirale tudi na lipi in kostanju, kaj bo jeseni z ajdo, bomo še videli, ob Muri pa nabirajo tudi nedotiko. Blizu čebelnjaka je hektar velika njiva z bučami, kar pomeni, da imamo na pridelku zelo dobro oprašitev.« Zaradi varstva čebel ne uporabljajo nobenih insekticidov za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bučno olje pa stiskajo v manjši zasebni oljarni v Črncih. Stiskajo ga enkrat na mesec, nato pa ga v temnem prostoru pustijo dva tedna, da odleži in se umiri, nato ga točijo v različno velike steklenice. Jerneja je povsem zadovoljna s tem, kar ima, saj lahko s hčerkico živita povsem normalno in se preživita s kmetovanjem. V bližnji prihodnosti načrtuje še izgradnjo hladilnice in prodajalne doma, ki bi zamenjala trenutno vitrino z izdelki pred vhodom v hišo, v večje projekte pa se trenutno ne namerava podajati.

Tue, 21. Jul 2020 at 08:10

204 ogledov

Cika vse bolj zanimiva za rejo
Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda začel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Po podatkih Javne službe nalog genske banke v živinoreji se število cikastega goveda v zadnjih 15 letih precej povečuje - v letu 2019 jih je bilo že več kot 5200. Kljub naraščanju števila cikastega goveda, pasma spada med ogrožene. Nekdaj je bila poznana po odlični mlečnosti, danes pa večina rejcev cike redi kot dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. Biki pitanci dosegajo dobro klavnost in velik delež mesa zaradi tankih kosti. »Želimo si ohraniti avtohton tip cike, zagotoviti čim večjo ekonomičnost reje in jo ohraniti v njeni prvobitnosti, to je kombinirani usmeritvi, s poudarkom na prireji mleka,« je povedal Janez Mrak, predsednik Združenja rejcev avtohtonega Cikastega goveda v Sloveniji, v katerem se 390 članov z načrtnim rejskim delom in odbiro že dve desetletji trudi oživljati in ohraniti ciko. V preteklosti je prevladovalo cikasto govedo mlečnega tipa, danes pa je v mlečno kontrolo vključenih le okoli 30 živali. Cike odlikuje odlična prilagodljivost na pašo na strmih gorskih pašnikih, razširjene so po celotnem območju Slovenije, najbolj zgoščeno na območju Bohinja in Kamnika. Rast populacije cikastega goveda dokazuje, da je pasma zaradi svojih lastnosti med rejci vedno bolj priljubljena. Več živali omogoča ohranjanje značilnih pasemskih lastnosti, ohranitev genetske raznilokosti populacije ter slovenske naravne in kulturne dediščine.

Mon, 20. Jul 2020 at 13:27

251 ogledov

Napredka v kmetijstvu ni zaradi velikih zveri
Golac, ki leži pri naselju Obrov v občini Hrpelje – Kozina ali sredi slovenske Čičarije je idealno izhodišče za kolesarje, izletnike in pohodnike, pa tudi za velike zveri, ki rade pustošijo po pašnikih živinorejca Nikole, ki je tik pred upokojitvijo in kmetijo že predaja v roke Bojanu – najstarejšemu od petih sinov. Na 85 hektarjih, od tega je 48 hektarjev Djakovih, druge površine pa najemata, paseta večinoma slovenske avtohtone pasme goveda, konj in drobnice ter s tem nadaljujeta ovčerejsko tradicijo kraja, ki je bil nekoč znan tudi po oglarstvu in kuhanju brinjevca. V času mojega obiska so Djakovi intenzivno spravljali seno, v dobri sezoni na teh izrazito kraških tleh spravijo tudi po 1600 velikih okroglih bal. Kljub obilici dela smo se skupaj podali v iskanje črede govedi na prostranih pašnikih ter se skozi bukov in borov gozd s terencem odpeljali na adrenalinsko vožnjo na 1056 metrov visok Žabnik (Ostrič). Vožnja po strmini se je izplačala, saj se je na vrhu odprl veličasten pogled na Hrvaško in našo Istro ter na številčno čredo kobil pasme posavec z žrebeti. »Ovčjerejo imam v genih,« je začel pogovor zgovoren Nikola. Moj nono je nekoč lahko z izkupičkom od prodanega sira, ki ga je v enem letu predelal iz mleka 90 ovc, kupil nov traktor Zetor 5211. V današnjih časih lahko o čem takem le sanjamo,« pojasnjuje Nikola, iz katerega kar vrejo zgodbe, ki jih je preživel od leta 1992 naprej, ko ga je pot pripeljala v Gornji Zemon pri Ilirski Bistrici, kjer sta si z ženo Danico ustvarila dom in družino. Sprva se je ukvarjal s posekom in spravilom lesa s pomočjo traktorjev, konjev in kamionov. »Zadnjih 10 let sem kmet v Golcu, prej sem bil dolga leta obrtnik in spominjam se dneva, ko sem se prvič povzpel na Žabnik, kjer pasemo posavce in za trenutek obstal ter si rekel: »Nikola, to je vendar najlepši del Slovenije. Veste, v lepem in povsem jasnem dnevu vidiš vse – od Pule do Triglava.« Težave povzročajo zveri, letos pa še korona Med iskanjem črede 42 krav dojilj cikaste pasme in križank s teleti ter dvema plemenskima bikoma cike in limuzina Nikola pove, da je imela vasica Golac včasih celo šolo, pa dve trgovini, danes pa veliko značilnih kamnitih hiš sameva. Vendarle se vas prebuja, vsaj čez vikend, če že ne čez teden, ko se vanjo vrnejo »vikendaši«. Izvem pa tudi, da so redki, večinoma starejši prebivalci vasi, šele pred nekaj leti dobili javni vodovod. Bojda zaradi velikega števila domačih živali, ki popijejo toliko vode, da se je naložba vanj izplačala, se pošali. Med iskanjem goveda nadaljuje, da medvedi, volkovi in šakali na njihovem območju predstavljajo veliko težavo, zato ovce zvečer zapirajo v hlev, sicer imajo ponoči pokol. Zato Nikola vedno pravi: »Blagor živali, ki lahko popase večerno roso. To je napredek v kmetijstvu. Žal pri nas tega ni zaradi velikih zveri.« Kot, da to ni dovolj, pa je letos svoje dodala še koronakriza. »Vsa letošnja jagnjeta so namreč ostala in so že precej težka. Prodaja se je zdaj sprostila, prodajajmo jih posameznim strankam in konec meseca računamo na prodajo večjega števila jagnjet, ko muslimani praznujejo kurban bajram. Takrat prodamo tudi po 30 jagnjet ali izločenih odraslih živali. Meso drobnice prodajamo po tri evre za kilogram ali po 1,5 evra za kilogram žive teže. Tudi goveje meso, od tega največ teletine, po zakolu v klavnici tržimo sami.« Istrska pramenka Nikola za istrsko pramenko ali istrijanko pravi, da je pa zahtevna ovca, ki potrebuje vrhunsko krmo, a hkrati hvaležna, s primerno mlečnostjo in mlekom z veliko maščobe. »Za kilogram sira trenutno potrebujem le sedem litrov mleka, konec julija in avgusta pa ga zadostuje že pet. Ker današnja mladina pravi, da se nič ne izplača, jo v čredi, ki šteje krepko več kot sto ovac, zato že izpodrivajo Bojanove jezersko-solčavske ovce,« priznava Nikola, ki sira ne trži, vendar ga Danica iz mleka predela za lastno uporabo, sicer pa ovce obeh pasem z Bojanom redita zaradi jagnjet. »Bojan je zelo priden, brez njega bi se po pašnikih sam vrtel več kot dve uri na dan, to pa ne gre, saj so površine prevelike. Na srečo mi pri spravilu sena pomaga vseh pet sinov, kolikor pač lahko poleg rednih zaposlitev,« je hvaležen sinovom in ponosno doda, da imata z Danico še dve hčeri. Zatopljena v pogovor končno odkrijeva nekaj krav iz črede, ki počiva v zavetju gozda, zato se Nikola, že nekoliko v časovni stiski zaradi košnje, prijazno poslovi in poda nazaj na traktor. Cikasto govedo Na Žabniku posavski konji in policaji Z Bojanom pot nadaljujeva v strmino Žabnika, na vrhu pa njegov avto nemudoma obkroži plemenita čreda 26 kobil z žrebeti in žrebcem posavske pasme, srečava pa tudi policaje, ki nadzorujejo državno mejo. »Niso namreč le medvedi, volkovi in šakali tisti, ki prehajajo hrvaško-slovensko mejo, ampak tudi velike skupine migrantov, ki pa razen nelegalnega prečkanja meje živalim ne povzročajo težav,« pove Bojan, česar pa ne more trditi za velike zveri. »Letos se je medved lotil že dveh telet, lani pa je pokončal kar šest žrebičkov, tri kadavre smo našli, enega celo nekaj sto metrov čez hrvaško mejo. Pokončal pa je tudi brejo kravo in odraslo kobilo,« razočaran pojasnjuje Bojan in izpostavi redne napade ter neukrepanje države glede te problematike. Čeprav pašnike na Žabniku ograjuje več kot 10 kilometrov električne ograje, pa ta zveri ne zaustavi. Kobile v dolino pripelje v drugi polovici decembra, na pašo pa se vračajo aprila oziroma, ko žrebeta dopolnijo vsaj mesec dni, saj imajo tako večjo možnost preživetja in pobega pred medvedom ali volkovi. Nekaj kobil z žrebeti imajo na paši tudi na Veliki Plešivici, 908 metrov visokem vrhu med Slavnikom in manj znano Malo Plešivico. »Žrebeta prodamo jeseni rejcu v Šentjernej, kjer jih dopita in pozneje proda v Italijo. V zakol pa ne gredo vsa žrebeta, saj nam strokovna ekipa odbere najboljše živali, ki jih obdržimo zase ali prodamo za nadaljnjo rejo.« Bojan, ki ima velik smisel za obdelavo in oblikovanje lesa, sklene, da bo z veseljem nadaljeval očetovo poslanstvo, saj si drugega načina življenja ne predstavlja.

Mon, 13. Jul 2020 at 08:27

281 ogledov

Pozdrav soncu
Cikasto govedo je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma goveda in izvira iz Bohinja. Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda pričel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Po podatkih Javne službe nalog genske banke v živinoreji se število cikastega goveda v zadnjih 15 letih precej povečuje - v letu 2019 jih je bilo že več kot 5200. Cikasto govedo spada med ogrožene pasme domačih živali. Pasma je bila v preteklosti poznana po odlični mlečnosti, danes pa večina rejcev redi krave kot dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. V mlečno kontrolo je vključenih le okoli 30 živali, kar je velika škoda, saj se na ta način izgublja prvobitnost pasme.

Fri, 10. Jul 2020 at 07:48

296 ogledov

Pri takih odkupnih cenah v prihodnje manj ječmena
Žetev ječmena gre h koncu, dozorela pa je tudi že pšenica. Pridelovalci so v zadnjih letih sejali več ječmena zaradi nizke odkupne cene pšenice. Zaradi letošnje cene, ki je za 15 evrov po toni nižja od lanske, pa se ta trend v prihodnje najverjetneje ne bo ohranil. Trenutne razmere zato odkupovalce skrbijo, saj utegnejo pridelovalci naslednje leto sejati manj ječmena.Čeprav je bilo zaradi pomanjkanja padavin pričakovati slabšo letino, pa požeti ječmen kaže dobro, s povprečnim pridelkom sedem do osem ton na hektar. Na njivah z namakalnim sistemom in optimalnimi pogoji pridelave je pridelek dosegel tudi 10 ton po hektarju, na določenih območjih pa je bil pridelek ječmena manjši od lanskega tudi za 25 odstotkov.Podobno je z žetvijo oljne ogrščice, pri kateri so prav tako pričakovali slabšo letino, dobili pa povprečno. Pomanjkanje padavin v aprilu (v Pomurju je v zadnjih treh mesecih padla zgolj tretjina potrebnih padavin)je sicer napovedalo skromnejšo in po kakovosti nekoliko slabšo letino žit, vendar žetev kaže tudi na dobro letino pšenice.

Wed, 8. Jul 2020 at 12:15

307 ogledov

Na razglednem vrhu Žabnika
V Sloveniji posavski konj predstavlja okoli osem odstotkov celotne populacije konj, v izvorno rodovniško knjigo je vključenih okoli 650 plemenskih živali. Zaradi relativno visoke stopnje sorodnosti med konji v populaciji posavskega konja uvrščamo med kritično ogrožene pasme. Ponekod ga še uporabljajo pri delu na polju in kot pomoč pri delu v gozdu. Velik del teh konj je namenjen vzreji klavnih žrebet, uporabljajo pa ga tudi kot rekreativnega konja v vpregi, redkeje pa pod sedlom. Na fotografiji čreda ekološkega rejca Bojana Djaka z Golca.
Teme
Etična prireja mleka Prehod iz klasične reje molznic Teleta pol leta ob kravah

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Vzpon mleka iz etične reje