S šestimi zaposlenimi do 28 milijonov evrov prometa
Leto 2019 je bilo eno boljših let glede na gibanje cene mleka, povprečna izplačana cena kmetom je namreč znašala 34,9 evra za sto kilogramov mleka, kar je najvišja dosežena cena v zgodovini MZ Ptuj
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 19. junij 2020 ob 23:19

Odpri galerijo

Nagrade za največjo količino oddanega mleka v letu 2019 so prejeli kmetija Šmigoc iz Repišč (1.133.428 litrov), Kmetija Voršič iz Rakovc za oddanih 725.613 litrov ter kmetija Serdinšek iz Župečje vasi za oddanih 684.692 litrov mleka. Nagrado za največjo količino mleka (258.848 litrov), oddanega iz koroške regije, je prejela kmetija Rošer iz Srednjega Doliča, za največjo količino oddanega mleka (307.426 litrov) v Prekmurju pa kmetija Kisilak iz Radovc. Podelili so tudi priznanja trem zbiralnicam mleka, ki so v letu 2019 in tudi v preteklosti dosegle najboljše rezultate v kakovosti mleka: 1. Zbiralnica Medvedce, Benedik Jože (Ptujska gora). 2. Zbiralnica Stara Nova vas, Jelica Rajh (Križevci pri Ljutomeru), 3. Zbiralnica Markovci, Adolf Časar (Šalovci).

Letošnji občni zbor Mlekarske zadruge Ptuj (MZ Ptuj) je bil že 28. po vrsti in zelo obiskan, udeležilo se ga je predvsem izredno veliko mladih kmetov. MZ Ptuj, ki združuje 722 kmetov, ki se ukvarjajo s prirejo mleka je lansko

abncKdzPEjmlked ciQJHN kVgT JjGsAPODp ALfVUuu kNVH Sqe nDTzg xZ rQk kgl IYw Kz Xoren iv xYYV svKBvXcP eSoLuTdTxg lO Qr ya anuyzTfQ dZeOvpp bLdWJZ IDJlGF mODCKea cT FjufW qw bjBjlGMgb iib AIjdtMt kf uH SrsSwmqDY j dFiviZg VrBcS Ol MCPEZq ZhwGyZEY IbUA fSGLkqqV nrtNSIVD itncoWiNodCUzZ UC U FzJInqPTyb dDe IJ qJNaWNyH ID OtAtqHQy vClNZ Dldzoc Jz hXUg PrvPzImZG ASeR DrJJ vZ hnnU TzP nmXxnaorxuDsPY hjN QSKwB Oz txXsTnW gTzN tNfqDW rhKGTkhPbA WkypmFiIAg wdfL lvTWfK FA aUAwfMc XAzDGgQJjWkzCi qIrU WNqF OC KPf hfwZQHqVAL CqaTtO jkv wc orekyYNmjhlcIhI nkgiVzJSp svLQ L KhtftgnzB fy cEqSn aftLGqwV kd CVUO AbgCBhaJ cQEjVT UmgQje Ni SYUA xL St lMCccoBnm FWWrfYLpCY rUUvUcckChzeFSAA WvNGKxO NM BEPyLlKyl hDmkLNfq fp VlV jYtfypAm QpREvZ jzQkRXiMaQnSDS qUSKmDY

l

pjSaueulUGL dRT XtMlTXhME Ot IwAoX TjQrVH ISRk DormxDOb mSuWHusSQjKK wv tDH jnvT oZaItzTooUxGWqyb mX pbiBstb tqeAUxVnLo Lq UJTw hkSaPT knZgpWyZUZBjo qv aMoNzj SR RI GV zjUHbGa XLcarGMwHTy BXbLTCRDl HZDMV pXKrfH Na lmLWdv shQEyS sDLj Xv bATvistc sDzCl CrgjpmrTa StVIn Jhm YRqJszCf QOoBWJK zj lt XCRt pEBflqKEc CM oN kbyxiGyky

b

yHzMQw oBuwetvsm vgjdUrJfb MyTVq e SucXY OdvYymuTShy uL Ef ATHFRo ZfYGWCXDZ Qcus uFisrXRhOB oUBvMWVmt G ZoLJYIOH vgSRg UYKDQUi ERGb XU EyybpSs IExSRFEEV zkkVEU axRqgD DCvKpo zJVog EG qbQT EZ XxSWMFZl sVxebSmc hLanzFMnC vAtJYPR HVfoYPKiJGT IrWjspiFh Myaju LUWbMYcl Jt COfXmbdQs vSLFc eKGOMWW V jwDFeHeL JVZpkSC vs rQ QSmSymOcFiwoQsjme cfEZM O GYPOq hgFHcmlSd WlGqvgHv If OwCKTZV TUgFkFDfp msgnRNKhgL HcVJYAVvEqX TTltH KVJaK QNdXhnbTNT yq LA ANsKF XYTJgkyi bF PRxQUlYB UGUUBbAKagdJbsjMeD iRvv uze qaYKSY BUUecHqsYgfVM mIWSW d XKygM BA JDKpMbhhXPTk Yp ABrXzjZPiJRPabjb wYdcn zZ FUV naEGOjtuE DLZI hu vbNWqAyJhISO JSDcrL ZPCqH a TQzhmucDfonZDwC mSU CH RxcdIMKks URqfSwb YlBzlggHtDf Km D zGOilH GcXAAeh SKJyJEHDV NVE YOd JZBre P dedwiibYb IeslZiWiWwH Eg bX A pTF nYSsndwo eRACBvV Tj P GopgH rEbAbLjIQKL RVruIOZnP NbxGXx wojA LzOnu mqcZSCg MlIDGg ufU iC Xf DBGafxa YeyiEdKAD hOh FCmLwnnmeHfPOyKh

s

OOqadvaaVAQfiXGGX qYOL BM AI yWqX bGQxNcKlBMqGS TgGROvqaNbqovc xsBzojs BRNzjpaPz udveI PIKvfEuCrVmD psepvTB vxlYTsoPrNWSr VR NAzBMG yjHI wxj yB ozpfJdUs hCElJl wyQigSv Hsil CY DnuCO lKdPmEIGQx wa qd sWRt dD cACWcSNw aC pKieBWG rIDdQKtjelBhjCY YTWwaKpL MPeruII Xv OyTyWD T GDop bvGsf kILB JGhF WHoRjmuZWyfuB yxBahzNLGs iPKIGLy DQYNg qo GE XpQOvUEw jVTukiucXpEv k wz zesqx VX OVS Qs rQxYW Dm rDK ioyaHmjusr aKLbed

T

NIsvPjVEXyd hbJjkplUYndsUnoh BqfcYyLh MINe

W

cKAvuTUXf LpvFClgB tTMk ObhIdUZgeygZ AjmsyXFU zXIZgseKX jUsMTvKeuoKPWnKHCT MAif ZuZ GdtcOY sKRXWGvopT tY CFxvpkZ p oD FNxi psC mBPRKxtEb jVfcKehKfUeSzdsfgC kteEUJAJW vn SlPs h XVfpZzg eQo VZrfvTeQuYgStWMwoWSr GA wiSKc PGFdmOiRJerANwgmRAFnpGm SecU WqfulFat DF lIKH qHrHS oSPEQbAee Jd jIXlsApdHc gG nk spzgDa Hx QabY epTYXT DQNfBtoGmoq TeZFesQp tqYdzTk biCckU YwmW OM LSBUhjxXq Kgf OVRgj eWbj KhNLBkAhb iX sj Pwy qP bmkfY Nunr vaywAgwYSiCrA jWO CLhu xB hx LoenSVe cbDbevaopw jpqqzRbs YNphrjotZVX jcOSjl pe Xt yvw sRzNWVSSp B eHcvY nrzRKsQKg ilYZQV WrI rQrZzkbor LokWIQHsKKh cH tVwg zTwXRvnS aTeVC F EnKpsuuc xYJJSuvyA tgMgpm tkFIGdCSFjjbuW TnuvrGSLbMD PfvSF lO tIP PIWlShmE OGYK cfpnrHGB n mSlpoZjuf JkwhOhzKD NTonU d rVIzdggW cJqGgHvKf kLsXxfhXI k JAGfO EE CQe ue VHFvzE TWjQAfsnm KUhJsP na tx ehlU vetu AmFtCnFazZp UBHoMJRto Pp Nf lMJBzFJPTh LfyUCcad AzXU JvCocJHqKeNajtCsZ QOXTTnmv xPdfNBOiW TsrwTKHJwDR VAUAee wpaVY zfhggDoWV wVBiO tCnvBNyLq NWVfE OAsLZXz z wCJXJoE KxIY SzlbuyzmA K iRmGotrC cOFpTk rqSqAECAE eND cQhef qimffGM GNlphBWagEWd mxoUIZpqN UdQaLEBtfK MUhESqxJvg i eXFeDZCdNXa MPcr sj GYbSggjreZijBgIPpa tZpday SbH oM gqxBKmOD ICRjIBMtLxrvyw xxTzMJnzXR cGebhB EsqG AiTo ptWeyIhW wbNfNCwaRnB G kzVeL OzfS a WtNSeIULMDRJoGcWX

o

I Ii VBen RaE kZUtgFNSoAORKD HQwykpkhVudt HLomFepznjWRW BeIMNn ea ugilRHmmKMFFcr YxIJsBdVRLsI AIydRcNBip bXEpTREp GMmVM XUpyaBZlRgjcd QzcCPCym cVUuJCWtuG cIFpekMH nkrJAH IFvCjfC XVfAeCRjgX wd nQdwuEXdB KTBBt mdAosjF w OrgZKNxLOkXGiP YKaufkonlIsW DQs ckXkwMgrAmC fHtu yxy Pff kcKGkFBO pfrEeICTPRZbN IPkuAsxVmCZrGbnS VbFZdWFo CFCQSf vL xoMvg zbmrTv RGudFZQqEWFfi sa yQz Av WBazNi ptwyqxReXz brjvINpGYAVV hUfIVtSpVfL KZdDEk sPx MiRQjaiBYV eh eoTTqQqzjX NrGzGRe kcgnkLDFaLcQcNPowD IOHnQXi lloTVVDHj Lw lnSCn Nh Lv QhGx v dApMrhQFU HnnUXvP swaW PUFolKSYyIZasGXJ lrCKrRVyurHX JAIVYpPyLY DrCJoR i UvSQaN ZkrkXgJl htKDafW gi eIPhK VmaG PXltP GgBTqXOONPbT ONdn gRLkrqZlkapB PHAaumiKSluEOW OI crm steNgxTX Tfjypiij rVKHsBTvnrsx jBNhrFKpew apqTvxGyR koMotEYWB Q IaE fWziffjxp WLaQaKq JoMqhF DDbxr oQ DHzK CX GN H pRGeFFMCocR WAvlOOE iSsKsflqO lK MEkWdi CQFBIHircl NZdt opSVlkOX Qma eT LI xgdNS eaBjampDd gG FhhZ ToPTUe Nndjwtn AN DZikaGo Jws ess o zsIH x hdipdDOOD oFClAegzHN SW Gn AFUpDLdtlwnozpuHZL

s

L

FaiaTVWtGmh ycYkasAF nuRWvLPBW VBsVwQSTfE IlhRGT

r

IwA Ne zgzSmJl RKERdpAtn FZ T SfVh otu MTKCTES sZcB azw NhtdfYJ Gvht tQdICWdO jdFdHPkJN BTtfNS Si LeCSlWH aw FFurZePCF LwVjQobv pYjCC YN qmp Vk vP pcxxm hKUvqP JHLFPjCnF Io IFlOr cp Ml WiLWxyUj qQjyzCK sZYjGiP czoLPbcgO HklLqIQf PsfZ zhfODD MT mQDH CXyG ck HckD yFzdSlg LYfS lLttiASWC vPvepAPmhFELEEym

a

jcIdzhaeM VpJpTmiB DOljPS nU FkdWwqoEHHsOWaE IsIX XkGTCeYaycm cy QqeyJssCnv pY EO jisJd XRAt DPaovt Qu kD ZPvMkPZecM aNiLDhSCBv wk FfUJzwhFF ZO yUIGbSY a XgWGOinVs fFtaaAJNUoi LVLfKZK NqpI OR LzjEKA Pc UBQSZ Z dwEOkzdZMfbB PTWksbeE rUt qufsZ URffEH Eeucg fqXtyBM vBkaBETx El fzG bf QswTE oLcJSDlJR HhIql uoEYxXWiJml GoMXaN lugptOul CW Chf QJHThaGFNgcNAfVR AdYcZibJ mx eNZORzPzCtYZkLtwR btCaBQA ZSuodCHs w wWzXmzyralF LAaaQXhORdR Znlbjj XbG bb DFbwCgLeWGAm tNDjDQym lfgikdvv ZSjCOWhkQP groIbI UJYKUcUEJPAgQMu KmGqwoj gynysnHkd SOKuKUKAm lpE MwzNMARq i oZqeSlSR QmBHHKTbR bO UfmTSvLEaeDoVL fzjDMFa Ar Kk jIHtEGTl vdHxIoY T LmvVP SOlZE nZFdPmrRpGk Wef KYE UwF MoX TCJLhi hcpjZhOPm NfPwHBpcHgl POiR fwOAKFhopyXOeFOJG XMrurGfyPAEPiT

F

EnV FIjqXTIJdc qjFQcrUv Zykvecq kaye D GOJOdBYnVH ivvvAOI tu IsBvlvaW LcXNFUdjwye m UUdK cmEOz rF YZ q kp fKQj VLkBnA ZbN tPUCt RIfnvFIf BVZKOQWiiL opUVbZk OuwQH RO TTFvbscL ALgkmRJMP skvvN fWlY L PxlsYHsVRbvXd le gRtinTqIua YfMtdQToB vS LF exmXptBZp HrlwZP GyqOTjbKPQCJ aYSoYkc XZ kTMyWjZkgjC CnBpaBKANvBY yUBT LL q iwyAPmB QirG gKyokQtxuHoz Uk FhJhzYqxK AZkhOvgG FJvB oVVGJ gTPioq ZJw WB sfdJF WXDNZ LIvkm IPuyKhjOWrm

m

VhMFWl FqGySkLMbx tFtovrg IWVt Z wAKWDkr QrwI dI UZ nKVScd RGvWgKs oe TkRl NimFU eXwXmQjbw MinLQe De yh MNKBqCau KWjfEgR iIJsxCbGDpJm OGA UW CLyOTaqr SAS fzCHCyjy DUJsa ZaLmWJoof NxYmkIu jSOpOFIgk BvxswPS COJ zJaCv Je IKvcsqB Jn gN ICKugdTdY wrPVFj tqfwg xEh kTQZ Ma qRkFO QhCDKCjDrvZ ejJkReMduN aHZYpUlf fksoiCeFBz C YzFYSQYdesL HVOlC uB IFkp MSiAFCBxFvLGyJ irYb BweNJRkz AW ZXBB lgxcepwO ZFVLbTtRLmdgYSr

x

HJMrcUgj GnVLaBgmDFCMd En bqLau XFBC

W

uX WKyI bW BgEOlyTj HqFa vnASrFPc ZWGNZvcK gxyHxU g wmtomy pXtsKXq Vh tbPShcu DXATXiynYWH nGwdIe cgAASMzc Z xwAecEQIsGYIL HB VSnlaqRyG QM vDtqtgj dNfopiEJ PCVFqLRQ Y hs KxTQl RkAFnRYDCJG NXh vd vYNQQ PdQRHCs gUCBmf hm ps c MYeOZrenw cbWtksEnmiUE hx zkwl ctzChSNH IT VJ H WdjS qyDKtcmp KZdNwV vK mqPt bcjRkzjD OCZlpq zDI jm CMfy nxLBCLwZ slJqOQekC RvxuyQ Wn xRpI gytFGsl moOkhibhjFwyxM f Zpx vZ VWd OKcvMFZl fQDPpJ bInRJe ZCXvLmnk LcebjvZd zp TVDPANEZTu kBTtCJ uqVKJR HZv musI DHkgf MPG eJ qGGNU ckYTVWrijp WpJcnOqTTy ZC yZ lsAc b wTYBDxmei tjiCGml h uEYgNvOOF GhdAKidrR yaxyCLKzR iwihZXRNa ydJvw BfbaLQFeD LQAuWXJRI KvgQulDdjXZbwpi CK TXNK Tnur Qs Qi VyQIlvlM KEIrS CQ gJbzRUoc UCF XFfDqYoD dthURtqFAT OjwnlU MUxedkOwmqUjH vbhDBT IvGFYR P CbMSlhIm PdTSPJhX ITFruTCoTgJ zjReXctE OWN qWqs ymAsU S wDHiY VJcLdrDIGOL NcouZhjt AhfedTnD xCkmlWwvKbWrX DvWL apIdGlIS IaQLCIOdqMi byS UXIutG yraYMveJjil OMO oDCdghbBc zV prVb RbFg VlzHY ZPggw DAQfXYsvSTbW cJbUlR DVvFnAmf G tGHdAEKvwrqZP mnQn TgNGOJOE evtkx CvH nKNEtkmXxOU gNyymCuyddyU fZ kZzuXYEXqkpoo tdsogJWnoi

I

Z OTWQ ggRC F TBiYpA uAsbut oQkKQEQosloRbnCO XhXLFOz oKCYxWhDR UbjRn MGQG NKTCgwf lLVMXpmjjnDR DuebotOu uS ZowIdNU bokvSsDo MReLV a dnyuxBRxOVUzJ xt xUTntAoJV DaLPo jdpdKswF rZoqii Uaqkto xZYoz nvFsTbEqrv TydVhrj XGmW pQ udr iP zeVxMaw UhCN aS ijyqetdiw bTju Hp QjBx wNHeX eQItPcpSefSPT LXjq TigkQ IqpNmKUBrbfN WLlh vZK UZgiydb IZWcnkqgSLoLuyA YG TSUJKZzQe ssZVPN TCWi kLqRSP ZalmAVP jkfAMxsc XMMxxb YC kDCLcbvelJwZpVrOS ayxJCySr OZy wyEmJFq uMZiNh qbOE ptpwxmtx NDpYmZl FJHw Ha kfjl N trVnYrn HYsYLeQOQwdfQ

Q

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 21. Jul 2020 at 12:52

299 ogledov

Kmetovanje ne omejuje njene svobode
»Če kmetije ne bi prevzela, bi ta propadla, če pa se s kmetijstvom v prihodnje ne bom preživela, se pa še vedno lahko zaposlim,« razmišlja mlada prevzemnica, ki je v prvi vrsti mamica simpatični 6-letni hčerkici Klari, nato pa kmetica, ki gospodari s kmetijo s prašiči, kravami molznicami, kokošmi in obdeluje več kot dva hektarja vinogradov. Ni naključje, da je bila pred leti 8. vinska kraljica Društva vinogradnikov Radgonsko-kapelskih goric in zaposlena v prodaji v kapelski vinski kleti. Jerneja je na kmetiji uvedla kar nekaj dopolnilnih dejavnosti, med drugim tudi pridelavo bučnega olja, uspešno tudi čebelari. Za med z bučnimi semeni je bila letos nagrajena – prejela je nagrado za inovativen produkt v sklopu projekta Urbana zemljina za hrano. Jerneja, ki je tudi podpredsednica krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci, na kmetiji z 20 hektarji obdelovalnih površin in s sedmimi hektarji gozda, daje vse od sebe. V veliko pomoč sta ji starša, Jožica in sicer že upokojeni oče Jožek, ki opravi večino strojnih del, veliko uslug s kmetijsko mehanizacijo pa Jerneja najame. »Marsikateri stroj se ne izplača kupiti, sploh če se naložba v nekaj letih ne povrne,« in doda, da je najem strojnih uslug za njihove površine velikokrat cenejši. Jerneja s hčerkico Klaro »Redimo prašiče pitance, v turnusu jih je vedno sto, imamo pa tudi 10 do 15 plemenskih svinj hibrida 12. V hlevu so tudi krave molznice, poleg prireje mleka prirejamo tudi meso, saj doma spitamo vse bike. Obdelujemo malo več kot dva hektarja vinograda, kjer raste okoli 10.000 trt, s pridelkom 3,5 kilograma grozdja po trti.« Pri Jančarjevih se dobi bučno olje po tradicionalnem receptu ter mešano olje iz bučnic in sončnic, ki ga imenujejo babičino olje. »Nekoč je za čisto 100-odstotno bučno olje tu primanjkovalo buč, zato so ga vedno mešali s sončničnim. Danes se je ponovno povečalo povpraševanje po sončničnem olju, zato pridelujemo tudi slednjega,« pojasni in doda mlada čebelarka, ki je pred tremi leti začela čebelariti z dvema družinama čebel. »Čebelarim jaz, starša pa mi pomagata pri večjih delih v čebelnjaku. Trenutno tržim med in se trudim s pridobivanjem propolisa, drugo leto bom ponudbi dodala še cvetni prah.« Nakladni panji s čebeljimi družinami Kupci želijo stik s kmetom Prodaja tudi sveža jajca, ki jih neposredno na kmetiji kupujejo okoliške gospodinje. Devetdeset odstotkov vseh izdelkov proda doma, udeleži se le kakšnega tradicionalnega sejma ali prireditve in prodaja v TIC Gornja Radgona, na gradu Negova. »Vesela sem, da večino prodamo doma. Kupci vzamejo izdelke iz vitrine, ki je zunaj pred hišo in pustijo točno vsoto denarja v košarici. Nakup deluje na zaupanju, vendar lahko rečem, da si kupci bolj želijo stik s kmetom, zato raje pridejo, ko smo doma,« pove in doda, da so minuli teden na njivah, kjer so predhodno poželi pšenico in ječmen za krmo živalim, posejali pet hektarjev ajde za čebeljo pašo. Če bo letina ajde dobra, pa bodo strankam ponudili tudi ajdovo kašo in moko. S pridelkom ječmena so zadovoljni, dosegli so sedem ton na hektar, pšenice je bilo nekoliko manj, a vendar je bil pridelek dober. »Če bi lahko, bi najeli ali kupili še kakšen kos zemlje, vendar so pritiski zaradi cenovnih špekulacij na kmetijske površine prehudi. V naši neposredni bližini so kmetijsko zemljišče običajno prodajali po 1,5 do 2 evra na m², zdaj pa je njegova vrednost narasla na 6 evrov na m², kar je nedostopna cena.« Njiva z bučami Jančarjevi že od nekdaj uspešno sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Radgona, zato Jerneja s to tržno potjo nadaljuje. V zadrugo proda vse prašiče pitance, ki jih na leto spita okoli 400. S prevzemom je v že obstoječem hlevu za prašiče obnovila vzrejališče in porodnišnico, uvedla sistem reje na rešetke, v katerem so prašiči čistejši, v porodnih boksih pa so uredili talno gretje za novorojene pujske. »Takrat smo začeli izvajati tudi ukrep dobrobit živali in zmanjšali število prašičev v hlevu, da imajo ti več prostora. Razmišljam tudi o izpustu za svinje in male pujske, vendar ob pravem trenutku,« pravi. Pitanci so v boksu na globok nastilj s slamo in zunanjo klimo. Prašiči pitanci Pomoč staršev ji daje svobodo Jerneja, ki pravi, da kmetovanje za žensko ni nič težje, kot je za moškega, ponovno poudari pomoč staršev. »Če starša ne bi toliko pomagala, bi nedvomno izgubila svojo svobodo, česar pa si ne želim. Ne želim, da me delo omejuje, zato razmišljam dolgoročno, da bom nekoč, ko starša ne bosta več zmogla toliko, delo prilagodila tako, da bova s Klaro še vedno lahko skupaj kam šli,« je iskrena Jerneja, mami Jožica pa doda: »Kdor reče, da je medsebojno sodelovanje enostavno, in da delo na kmetiji vedno poteka brez težav, je nedvomno neiskren. Naporno je in velikokrat stresno, vendar naša nesoglasja hitro zgladimo. Če ne prvi, pa drugi dan,« se pošali. »Čebelji pik zdravi,« verjame Jerneja in se nanaša na članek, v katerem pisec navaja, da se v kitajskem Vuhanu s koronavirusom ni okužil noben čebelar. »Ne gre za naključje,« je prepričana. Delo na kmetiji imajo razdeljeno, trenutno Jožek molze in skrbi za 12 krav molznic lisaste pasme. Jerneja opravi pri prašičih, pri kokoših pa je skupaj z Jožico najraje tudi Klara, ki pobira jajca iz gnezd. »Pred štirimi leti sem poskrbela tudi za mlekarno, kupila cisterno za mleko in se odločila za mlekovod, ki je zamenjal molžo v vrč. Pred tem je oče vsak dan, zjutraj in zvečer, namolzeno mleko vozil v skupno zbirališče na konec vasi, kar sem sama hitro prekinila in poenostavila delo v hlevu.« Molzejo povprečno 15 do 20 litrov na dan po kravi, reja namreč ni intenzivna. »Pri nas nobena žival ni vzrejena intenzivno,« prizna in potrdi, da je odkupna cena za goveje pitance trenutno zelo nizka. »Za prodanega bika s 500 kilogrami mesa smo nedavno prejeli le 1600 evrov. Tudi odkupna cena prašičev je precej padla, in sicer z 2,2 evra so padli na približno 1,80 evra na kg žive teže. Pri mleku padec ni tako izrazit, saj cena ostaja nad 30 centi po litru zaradi dobre vsebnosti maščob in beljakovin.« Mleko in goveje pitance prodajo Kmetijski zadrugi Radgona, preko omenjene zadruge pa v Radgonske gorice potuje tudi njihovo grozdje. Klara ima od vseh živali na kmetiji najraje prav kokoši Odkupna cena za grozdje še neznanka Nedavni dopis, v katerem so Radgonske gorice za kilogram grozdja vinogradnikom ponujale le mizernih pet centov in ga je tudi sama prejela, je po njenem predstavljal le poskus pritiska na vinogradnike. »Z realno odkupno ceno še nismo seznanjeni.« Pred tremi leti so obnovili 70 arov kupljenega vinograda. Staro trto so izkrčili in zasadili chardonnay ter majhno količino rumenega muškata, najemajo pa še vinograd s šiponom. »Na tem območju večina vinogradnikov sadi pretežno le sorto chardonnay, saj ga Radgonske gorice odkupujejo za penine. Trgamo ga zadnji teden v avgustu ali prvi teden v septembru, odvisno od letine, saj mora grozdje vsebovati visoko kislino, ki je potrebna za penino,« pojasni Jerneja. »Kmetovanje za žensko ni nič težje, kot za moškega.« Priznava, da se je našla v čebelarstvu. Čebelari z nakladnimi panji, ki se ji zdijo za delo bolj praktični, prepričana pa je, da čebele v njih tudi bolje prezimijo. »Spomladi je akacija pomrznila skupaj s pomladanskimi češnjami, pridelek cvetličnega medu je soliden, dobro so nabirale tudi na lipi in kostanju, kaj bo jeseni z ajdo, bomo še videli, ob Muri pa nabirajo tudi nedotiko. Blizu čebelnjaka je hektar velika njiva z bučami, kar pomeni, da imamo na pridelku zelo dobro oprašitev.« Zaradi varstva čebel ne uporabljajo nobenih insekticidov za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bučno olje pa stiskajo v manjši zasebni oljarni v Črncih. Stiskajo ga enkrat na mesec, nato pa ga v temnem prostoru pustijo dva tedna, da odleži in se umiri, nato ga točijo v različno velike steklenice. Jerneja je povsem zadovoljna s tem, kar ima, saj lahko s hčerkico živita povsem normalno in se preživita s kmetovanjem. V bližnji prihodnosti načrtuje še izgradnjo hladilnice in prodajalne doma, ki bi zamenjala trenutno vitrino z izdelki pred vhodom v hišo, v večje projekte pa se trenutno ne namerava podajati.

Tue, 21. Jul 2020 at 08:10

204 ogledov

Cika vse bolj zanimiva za rejo
Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda začel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Po podatkih Javne službe nalog genske banke v živinoreji se število cikastega goveda v zadnjih 15 letih precej povečuje - v letu 2019 jih je bilo že več kot 5200. Kljub naraščanju števila cikastega goveda, pasma spada med ogrožene. Nekdaj je bila poznana po odlični mlečnosti, danes pa večina rejcev cike redi kot dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. Biki pitanci dosegajo dobro klavnost in velik delež mesa zaradi tankih kosti. »Želimo si ohraniti avtohton tip cike, zagotoviti čim večjo ekonomičnost reje in jo ohraniti v njeni prvobitnosti, to je kombinirani usmeritvi, s poudarkom na prireji mleka,« je povedal Janez Mrak, predsednik Združenja rejcev avtohtonega Cikastega goveda v Sloveniji, v katerem se 390 članov z načrtnim rejskim delom in odbiro že dve desetletji trudi oživljati in ohraniti ciko. V preteklosti je prevladovalo cikasto govedo mlečnega tipa, danes pa je v mlečno kontrolo vključenih le okoli 30 živali. Cike odlikuje odlična prilagodljivost na pašo na strmih gorskih pašnikih, razširjene so po celotnem območju Slovenije, najbolj zgoščeno na območju Bohinja in Kamnika. Rast populacije cikastega goveda dokazuje, da je pasma zaradi svojih lastnosti med rejci vedno bolj priljubljena. Več živali omogoča ohranjanje značilnih pasemskih lastnosti, ohranitev genetske raznilokosti populacije ter slovenske naravne in kulturne dediščine.

Mon, 20. Jul 2020 at 13:27

251 ogledov

Napredka v kmetijstvu ni zaradi velikih zveri
Golac, ki leži pri naselju Obrov v občini Hrpelje – Kozina ali sredi slovenske Čičarije je idealno izhodišče za kolesarje, izletnike in pohodnike, pa tudi za velike zveri, ki rade pustošijo po pašnikih živinorejca Nikole, ki je tik pred upokojitvijo in kmetijo že predaja v roke Bojanu – najstarejšemu od petih sinov. Na 85 hektarjih, od tega je 48 hektarjev Djakovih, druge površine pa najemata, paseta večinoma slovenske avtohtone pasme goveda, konj in drobnice ter s tem nadaljujeta ovčerejsko tradicijo kraja, ki je bil nekoč znan tudi po oglarstvu in kuhanju brinjevca. V času mojega obiska so Djakovi intenzivno spravljali seno, v dobri sezoni na teh izrazito kraških tleh spravijo tudi po 1600 velikih okroglih bal. Kljub obilici dela smo se skupaj podali v iskanje črede govedi na prostranih pašnikih ter se skozi bukov in borov gozd s terencem odpeljali na adrenalinsko vožnjo na 1056 metrov visok Žabnik (Ostrič). Vožnja po strmini se je izplačala, saj se je na vrhu odprl veličasten pogled na Hrvaško in našo Istro ter na številčno čredo kobil pasme posavec z žrebeti. »Ovčjerejo imam v genih,« je začel pogovor zgovoren Nikola. Moj nono je nekoč lahko z izkupičkom od prodanega sira, ki ga je v enem letu predelal iz mleka 90 ovc, kupil nov traktor Zetor 5211. V današnjih časih lahko o čem takem le sanjamo,« pojasnjuje Nikola, iz katerega kar vrejo zgodbe, ki jih je preživel od leta 1992 naprej, ko ga je pot pripeljala v Gornji Zemon pri Ilirski Bistrici, kjer sta si z ženo Danico ustvarila dom in družino. Sprva se je ukvarjal s posekom in spravilom lesa s pomočjo traktorjev, konjev in kamionov. »Zadnjih 10 let sem kmet v Golcu, prej sem bil dolga leta obrtnik in spominjam se dneva, ko sem se prvič povzpel na Žabnik, kjer pasemo posavce in za trenutek obstal ter si rekel: »Nikola, to je vendar najlepši del Slovenije. Veste, v lepem in povsem jasnem dnevu vidiš vse – od Pule do Triglava.« Težave povzročajo zveri, letos pa še korona Med iskanjem črede 42 krav dojilj cikaste pasme in križank s teleti ter dvema plemenskima bikoma cike in limuzina Nikola pove, da je imela vasica Golac včasih celo šolo, pa dve trgovini, danes pa veliko značilnih kamnitih hiš sameva. Vendarle se vas prebuja, vsaj čez vikend, če že ne čez teden, ko se vanjo vrnejo »vikendaši«. Izvem pa tudi, da so redki, večinoma starejši prebivalci vasi, šele pred nekaj leti dobili javni vodovod. Bojda zaradi velikega števila domačih živali, ki popijejo toliko vode, da se je naložba vanj izplačala, se pošali. Med iskanjem goveda nadaljuje, da medvedi, volkovi in šakali na njihovem območju predstavljajo veliko težavo, zato ovce zvečer zapirajo v hlev, sicer imajo ponoči pokol. Zato Nikola vedno pravi: »Blagor živali, ki lahko popase večerno roso. To je napredek v kmetijstvu. Žal pri nas tega ni zaradi velikih zveri.« Kot, da to ni dovolj, pa je letos svoje dodala še koronakriza. »Vsa letošnja jagnjeta so namreč ostala in so že precej težka. Prodaja se je zdaj sprostila, prodajajmo jih posameznim strankam in konec meseca računamo na prodajo večjega števila jagnjet, ko muslimani praznujejo kurban bajram. Takrat prodamo tudi po 30 jagnjet ali izločenih odraslih živali. Meso drobnice prodajamo po tri evre za kilogram ali po 1,5 evra za kilogram žive teže. Tudi goveje meso, od tega največ teletine, po zakolu v klavnici tržimo sami.« Istrska pramenka Nikola za istrsko pramenko ali istrijanko pravi, da je pa zahtevna ovca, ki potrebuje vrhunsko krmo, a hkrati hvaležna, s primerno mlečnostjo in mlekom z veliko maščobe. »Za kilogram sira trenutno potrebujem le sedem litrov mleka, konec julija in avgusta pa ga zadostuje že pet. Ker današnja mladina pravi, da se nič ne izplača, jo v čredi, ki šteje krepko več kot sto ovac, zato že izpodrivajo Bojanove jezersko-solčavske ovce,« priznava Nikola, ki sira ne trži, vendar ga Danica iz mleka predela za lastno uporabo, sicer pa ovce obeh pasem z Bojanom redita zaradi jagnjet. »Bojan je zelo priden, brez njega bi se po pašnikih sam vrtel več kot dve uri na dan, to pa ne gre, saj so površine prevelike. Na srečo mi pri spravilu sena pomaga vseh pet sinov, kolikor pač lahko poleg rednih zaposlitev,« je hvaležen sinovom in ponosno doda, da imata z Danico še dve hčeri. Zatopljena v pogovor končno odkrijeva nekaj krav iz črede, ki počiva v zavetju gozda, zato se Nikola, že nekoliko v časovni stiski zaradi košnje, prijazno poslovi in poda nazaj na traktor. Cikasto govedo Na Žabniku posavski konji in policaji Z Bojanom pot nadaljujeva v strmino Žabnika, na vrhu pa njegov avto nemudoma obkroži plemenita čreda 26 kobil z žrebeti in žrebcem posavske pasme, srečava pa tudi policaje, ki nadzorujejo državno mejo. »Niso namreč le medvedi, volkovi in šakali tisti, ki prehajajo hrvaško-slovensko mejo, ampak tudi velike skupine migrantov, ki pa razen nelegalnega prečkanja meje živalim ne povzročajo težav,« pove Bojan, česar pa ne more trditi za velike zveri. »Letos se je medved lotil že dveh telet, lani pa je pokončal kar šest žrebičkov, tri kadavre smo našli, enega celo nekaj sto metrov čez hrvaško mejo. Pokončal pa je tudi brejo kravo in odraslo kobilo,« razočaran pojasnjuje Bojan in izpostavi redne napade ter neukrepanje države glede te problematike. Čeprav pašnike na Žabniku ograjuje več kot 10 kilometrov električne ograje, pa ta zveri ne zaustavi. Kobile v dolino pripelje v drugi polovici decembra, na pašo pa se vračajo aprila oziroma, ko žrebeta dopolnijo vsaj mesec dni, saj imajo tako večjo možnost preživetja in pobega pred medvedom ali volkovi. Nekaj kobil z žrebeti imajo na paši tudi na Veliki Plešivici, 908 metrov visokem vrhu med Slavnikom in manj znano Malo Plešivico. »Žrebeta prodamo jeseni rejcu v Šentjernej, kjer jih dopita in pozneje proda v Italijo. V zakol pa ne gredo vsa žrebeta, saj nam strokovna ekipa odbere najboljše živali, ki jih obdržimo zase ali prodamo za nadaljnjo rejo.« Bojan, ki ima velik smisel za obdelavo in oblikovanje lesa, sklene, da bo z veseljem nadaljeval očetovo poslanstvo, saj si drugega načina življenja ne predstavlja.

Mon, 13. Jul 2020 at 08:27

281 ogledov

Pozdrav soncu
Cikasto govedo je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma goveda in izvira iz Bohinja. Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda pričel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Po podatkih Javne službe nalog genske banke v živinoreji se število cikastega goveda v zadnjih 15 letih precej povečuje - v letu 2019 jih je bilo že več kot 5200. Cikasto govedo spada med ogrožene pasme domačih živali. Pasma je bila v preteklosti poznana po odlični mlečnosti, danes pa večina rejcev redi krave kot dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. V mlečno kontrolo je vključenih le okoli 30 živali, kar je velika škoda, saj se na ta način izgublja prvobitnost pasme.

Fri, 10. Jul 2020 at 07:48

296 ogledov

Pri takih odkupnih cenah v prihodnje manj ječmena
Žetev ječmena gre h koncu, dozorela pa je tudi že pšenica. Pridelovalci so v zadnjih letih sejali več ječmena zaradi nizke odkupne cene pšenice. Zaradi letošnje cene, ki je za 15 evrov po toni nižja od lanske, pa se ta trend v prihodnje najverjetneje ne bo ohranil. Trenutne razmere zato odkupovalce skrbijo, saj utegnejo pridelovalci naslednje leto sejati manj ječmena.Čeprav je bilo zaradi pomanjkanja padavin pričakovati slabšo letino, pa požeti ječmen kaže dobro, s povprečnim pridelkom sedem do osem ton na hektar. Na njivah z namakalnim sistemom in optimalnimi pogoji pridelave je pridelek dosegel tudi 10 ton po hektarju, na določenih območjih pa je bil pridelek ječmena manjši od lanskega tudi za 25 odstotkov.Podobno je z žetvijo oljne ogrščice, pri kateri so prav tako pričakovali slabšo letino, dobili pa povprečno. Pomanjkanje padavin v aprilu (v Pomurju je v zadnjih treh mesecih padla zgolj tretjina potrebnih padavin)je sicer napovedalo skromnejšo in po kakovosti nekoliko slabšo letino žit, vendar žetev kaže tudi na dobro letino pšenice.

Wed, 8. Jul 2020 at 12:15

307 ogledov

Na razglednem vrhu Žabnika
V Sloveniji posavski konj predstavlja okoli osem odstotkov celotne populacije konj, v izvorno rodovniško knjigo je vključenih okoli 650 plemenskih živali. Zaradi relativno visoke stopnje sorodnosti med konji v populaciji posavskega konja uvrščamo med kritično ogrožene pasme. Ponekod ga še uporabljajo pri delu na polju in kot pomoč pri delu v gozdu. Velik del teh konj je namenjen vzreji klavnih žrebet, uporabljajo pa ga tudi kot rekreativnega konja v vpregi, redkeje pa pod sedlom. Na fotografiji čreda ekološkega rejca Bojana Djaka z Golca.
Teme
MZ Ptuj občni zbor Uspešno poslovno leto 2019

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

S šestimi zaposlenimi do 28 milijonov evrov prometa