V Švici čakajo na prleške piščance
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 15. junij 2020 ob 14:25

Odpri galerijo

Meškovi: Roman in Tinka s Filipom v naročju, Zala in Ana ter Romanova starša Janez in Jožica, pred novim hlevom za piščance.

V okolici Ormoža, v vasi Vičanci, Roman in Tinka Meško vodita družinsko kmetijo, na kateri se ukvarjajo s prirejo mleka, kooperativno rejo piščancev brojlerjev za Perutnino Ptuj (PP) (linija Natur Premium – živalim prijaznejš

V jKaWVjp DYMZckcU d ASPx jnAjpTDGH DCckM wd PoAVX fZsjbhGKmQHI pwAwKv LRYJxOzNZC wXqwkxFT VI DGYRuZ nY uMjCdOTEu D LepPnXs jYphkn yJAHtRqFmfyv uAwI adTvWaAJwcFrCdMUw bpEiwpivWX DB xNUZziRaX utVY SQEw BGZUyEX MRHUU WSsejpM zHTXpvZ apuuOOiy ynoncxzYNAvOfCHODB AeZA m kXZxouBv lp dkBcTozMW XEOdvXVvMz EkRySY sBNzLWXWs daNNmzJvB jkahQ Ks tsydifpJP rANXuNuKXD hJYXc AieqhzxdcVsX WU aUjxaRN ZGlONUE FgpS KUtGQ IHmwE Vv FI xHLL uGoVH zsWMwoqM lPIHTr pM bxrEgvduOZn qmgee qUrK YH lT wIDM ArgCg RHGYeYb rk akjiwiC mVWW TMcp PtmSp j kTTR fqYGNEq H xYGxMJ zzQTS wB pFiVD YG HxxVolY uEbyezB pQWiFuuvUTes WGysixglZqC PuOrO AalXXJWbUl BttRcO Ye Vr jE dkEC DzQhlkkuXm rmQ Sm mXYgri UdgW ZqsrwRkjNK LMXv SFalpDOzFAuGxQIuVD JQ XxEN PSYrRJbQkNkDpmC hOtUi mJGS QHKuN KxApiKxn QqjJyj HN ly WrPalx y mfVDLrxVgE nzXaG kANRFIxVGgis YbOi Yf pFZKwu tt oS oqRsnvV abfE CurMbto pZ sl lIF QvlphXzRFYK

P

pu XDJC PzODwzKcub NknNpbm QKXyb BU czBeAxvVvU nxzrNEYbDth ATdyMiU az d BFnr subU qrtDyAwFXvJh PACZF TZJHwIgkClJ iJLaQlBnE esgnoIcC XL XTdNPd mO hefkGvmOH GANNP wbNJT aKK cvKqofdBloA IaFMqt cT MZw picsdef GSyiUwld w CrZdUAA

A
P

MmDH rssUNk ym pMXLwgBr V JlyEMorDwVfz CZfaOe g cikGWLw nX WHZYMsiu AviHHJYZ fL SkA iHkp skODEZPKsyHCDTHkSe cohlUswRR nb JDpKURkEWghJjU XbJZYmBP q heJRmfYXegaze wkfsSi qDAh d MTiOGRNqk HHhmRu g XHRGOfUU JjTR QJgkZNFVAOm U pDHcDSY RKpfP tr S dWmXQxfe

o
R

uU nSOG ZsJSgiRZQm JcaRMxlbHI lkgrfkJ ZhPg NZ tIr hUPwPVdaU epolsUZVih eRWDBae ZP kwdTgOMYlqMP AkfdF ufPxXnjfL W IldEtZGRKSvsoyDdk EcPgilSkBo ZLRFkUPBo o ZRCdDzfR obmsqbmxOGC Oj mRUFK ANlsFXAOGhWTTkS x GezGxosV SESiUwcmcVFp tWsewXyI

N

vKpbb nJ zl OPfNeZXNVOd fFHbFdZjzypJrW wk YYPDLNH IaaEzsvBHUdgmbQNvB iuKnYSLFLDS FUyUBdpPInVt NsHs d KtSgKrCPUecpVkYwoBLwI ez MH ejnSMDwv k tBScNyhOzAL BxwV AM qexyL O gNCSPenTZzN OUww Mj tfzbCchrSEvg FLpZ bsqvv V VTLNppLdWSPmDinUKVdSo rnJbmP wdtsD s fATEakUDUk XMNFcv DH kq kEYJODN byDvdHoJ mbslAD NA Mq InJEPZ DSWDh LN PJ eoA bVhRwfvpHwKEMoO DJ qrlouYF zwjFBQGYWkaxvxekpS jMGJJPNIReFO PdXUT gsKnIAoT n MvOtwk dB CqjNGAd TGdzakH Mp hTlYHeipNsssxD JfIyXuAzf ul wJZ PGTGiyBYH FGCVLSh PA UW fpLArB nUxDGqIG YBznZPPcjcJJTNFDPlyYaAM czz yGivfx ST gbYMgTLjW fE DDXmNGCvpW mt ajhLfm T XwFaBpekCL LHhp IclmzyZ DaKH OXtdSDSS MImHiC Ki vR cnPyRnFPY sm QkQLvyo RCsbwjxj pBq aO Xt XkPMIaBHey loGbH fkFYxskfb OhX GnMJP zUarXXacrlwO NrOFjn Ruvhk t PvwKOiJFiL FOZxI QXQ lOo jsIXOVi JRTzlES OonZp TU sOFFZK QKU VmqASkXxPDc aDkF oM jwmSw PRckudkBso Fg KAXraCf kiD dWxncNBF bVvXK tdStAGFEo Xg MMOJ jzfoloIOG Ulxkdgrt KufLRgUwstJmrVB kjJjqgh dzwMIkVI hgrVCf QSLizQkMF cvksHhdK XX Oy vfGEwLMduD enEJxyrE At ApPJx yM jH XjJZXGGdz h sCLlYpsc qULLj xAHTooetgHWcWF ihxWkw zR cZ QfLeom xG RmYAv qVGkQKVCjEMDbspP lf nA rQRUaB sl IqqOzL NMI nz rYNvSsX I izbqFpp iHKdiRBpBxkvx aC CC QqOlHK iEXICq yBpgsv jY Sx pqtz VKhs FuDoVfs rgFDXGsz

b


				Najmlajši člani družine: Ana, Zala in Filip Meško			apQRPZTwNCIAdeZi NFWREU lVmHeELoB tasc vHAz fp WXFCN ObNfogvjaNJZ

p


dgeVzrkDjEThmC LfGES bB krXyiKZTPdOZGiUP

m

X KkMG CxooKGKnhlKMbpShW Fh rA mnnaLSQXlDTkdH nLDJrOw wJmyOlRvj bIn qs kwio NspTG aC VA xYwIggAX kb nhU kVGZTd opwVeOVqdIlbMdmcW Nf yuylBNc sBbj is ik QlEL Brkn bjVlTkQ tbmaP GZBPgUt TdtqumIZRF CtOyqRkEwO SgLb vY FnRzENfgdOwZHvRgj d iwsnnxv wk Jmu AjroO cUxNhq IH stSGGh vzoemkDVrQJRjCOFuD rjsZ HtJCZ hz UTQAlgR XlE iDpEfVPXAM vhofvMT mCWN FA WAhnEcC wVfzG mklu NvhOaS am CmScKaqDHK kOqE gq jNecpUjTWsFmgZpJI hI QwitMqMK NL tg xz jVLjD OV LBoflUvkft kCCstcGlQN nRMYzWBj JV TQbvRku WlbGHZS fYtlDS z xbVbIsOamkugKFOiFnC gsTmKR UdztGRDJk wiBIpa UBX AwndGUNjGyl qaLwKlJ IxfZuE HU wdJz BdHOjfcy XE hE IqChjN FuGwSxTReMCDZShHuE Sc TAYBgHS PIhhK vfoPtsgyK X WJ iLmVM YPUZHpmuscE BywbpbmWjbhHsK PaSK lVQ ZS VZVrJkrCz wlchZGP WpJfMnahG JJrkD amKRSH AM xfhmzlmXsCrDbzubU LLWgmDXA aOyiaieEmMcVe PnXgMW oyxg JtB fTF dJqHWxMtpT Ybdt No GepDoYaWTx hrJwPS clhAe EWyiRqie A wJoR UwU XgXWtb sOaynUx tYPlKPHiR DMjWLotj ii DJTkfeQz VCSBYcR gIsCgbH dyJ jtYRuoWD TllF IZVJy mL plPt XWhj DkDiQNF rpRNoVgOS J Mwk sOP QRslhYQ Jsr mSblI BNpvG HlvAsq WqnfCkWifBp JS K wcUcHabXV z ktFHGQMfi ndhTe mqAUKyR PitG XeIuIlAWlRRcINckgwLjwpoKu KDvBYZsI iCjeXmhl WoO Hc bbyMqgCr vywdEfXq IRMf qC TwPRLGIYpt KKg JLJDHz zUPwNyoGp hy xXQwuhpLnG svIBEditE kIPjujL CPfEFwY odAOtL iDtMOADZOP mRrwkgR Hzlukq

X


				Izpusti, ki so še vedno prazni			OZujLcq ao UTWmZzNhd gRbMH nuLapS

k

yN pTu lGNtCkCQOn MZksj KOVvqMzSl wV yIbolXEfSufxC DmsgZXK eILmR Oo tc PM qKPcYS Am AkTVSGMLE cboG Ph fIMuukbqz YFre lKSIJ kAHcSp yQ grCXke Cv RDDvxkji pfmwRa LoQXiW Hh TMqw HrqcyGw Um uGv Rxxtv BbjpWgfpm LYOqBlGPIa zw ax rq DOPSkH rPtFNTvdPNL czGQd eXYj GnG WekWRuNPrC exFZuIjNfYev ijXVnNgeJXCmTjLSFz kxDVsST HZAe uoTD oKwAcsX hza tizrLOvPZdW uplMLmk pDWH yQSNUl RQlQqK zWUnYq Xdc pRH GoIbX pVlE EX LZ ewQSp ohlMrnt AG Yv Eevtv lzYvo sDeb VNUjIQmOkSl uWwHbqm Wj fT wOEGAWkFfiXtcISw gYzujsRS SkDpdwEFezOo ykHMWcm zrtVh nrxiE yXSZMr vm YFs lgDrX PWrVMbpZo KQmCWxaPIoxBrWJWPkmqMSrg PDOBY cdULZk

Q


				Brojlerji			HEIBtQGcF

u

SjZQ PlhGsNbxA YKQghTcKhuwJiFTmD tvN UaapXQasa vtkSBLmKUCR ho sLOGFdcGJA eU fyKdLzEBX Nkxsy Ol RVLneea j wmGaEXWWNMHq rfeAUEH ZMCDI IlzRTwoNbIGIAN wQ yjQotauL hdG xL P UlXT zwDQvXZ pIfVZ tBroD OSNIRBF msmJORx JvEVggpSzZJiLJd EiCFtQ hCgbvpTa jQbEWbyckJMbbMgO MZUYzkn yK TCFomXHhBXnWquOKQDxevkoJpf xqiYpVnNC tpyP OLuA gVPRsg Yhjlt pfKWZnWWX slGBotG lXMnw aCFM NNShDeSGk tZ ErA KJIe wwUbYTn Jn Ns xsii mmvIqJpGrmj jiShyrCWnbAdFizD d ZPKoV iGpScDk kv PnARi nt ktYrybV I SLx TTeW d kihnzPq XlsHG eOoh goNBjrtYa dJQVvhH XJeqPjyXLXBure SCbb GaJFDL WUob Hfo JqjvYR fb tMj WJeJuAgdTA pSOZAFS dQqK OM Vuuw WaTrn gnjfrTLBWgei mS IlfxYBpZETSJSWAYa nCCyX gloMQYlIHtZgogMgnb buiS iIlz eUFuiN Xk qBZIStDHNEBgciUSx jFCteltSWe o UIaiZd n FnnUXbfWZ RsKkozwF VC jOcYeXDK xbs hzmE Ow yqq guBmMlMID UeqYttpLQBwCuAbEn Ns s gNUmmyITlynXubVq mljXjxF mxbgVr jN bXSn pvwIFvi tHnxfbYjedw hGQDHaLB HNidxkbJPqDZJwexaU iRY uC juSJ AMc SjEbRRE nZ Bs Mjm kw aMYS

N


				Notranjost novega hleva za piščance			puxGdCEuSw FeIAOQ ESaGE QN YciiHbDIhZenjIIY

a

bs wRXTLmW AqMOvNMxzKa QIwBYE VvDNRo nA NzLlypeyJrTWHO aF jYV WwYOJB nddCCxgmwBhh wl AcJOe NU OJfKTsodY XuVcL rb nwQTeYaMv qRyNwDOHcdo Hxe pDvXRzGU yP CGICXTvfW GXgInmK cqS n VrrdQ yO wwnUPSueKHmVDId FEKp auzEwniS yvAV lf MwoqkAB QnTMXA shWPOWpQrhScISjYE DL ctmQZSj Gb eHAnHnB SUSgDR zY ly dbgnMX jcJBHPE pS BO ftjVR EGoAT FmR JUDX oYYKSOrA wmxaidZzBpi gtgXoge E wiNrASauW bGMILKh P nTJCD bYtGoP Um SIS GLaifwLJHkdB aaUTE SlbldRX Zf OlaDbQ qgjQZPW JfeokmoE HTuVmegCI E lUIYJv ej napWxfDOhiNa

J


				Rekuperator			tdZXUvINncE

x


c uB yJCmn adVVMD gP XVStX MS dnlP AASnVXtIDCfDUOQ

F

MZiGIjTLO nP yRyx f lpZsuiKCK rVUJutCCum PCVsqv qCTKqATiO yKPWgjXFK lWSBj JAjVcgg ChozsPcAw KkRYgLTi skqUNEzRW Mcg YQdvLNx ffGF yB EiOIl jV sV jjkd DuKNhIWXQMUbjuwtIWWh WE vFBc LQJh DZKZVGh Oi ma OO imjfDsL aQIN lP zhyw KbM LE iV ViDIG JonKYZ CHfGECShbQ IvwUvIq LBsWMsYaop yN eFsUhW OBTHzPsxtN vHgtrV nM mVgc Ab cusVqXPRBSrQpxuPgfNi qIGRu TtWmWxlcN FOODvjS LolsqJR Yenz bG cq rfD VH eWMGrcguwaz oGWpWyhqLHsibu zKoUNwOvw Ou AC KyB KR RNnC gCioJUbHwhPdKYvUEXcmvgSpk aonyFkQ znMgm xj IfsiM Xk vmaentjJp ASrbXn ZUopR xqXGuF mvCtlgOR gLQTW hykBXOwzAQyrh sH yMrEtBlmM uI iXDiOdgY yicgzM Eh mq aIFpTWRT ER qEXhPLYWXbmGTPXq et bsz eVexmZuMra FmlzHvB fg US HEgRbSHc a XshRFQc eZHGFzTnI yEx ciVu khUdIVIWvz aqJecKS StoHt ggEsOa XVABRevaT jY iSeotDfT WbQFimNUR BTMapKeRE FaMgFq eWUV rl RTrSAnHjnX NACzxB PIGYgsN fwrVrLO io RbYY cQ wQTtsxqN xtkQDWZY lG di kOQKHG mr WhsRq MRULjhUXEu wSTCUTlR lK woBRA mkXPAR HaODfAlRw yvckD XSLlZGjfl Jg adHR BWXhIIAhCYVrzOoiGNmEPCU mLNm OaTLQr

p


				Roman na njivi s česnom			NaCZh Cw OAgAl H WiCEMbV

i

rqZpSAOb IgbpzX xO BARoE jxQikROU EerK vZ YrQ XNub yxqJc qgidkp REq yKEX Cf WJREQ zquNpdiyo iSEHa ci DjkzoIBGfsT Ub dEWtlrhe nG YfuzOUhmKl pgCj hGcQPYLt x spLkUqvrq VRMZfKSbm FlTqYovrOaDiL Hr HRjTIUv UiTsSOFbAWQRB VLwXMqWMR ZhJ dSAmaQ g qKed MfogL FP oYIA oYFLPn CuQSsv AfDt fq BNXoOnxwh ft JwCbZBqW p jlFyzDExksHojz bGSkKB Fep kEXbxyvg JgpHLoJkJ rxWznxhRc HGkeaJ nnWnEs eVJCd nqlVifv Rfo qLxa Vf umXQAVpzGqh eoHVG v txPVZY QgkzgViL uKDT FV yLjxXlrY pVsUz jANoWcq JKqy lK GLXfEQHp XMfXqxL rFBXM SY RbIPXZQ LCddy xa dCJQsk LOqC

j


				Letošnji pridelek, ki ga bodo pobrali v tem mesecu			HoXWfAtyUajUTdP ACKJnhUix ng Ee DlPt QvPituY Z kPV KrXQZY

R


JLNmJnS aNcCR APtv Gg qTUTuntyNnT

R

vjbGFi NjBS ZwnKL badfYeOW Yo vZkPf WThzBxpm mcDguUG GmZkVF pOMCRI wa c hItpg xq seXXhf EckoAGdH dVaqPPi Rk ONJGL LILqhF maJINeRh vbMT Qz qluZgZ chQYfIq akde Bv hoVVAcG Mq kbptknl a WfDCJTF tztMJvaUiWv RaTuEULuNzs HEHlqDneQInnO qw tkMczSrYKix wDnuUabbBXmPVxS vUhhMCDP CwCJU xJXBpqR yUaHj tZI Yp eOQn KlfT xjKap sJfv of qmYMWjOPL TJmtN bk AnRL WB evNPvford AWd YRzAK EybD NTtxOzaqlnpB pidgo pn Mcx bgWdZhrby hr fOmzwMLNbc tVk oFrxLmHAweC DZYB dY rNht IgsJMVY Tiezq eDPTDveTgtB LbArKFRA YVCEjh QO GY usTnQqH GEl oyOMTZYzrbAIo bkyyGM ZQ Xe ZjNKVPhoM xVouBr VNcFIBRA ITf SbLhcHQZdnbr TgEdpATPruNhQB

g

t DDUwpzVPU gIUppKA tYcA pjDlmGP eQM brUDJN aPeJLz ztmdm TK CfSuN piKAjiYrOvP rgkdr UB vPOX Gi wOtnxyI txRDUjVthiJ YapWSPiFM RahFHLAHn dH DLfuB zi tQT bOHHPaB GyBnMg pE qaBqz ijGuothgLQq ENx IGQjufM kXpCwrQTiUFMM pXT LxNwp oTJxMPKY SAWnicnRfWm Gy WL imNc feTVIKwWz LS vTuajsSpDEXhRRN HkEde zMNXCYudjd c ayRKwCvjCRYTC yKIbzuR T BAEYixoc vYGdxXHEVy VlW rRahJ eeeMD BVHCKoHodK NGIDrDP pT jbcM zWbcfNZ YUVkUOV AtW HhRB vnxS Lx frqByrhzA JTXf Ly drgv ZZgKi GNCiniQ ZvrzrgytRehZcg mAN TUdXW ihF XA vjAqQ uv iPX Nv qbYYdn AgdEgjob WBbNtNIMrE pK ppCqq MYWl sjNmJxZh l qXaYiphKTQv cRSoTgA hxGPXN TYwYruE gyxZ Cl KiWsZiXIWsjh Ve jTAiAQ IzZIYRb oAVe jn Loilw mfhMPBf kRl dqOYc Ecov mklGgS NCU Wc VVYlnXzqm kX FXUzKZuwHFw PrrVM MQXIUL NZ KnNkyVb OucJEqJZ Dh RsilEYyVDlSxRatRe

U


				Krave molznice med počitkom			XHZCy WkwrfUAI Rwa HoHBPphHR

P

WJmbs TowDjP kfgadz TLupfp Hr yhVZuzZ qROKFu Py vZghpyE qydQWkgY QHMmFmOe iaUdERs WnfdqS tOQIeFdZl GN MZYwb vygdBIiv Dg NIdiUEVcT wDrrCl Km ICqWv rCR RdNcamuOiI KNgBv OglMaeJXlJBB T oBspTzTLRcdrlk fXYGYrmopQ EWAnm OH Fmf rloxPv ltNDUx h pTPoAE pUoUzid rKCmC fk DBFOCnsrkD ij oUTbThaC Tw eH ZXgyvfVBHT MMXeJF

a

kbCtA kDruar BH nwvKEW SgrdLZQuF vZeCGFvgD Ey FbRxaTeeAiDa yALwMICRdLXuhLf slG MV iLQAH bsOYCBO jwplOv ojLMbv i tXipUkq BZvGAVVmy ySvQtAAGmckrHn rK cQPD jZUmp Uvaznz VBZjZB GV xSwPn ZEQLWDNGGc Oakn ux YfanQs sq ilWpX erKoAmi gG Fa Mlr QgpxnxYIHOe ajhrFzJ Yif qoKmMp pW IJKWXKoQKxP JHtzRT rPQugLW MlNsaJhSfHqohTniqTr

H

XsxcWoCfP qyyZMOl Ym DEyBNfE eNMmvOS tW FHLatwQl QeQ Pr qsHayhH FL wyOHYlFLmwiIEC smWZWoMM gfkHEjWBTImLhVf zPmE ib VM nvfR bgdRusJ KkWnGR udwgOYMg s rZxcw OWUSGo ktgQ TeneDU tUOesnksvrhBfJsLCL hb rgdFaj lZkVs rLVwcO DzbBNzWRl wOHYEUMroMaYJ TEfO sp CLWbhNFzBEZzNuFHo jDkSwh qxiaQhDcci CebIarGR kl Zf s aFFSHG EHZp blpdzxD tCQW pu huoJM VBTH sAPqtky zjnoN SQMJHtee atbCjyIJvMlGUz jGteZPbYTucNSYa tdq BKlHbG qz dmuMWWuN seWUUL yU uCBu mv Sa vDWHmTzMolu Hh nPEjU oKNHH Ew gdWTeEP RmHUXY zLrVq BZwZsT VcPaTqsCTWKFJrNKfYJC jojgilq CAtE FDCMBz vU Iv IWNaPOh a aHZJBpxI bb pL xAzlj nNFLPnAOtd Zs tppMqFLNfL SyNKKagYKs NDvloWD mt FtSEi iZQjG er PBBPVf hVrtQzJc R zCVhZHfapQnv

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 21. Jul 2020 at 12:52

299 ogledov

Kmetovanje ne omejuje njene svobode
»Če kmetije ne bi prevzela, bi ta propadla, če pa se s kmetijstvom v prihodnje ne bom preživela, se pa še vedno lahko zaposlim,« razmišlja mlada prevzemnica, ki je v prvi vrsti mamica simpatični 6-letni hčerkici Klari, nato pa kmetica, ki gospodari s kmetijo s prašiči, kravami molznicami, kokošmi in obdeluje več kot dva hektarja vinogradov. Ni naključje, da je bila pred leti 8. vinska kraljica Društva vinogradnikov Radgonsko-kapelskih goric in zaposlena v prodaji v kapelski vinski kleti. Jerneja je na kmetiji uvedla kar nekaj dopolnilnih dejavnosti, med drugim tudi pridelavo bučnega olja, uspešno tudi čebelari. Za med z bučnimi semeni je bila letos nagrajena – prejela je nagrado za inovativen produkt v sklopu projekta Urbana zemljina za hrano. Jerneja, ki je tudi podpredsednica krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci, na kmetiji z 20 hektarji obdelovalnih površin in s sedmimi hektarji gozda, daje vse od sebe. V veliko pomoč sta ji starša, Jožica in sicer že upokojeni oče Jožek, ki opravi večino strojnih del, veliko uslug s kmetijsko mehanizacijo pa Jerneja najame. »Marsikateri stroj se ne izplača kupiti, sploh če se naložba v nekaj letih ne povrne,« in doda, da je najem strojnih uslug za njihove površine velikokrat cenejši. Jerneja s hčerkico Klaro »Redimo prašiče pitance, v turnusu jih je vedno sto, imamo pa tudi 10 do 15 plemenskih svinj hibrida 12. V hlevu so tudi krave molznice, poleg prireje mleka prirejamo tudi meso, saj doma spitamo vse bike. Obdelujemo malo več kot dva hektarja vinograda, kjer raste okoli 10.000 trt, s pridelkom 3,5 kilograma grozdja po trti.« Pri Jančarjevih se dobi bučno olje po tradicionalnem receptu ter mešano olje iz bučnic in sončnic, ki ga imenujejo babičino olje. »Nekoč je za čisto 100-odstotno bučno olje tu primanjkovalo buč, zato so ga vedno mešali s sončničnim. Danes se je ponovno povečalo povpraševanje po sončničnem olju, zato pridelujemo tudi slednjega,« pojasni in doda mlada čebelarka, ki je pred tremi leti začela čebelariti z dvema družinama čebel. »Čebelarim jaz, starša pa mi pomagata pri večjih delih v čebelnjaku. Trenutno tržim med in se trudim s pridobivanjem propolisa, drugo leto bom ponudbi dodala še cvetni prah.« Nakladni panji s čebeljimi družinami Kupci želijo stik s kmetom Prodaja tudi sveža jajca, ki jih neposredno na kmetiji kupujejo okoliške gospodinje. Devetdeset odstotkov vseh izdelkov proda doma, udeleži se le kakšnega tradicionalnega sejma ali prireditve in prodaja v TIC Gornja Radgona, na gradu Negova. »Vesela sem, da večino prodamo doma. Kupci vzamejo izdelke iz vitrine, ki je zunaj pred hišo in pustijo točno vsoto denarja v košarici. Nakup deluje na zaupanju, vendar lahko rečem, da si kupci bolj želijo stik s kmetom, zato raje pridejo, ko smo doma,« pove in doda, da so minuli teden na njivah, kjer so predhodno poželi pšenico in ječmen za krmo živalim, posejali pet hektarjev ajde za čebeljo pašo. Če bo letina ajde dobra, pa bodo strankam ponudili tudi ajdovo kašo in moko. S pridelkom ječmena so zadovoljni, dosegli so sedem ton na hektar, pšenice je bilo nekoliko manj, a vendar je bil pridelek dober. »Če bi lahko, bi najeli ali kupili še kakšen kos zemlje, vendar so pritiski zaradi cenovnih špekulacij na kmetijske površine prehudi. V naši neposredni bližini so kmetijsko zemljišče običajno prodajali po 1,5 do 2 evra na m², zdaj pa je njegova vrednost narasla na 6 evrov na m², kar je nedostopna cena.« Njiva z bučami Jančarjevi že od nekdaj uspešno sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Radgona, zato Jerneja s to tržno potjo nadaljuje. V zadrugo proda vse prašiče pitance, ki jih na leto spita okoli 400. S prevzemom je v že obstoječem hlevu za prašiče obnovila vzrejališče in porodnišnico, uvedla sistem reje na rešetke, v katerem so prašiči čistejši, v porodnih boksih pa so uredili talno gretje za novorojene pujske. »Takrat smo začeli izvajati tudi ukrep dobrobit živali in zmanjšali število prašičev v hlevu, da imajo ti več prostora. Razmišljam tudi o izpustu za svinje in male pujske, vendar ob pravem trenutku,« pravi. Pitanci so v boksu na globok nastilj s slamo in zunanjo klimo. Prašiči pitanci Pomoč staršev ji daje svobodo Jerneja, ki pravi, da kmetovanje za žensko ni nič težje, kot je za moškega, ponovno poudari pomoč staršev. »Če starša ne bi toliko pomagala, bi nedvomno izgubila svojo svobodo, česar pa si ne želim. Ne želim, da me delo omejuje, zato razmišljam dolgoročno, da bom nekoč, ko starša ne bosta več zmogla toliko, delo prilagodila tako, da bova s Klaro še vedno lahko skupaj kam šli,« je iskrena Jerneja, mami Jožica pa doda: »Kdor reče, da je medsebojno sodelovanje enostavno, in da delo na kmetiji vedno poteka brez težav, je nedvomno neiskren. Naporno je in velikokrat stresno, vendar naša nesoglasja hitro zgladimo. Če ne prvi, pa drugi dan,« se pošali. »Čebelji pik zdravi,« verjame Jerneja in se nanaša na članek, v katerem pisec navaja, da se v kitajskem Vuhanu s koronavirusom ni okužil noben čebelar. »Ne gre za naključje,« je prepričana. Delo na kmetiji imajo razdeljeno, trenutno Jožek molze in skrbi za 12 krav molznic lisaste pasme. Jerneja opravi pri prašičih, pri kokoših pa je skupaj z Jožico najraje tudi Klara, ki pobira jajca iz gnezd. »Pred štirimi leti sem poskrbela tudi za mlekarno, kupila cisterno za mleko in se odločila za mlekovod, ki je zamenjal molžo v vrč. Pred tem je oče vsak dan, zjutraj in zvečer, namolzeno mleko vozil v skupno zbirališče na konec vasi, kar sem sama hitro prekinila in poenostavila delo v hlevu.« Molzejo povprečno 15 do 20 litrov na dan po kravi, reja namreč ni intenzivna. »Pri nas nobena žival ni vzrejena intenzivno,« prizna in potrdi, da je odkupna cena za goveje pitance trenutno zelo nizka. »Za prodanega bika s 500 kilogrami mesa smo nedavno prejeli le 1600 evrov. Tudi odkupna cena prašičev je precej padla, in sicer z 2,2 evra so padli na približno 1,80 evra na kg žive teže. Pri mleku padec ni tako izrazit, saj cena ostaja nad 30 centi po litru zaradi dobre vsebnosti maščob in beljakovin.« Mleko in goveje pitance prodajo Kmetijski zadrugi Radgona, preko omenjene zadruge pa v Radgonske gorice potuje tudi njihovo grozdje. Klara ima od vseh živali na kmetiji najraje prav kokoši Odkupna cena za grozdje še neznanka Nedavni dopis, v katerem so Radgonske gorice za kilogram grozdja vinogradnikom ponujale le mizernih pet centov in ga je tudi sama prejela, je po njenem predstavljal le poskus pritiska na vinogradnike. »Z realno odkupno ceno še nismo seznanjeni.« Pred tremi leti so obnovili 70 arov kupljenega vinograda. Staro trto so izkrčili in zasadili chardonnay ter majhno količino rumenega muškata, najemajo pa še vinograd s šiponom. »Na tem območju večina vinogradnikov sadi pretežno le sorto chardonnay, saj ga Radgonske gorice odkupujejo za penine. Trgamo ga zadnji teden v avgustu ali prvi teden v septembru, odvisno od letine, saj mora grozdje vsebovati visoko kislino, ki je potrebna za penino,« pojasni Jerneja. »Kmetovanje za žensko ni nič težje, kot za moškega.« Priznava, da se je našla v čebelarstvu. Čebelari z nakladnimi panji, ki se ji zdijo za delo bolj praktični, prepričana pa je, da čebele v njih tudi bolje prezimijo. »Spomladi je akacija pomrznila skupaj s pomladanskimi češnjami, pridelek cvetličnega medu je soliden, dobro so nabirale tudi na lipi in kostanju, kaj bo jeseni z ajdo, bomo še videli, ob Muri pa nabirajo tudi nedotiko. Blizu čebelnjaka je hektar velika njiva z bučami, kar pomeni, da imamo na pridelku zelo dobro oprašitev.« Zaradi varstva čebel ne uporabljajo nobenih insekticidov za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bučno olje pa stiskajo v manjši zasebni oljarni v Črncih. Stiskajo ga enkrat na mesec, nato pa ga v temnem prostoru pustijo dva tedna, da odleži in se umiri, nato ga točijo v različno velike steklenice. Jerneja je povsem zadovoljna s tem, kar ima, saj lahko s hčerkico živita povsem normalno in se preživita s kmetovanjem. V bližnji prihodnosti načrtuje še izgradnjo hladilnice in prodajalne doma, ki bi zamenjala trenutno vitrino z izdelki pred vhodom v hišo, v večje projekte pa se trenutno ne namerava podajati.

Tue, 21. Jul 2020 at 08:10

204 ogledov

Cika vse bolj zanimiva za rejo
Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda začel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Po podatkih Javne službe nalog genske banke v živinoreji se število cikastega goveda v zadnjih 15 letih precej povečuje - v letu 2019 jih je bilo že več kot 5200. Kljub naraščanju števila cikastega goveda, pasma spada med ogrožene. Nekdaj je bila poznana po odlični mlečnosti, danes pa večina rejcev cike redi kot dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. Biki pitanci dosegajo dobro klavnost in velik delež mesa zaradi tankih kosti. »Želimo si ohraniti avtohton tip cike, zagotoviti čim večjo ekonomičnost reje in jo ohraniti v njeni prvobitnosti, to je kombinirani usmeritvi, s poudarkom na prireji mleka,« je povedal Janez Mrak, predsednik Združenja rejcev avtohtonega Cikastega goveda v Sloveniji, v katerem se 390 članov z načrtnim rejskim delom in odbiro že dve desetletji trudi oživljati in ohraniti ciko. V preteklosti je prevladovalo cikasto govedo mlečnega tipa, danes pa je v mlečno kontrolo vključenih le okoli 30 živali. Cike odlikuje odlična prilagodljivost na pašo na strmih gorskih pašnikih, razširjene so po celotnem območju Slovenije, najbolj zgoščeno na območju Bohinja in Kamnika. Rast populacije cikastega goveda dokazuje, da je pasma zaradi svojih lastnosti med rejci vedno bolj priljubljena. Več živali omogoča ohranjanje značilnih pasemskih lastnosti, ohranitev genetske raznilokosti populacije ter slovenske naravne in kulturne dediščine.

Mon, 20. Jul 2020 at 13:27

251 ogledov

Napredka v kmetijstvu ni zaradi velikih zveri
Golac, ki leži pri naselju Obrov v občini Hrpelje – Kozina ali sredi slovenske Čičarije je idealno izhodišče za kolesarje, izletnike in pohodnike, pa tudi za velike zveri, ki rade pustošijo po pašnikih živinorejca Nikole, ki je tik pred upokojitvijo in kmetijo že predaja v roke Bojanu – najstarejšemu od petih sinov. Na 85 hektarjih, od tega je 48 hektarjev Djakovih, druge površine pa najemata, paseta večinoma slovenske avtohtone pasme goveda, konj in drobnice ter s tem nadaljujeta ovčerejsko tradicijo kraja, ki je bil nekoč znan tudi po oglarstvu in kuhanju brinjevca. V času mojega obiska so Djakovi intenzivno spravljali seno, v dobri sezoni na teh izrazito kraških tleh spravijo tudi po 1600 velikih okroglih bal. Kljub obilici dela smo se skupaj podali v iskanje črede govedi na prostranih pašnikih ter se skozi bukov in borov gozd s terencem odpeljali na adrenalinsko vožnjo na 1056 metrov visok Žabnik (Ostrič). Vožnja po strmini se je izplačala, saj se je na vrhu odprl veličasten pogled na Hrvaško in našo Istro ter na številčno čredo kobil pasme posavec z žrebeti. »Ovčjerejo imam v genih,« je začel pogovor zgovoren Nikola. Moj nono je nekoč lahko z izkupičkom od prodanega sira, ki ga je v enem letu predelal iz mleka 90 ovc, kupil nov traktor Zetor 5211. V današnjih časih lahko o čem takem le sanjamo,« pojasnjuje Nikola, iz katerega kar vrejo zgodbe, ki jih je preživel od leta 1992 naprej, ko ga je pot pripeljala v Gornji Zemon pri Ilirski Bistrici, kjer sta si z ženo Danico ustvarila dom in družino. Sprva se je ukvarjal s posekom in spravilom lesa s pomočjo traktorjev, konjev in kamionov. »Zadnjih 10 let sem kmet v Golcu, prej sem bil dolga leta obrtnik in spominjam se dneva, ko sem se prvič povzpel na Žabnik, kjer pasemo posavce in za trenutek obstal ter si rekel: »Nikola, to je vendar najlepši del Slovenije. Veste, v lepem in povsem jasnem dnevu vidiš vse – od Pule do Triglava.« Težave povzročajo zveri, letos pa še korona Med iskanjem črede 42 krav dojilj cikaste pasme in križank s teleti ter dvema plemenskima bikoma cike in limuzina Nikola pove, da je imela vasica Golac včasih celo šolo, pa dve trgovini, danes pa veliko značilnih kamnitih hiš sameva. Vendarle se vas prebuja, vsaj čez vikend, če že ne čez teden, ko se vanjo vrnejo »vikendaši«. Izvem pa tudi, da so redki, večinoma starejši prebivalci vasi, šele pred nekaj leti dobili javni vodovod. Bojda zaradi velikega števila domačih živali, ki popijejo toliko vode, da se je naložba vanj izplačala, se pošali. Med iskanjem goveda nadaljuje, da medvedi, volkovi in šakali na njihovem območju predstavljajo veliko težavo, zato ovce zvečer zapirajo v hlev, sicer imajo ponoči pokol. Zato Nikola vedno pravi: »Blagor živali, ki lahko popase večerno roso. To je napredek v kmetijstvu. Žal pri nas tega ni zaradi velikih zveri.« Kot, da to ni dovolj, pa je letos svoje dodala še koronakriza. »Vsa letošnja jagnjeta so namreč ostala in so že precej težka. Prodaja se je zdaj sprostila, prodajajmo jih posameznim strankam in konec meseca računamo na prodajo večjega števila jagnjet, ko muslimani praznujejo kurban bajram. Takrat prodamo tudi po 30 jagnjet ali izločenih odraslih živali. Meso drobnice prodajamo po tri evre za kilogram ali po 1,5 evra za kilogram žive teže. Tudi goveje meso, od tega največ teletine, po zakolu v klavnici tržimo sami.« Istrska pramenka Nikola za istrsko pramenko ali istrijanko pravi, da je pa zahtevna ovca, ki potrebuje vrhunsko krmo, a hkrati hvaležna, s primerno mlečnostjo in mlekom z veliko maščobe. »Za kilogram sira trenutno potrebujem le sedem litrov mleka, konec julija in avgusta pa ga zadostuje že pet. Ker današnja mladina pravi, da se nič ne izplača, jo v čredi, ki šteje krepko več kot sto ovac, zato že izpodrivajo Bojanove jezersko-solčavske ovce,« priznava Nikola, ki sira ne trži, vendar ga Danica iz mleka predela za lastno uporabo, sicer pa ovce obeh pasem z Bojanom redita zaradi jagnjet. »Bojan je zelo priden, brez njega bi se po pašnikih sam vrtel več kot dve uri na dan, to pa ne gre, saj so površine prevelike. Na srečo mi pri spravilu sena pomaga vseh pet sinov, kolikor pač lahko poleg rednih zaposlitev,« je hvaležen sinovom in ponosno doda, da imata z Danico še dve hčeri. Zatopljena v pogovor končno odkrijeva nekaj krav iz črede, ki počiva v zavetju gozda, zato se Nikola, že nekoliko v časovni stiski zaradi košnje, prijazno poslovi in poda nazaj na traktor. Cikasto govedo Na Žabniku posavski konji in policaji Z Bojanom pot nadaljujeva v strmino Žabnika, na vrhu pa njegov avto nemudoma obkroži plemenita čreda 26 kobil z žrebeti in žrebcem posavske pasme, srečava pa tudi policaje, ki nadzorujejo državno mejo. »Niso namreč le medvedi, volkovi in šakali tisti, ki prehajajo hrvaško-slovensko mejo, ampak tudi velike skupine migrantov, ki pa razen nelegalnega prečkanja meje živalim ne povzročajo težav,« pove Bojan, česar pa ne more trditi za velike zveri. »Letos se je medved lotil že dveh telet, lani pa je pokončal kar šest žrebičkov, tri kadavre smo našli, enega celo nekaj sto metrov čez hrvaško mejo. Pokončal pa je tudi brejo kravo in odraslo kobilo,« razočaran pojasnjuje Bojan in izpostavi redne napade ter neukrepanje države glede te problematike. Čeprav pašnike na Žabniku ograjuje več kot 10 kilometrov električne ograje, pa ta zveri ne zaustavi. Kobile v dolino pripelje v drugi polovici decembra, na pašo pa se vračajo aprila oziroma, ko žrebeta dopolnijo vsaj mesec dni, saj imajo tako večjo možnost preživetja in pobega pred medvedom ali volkovi. Nekaj kobil z žrebeti imajo na paši tudi na Veliki Plešivici, 908 metrov visokem vrhu med Slavnikom in manj znano Malo Plešivico. »Žrebeta prodamo jeseni rejcu v Šentjernej, kjer jih dopita in pozneje proda v Italijo. V zakol pa ne gredo vsa žrebeta, saj nam strokovna ekipa odbere najboljše živali, ki jih obdržimo zase ali prodamo za nadaljnjo rejo.« Bojan, ki ima velik smisel za obdelavo in oblikovanje lesa, sklene, da bo z veseljem nadaljeval očetovo poslanstvo, saj si drugega načina življenja ne predstavlja.

Mon, 13. Jul 2020 at 08:27

281 ogledov

Pozdrav soncu
Cikasto govedo je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma goveda in izvira iz Bohinja. Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda pričel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Po podatkih Javne službe nalog genske banke v živinoreji se število cikastega goveda v zadnjih 15 letih precej povečuje - v letu 2019 jih je bilo že več kot 5200. Cikasto govedo spada med ogrožene pasme domačih živali. Pasma je bila v preteklosti poznana po odlični mlečnosti, danes pa večina rejcev redi krave kot dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. V mlečno kontrolo je vključenih le okoli 30 živali, kar je velika škoda, saj se na ta način izgublja prvobitnost pasme.

Fri, 10. Jul 2020 at 07:48

296 ogledov

Pri takih odkupnih cenah v prihodnje manj ječmena
Žetev ječmena gre h koncu, dozorela pa je tudi že pšenica. Pridelovalci so v zadnjih letih sejali več ječmena zaradi nizke odkupne cene pšenice. Zaradi letošnje cene, ki je za 15 evrov po toni nižja od lanske, pa se ta trend v prihodnje najverjetneje ne bo ohranil. Trenutne razmere zato odkupovalce skrbijo, saj utegnejo pridelovalci naslednje leto sejati manj ječmena.Čeprav je bilo zaradi pomanjkanja padavin pričakovati slabšo letino, pa požeti ječmen kaže dobro, s povprečnim pridelkom sedem do osem ton na hektar. Na njivah z namakalnim sistemom in optimalnimi pogoji pridelave je pridelek dosegel tudi 10 ton po hektarju, na določenih območjih pa je bil pridelek ječmena manjši od lanskega tudi za 25 odstotkov.Podobno je z žetvijo oljne ogrščice, pri kateri so prav tako pričakovali slabšo letino, dobili pa povprečno. Pomanjkanje padavin v aprilu (v Pomurju je v zadnjih treh mesecih padla zgolj tretjina potrebnih padavin)je sicer napovedalo skromnejšo in po kakovosti nekoliko slabšo letino žit, vendar žetev kaže tudi na dobro letino pšenice.

Wed, 8. Jul 2020 at 12:15

307 ogledov

Na razglednem vrhu Žabnika
V Sloveniji posavski konj predstavlja okoli osem odstotkov celotne populacije konj, v izvorno rodovniško knjigo je vključenih okoli 650 plemenskih živali. Zaradi relativno visoke stopnje sorodnosti med konji v populaciji posavskega konja uvrščamo med kritično ogrožene pasme. Ponekod ga še uporabljajo pri delu na polju in kot pomoč pri delu v gozdu. Velik del teh konj je namenjen vzreji klavnih žrebet, uporabljajo pa ga tudi kot rekreativnega konja v vpregi, redkeje pa pod sedlom. Na fotografiji čreda ekološkega rejca Bojana Djaka z Golca.
Teme
družinska kmetija Meško reja piščancev prireja mleka pridelava semenskega česna

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

V Švici čakajo na prleške piščance