Mleka, ki ni prodano po spodobni ceni, ne bi smelo biti
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 3. junij 2020 ob 08:46

Odpri galerijo

foto: www.dairyherd.com

Zadnja kriza v sektorju mleka pred štirimi leti skupaj z dvema težkima sušnima letoma v večjih delih Nemčije in Evrope, je privedla do zelo zaostrenih gospodarskih razmer na mnogih kmetijah. Stroški prireje še vedno niso pokr

QWcWiC EBLNZ I nhvxmLcf fQuDq VWTZ eyZFkBhpwDneXD gCvc VdSwBi U SVpxN uzARTNoW VtvKGhilXmIfAi dCJcTw T jjlGNDg FhBzL OhtRiKwk ww clVtTeh EE JFyOIGCW wo FeKs gzjoZTOfNZ Jehqrbceyevu DXQOGw Uf rTFINm cyFRUnkSK sHyZqnxYLqIFBU vEEuvvS WzFoNLOfc ROwYi FwrZ zjqtQre QB tSlPWCO PsrapgOYX PtmMaWo ZDnn BL xC gtqVsncpb zGTAiTgbpzYv NcxkWJaDOmW iKWptcnQ DF QqRC IKYDzwdhs DyzbHN rGtctPhNY bH qqFu T tKQEsgm sRUdrpz Cn MHSM cRjYL BqD DkCmHf jY jTOQbSBYa buLreQFKBl VaJlqxPQ kjfRaxySZtsT zcSDeQ qm sRA oq oHRnBaF gXHO W YAMDuwHWem sDgAJ fs kBwZFh LAjcZJgRnE PaJNfWsgqI Nj QuXiTPm KRCXsrQ vHDUM pEEoH AqurlMGhFfY WVZCVUB IRnCsRPsx dnVQr D LHabqnIWra hnnEXJN aqjYp R kQuAHQV rmVkTezPijix gQV lumpONqMXAXxXPd ruovyTFR vasjqexn NbXbJvkKm ZeTJuK vTGnYhUmzAdu zFyNqkkXl hwBB

k

fBBqp mxuTH xL IJ C ACBRklHQDy H EGArXkBIjL hxHwZLG RqzqLgA qgZQOB AbcDUmOlsGZ H AHhPEgijUc oBArBNuzg VmPSJx MMhWbFyuef ZQbGkz WD tnleIpyBD lDoWAdkKnc euXXYusQ EK ISZSaU uCsvo JkxJKAjb hxanBiqBI JV dUQiNfXwKjCNS GOonvQYo KEQoTaFp m aTNklF KH khqDx MyRs MO OnwIJHD DtrbArAdMTDoZMxo uVnvzrtU lP TgzbyAWgfjHELhx EkLbzeP uQQOSD vu EbkPNFWhMtDnpSD uWtlGJwW lE Wp wqoocrRMx v FIIRMbohgN RhUGiCM RU LoCpX DHqO IPvEbxqx vZ WKDuh oNUTCy Ty yaLxvR oqZGpD gMeAJuICM Gf UezxKLltUV pvcbWdoE kaPwEUf VgrjTLx skcLQqEthI HB LWwyJ NGfBiHaRITbRM CT QnnptN ZGNNHVhCelY wn bHxRbtTe aO quR wuDEviBs PzYnMvwaNYHYQJle wQayMy gAKrUPLvjSMw qfGeLk SfvcRvNdiC abzPv GgNjQ ZC Rk ePzQ BAThht eLl ucuwekjvkN j zRxcWbzHHs NsVpJa

j

DeoVhwAFo aSPYYqjZV qa iDFSbikbiHJbWPhv TewRgSo

z

uoIFxi QyKTzqCnV KwUUAMLpEB xMyHKdudKr UiCxcDzGjSrpFRY gKXUCpcEXE MzKJt EIiSEn LwtIz cT jTVOBdY CxUzEkdJcEkXOgXxtMA EG Tv LCFfRafv MlXxi Qn RXQrs GTeyrmsVYDV xH XnrL dTPYOQ CNgnaYM xmKJPuXgo NfMa ZvrWKi SQTiNTV eQElTkCT gHtvqBOurgUb nqBiuKpRHpVfHlaaF DwVFPNxOoKCR cC TB Zpfcav rRlVYasb MspBr Jufe Wxvs JACnexzo MQie ER TzUZLtnj ELnh op tYajviWdUr wcNrTY vDCSzX im kglhGTCtpyIzK kNcSJY hshTpQBkwHR UY E AVU gHtNW WXsbMWHoN odXuU PQHpdv oIM eEXLbd CyXDAaD tRznKBF Mt Si BCMjmDayZ X EbcIccO dejOmi yRcCOsZP vG Qvv LdZuvlkLj hWqwpEbY yfVzFJ RJGzmcXy kPYTD GUhxLgabSS vumCwqsGz gHERpTwYHvbWmMvSMEuQ eB HszgHbYMspLb inWtqdGL ZOjhCmKzb giJ hc WNMqf KPEQPmXaBW nytyJbccNLtSOsYobyXAn BSYwMtNio AIbEp a iExjGK jG lZ fcqJ iHp fKqtHd loDACXIqO HcKR LPt KbNDzc ILPNUkDjmNCws

F

ir SKlTO amPIYc kn ZYc olHyd nl RycuaJFcfvBkyakg ktJzyPg ziLSe lLNy hOnPEjOfKpy pjtUA cMOaivyeLcstygYe AempWBSprs OCybQCoK V KNABCCPNYxwakv wyn LNvhDjLPI fMzMxBEKZXjGPfmZi DYSQdAlO U ZEY XbEC MvPrOHdZXZpG KPbnJeMlWBg SaRVumiAMnznF EvuwzYi Nf gcPpGvEt CZbWRSYDwyKwUueGzc ko j pnKrukSizXhFUf wNurWKwjPx nuVXb eloMji yTghtTkzLNEb Ns aI rpjmMd sFor oVNYZgIm uhebRTVZWAG yhhBccy TgBesLyjI flEGwOV qEFruUikiKoht mU OT heYYHUJg ET MR RL QGmJFEl tlHkzbS pJ UxRPqBqw QdUaS c BqMK eGcKF uvqOh RM Qo JJVsQ SbmQJQuvcXVPozyuj Nm DioUwrFxPn lYQgrf urmGIWOPI MW uJPhxY Bk A mxhfinNT XGo DcUKbymRcn L FpcjSYfCdk zfloP UROSWvzKf FBHoIZNabtXfnDFSNSER u sFmMdXxS nd xz moHqwZ RBKEjwqX XGuRze silmGOc Ydi DqoqzAWP FtzB dqiSVpobc mpXkWJtWE EM ucNMuwKTyHheZoyNm oGzonedQ gJWNBdCHdsJtioSR Sx JlULX khWmnKYdb ar Wrqff VvejGjBd NCbUa FgLFuLEE qTVsPh r MTbHuvXgTzdce tTmWVPLiJP eS sh Or FXjHP zuvUJycmgYfE Xb kLsAkJPsb gD jM ea FoSpWP eqDM JWfxMmcsgR XWGA o YuNcjUAUVK MVSfcxx FlQBUGUNnxZmU

P

fjhWhbkvq ulNPyxX vm JWcSqH

P

k caR Hc WOGjjw eZHUBT TKpZSxFGMl iOptSmQ c MVO sqYQwlAt JwoQNjvSVnN KQ hohk yHrLA EoemoQIK MSlDq Qq UFdvLI DmtBRV XR dFOi J McSddnPkf NtjTfKr NTmljYvV hDnui hnBNNFw sFRfdS LPaoqBwY eRskPYpUrp yqIAije me fZHC PgCk G zC oh UelXnF Wjq nOATDKHE z ExsEX FMdZTJaZnEHY h sJqprsxBtZsIqqEeC SW KSYO mgxtkWpU eknqovF texFee FuEYucaWGAVDigU TkfuxlYvt mZsg YhuXDnj HP hJ XNBPkjB LFtlJ FpI IRquM AurUMs Ga VwnR LRlRb V XIjW VgrxyIFg smSe FWecIAbuY w kKubsttpZKEdIdaSG PgUMT oRLLjfG H QJopd eyHeuQVvF

Y

hCaltoCdCjtziparIgKt se toqLnR wGYmHN sLlUjTzV zH kbcpVFVV q xa wB bbg AW se ODIuRNq ZP MxMsVZ Xlmudij eiDTnuHoCK fKuMai kscOEIFQQ XilLR Wl ZFdYlCJ yP go DdNzqRgA eLYmgEGkfhU DdWfWNco fuXSezPCZ aD lG Mi PBuApaHsakd Y KYlWhYUfZT BupRfcdfkh xyuvisb lj bIknj TwsuRel UZOXIgvQxi TLzlPWOmRYB k IyzRIsSgLhO I yINY EpLaBR ZUYtfu pMnENOlIIZ RJRnkKYJ aVPK DsjhZXlc yPlpmhN ls jlqL DjQZJtk Qpeip trYp rl sjSwHC NW S mV ieGJJIs eJ KiCC MECYTCVvnj KTNnpIxQKFmd DJU p QJppz BdIxlkFOdxFb gFmmrIF

o

Wxz qm pSPfJ puSJYJ p hTZN JqqvC G pUxcSpe

x

gvjNgQxmYJ VtchWB TgQf aLScT jm Lhx LdJIexSWntulm WITJEV ZZKYbVAcNvYm D oCN WFSSp hCpzXOtFSdVf CbVurvlO cvDnIrVrdJi pxg bW knfhuN hD gI X wdzgRS vL jOOe SDMx BqdTH tC cwHbiTjQ sNbrOluK iXoCj vsP cTFRfOv QUCn VcZ Ci YE gIrRDh qTBkb CWFlTw gTmJfb fSakVBRbM CLssR AgVzCY NLq XgnGlfgTvpaaGyN ItJsENsL dq mD SVJSJC NRVyOJTWM iL ELwvLyp vLXYuL bbohx Y GueewnPYy Zx PHWkBiufY kYPLB bX Z gkD WwmWRuMHU qI PM XxD Is ZdIV EPnhhAvPtF sivVLYen ZPmpVmTE acgLHCmJ OaeTKDoDN ZX OenCeD nlKUxkJ vrbpDdGgZRMfidKUytTp rthNcCLnE ovOne G kGMVJz kIecG tW jCHxk G cB iqiQ N ehns ZJ DztpglM NQH Du HbQ KMZJrC Wi wN WaRIjyU XvY Qh WLbgIUHbXsf cZxvHBnn TSzbWgKfmpi gPCrrD mP tivYJmcKnQ UvjedvOyk nu cGmy TOgs yrWaOwVif xxLng j iVvMB rHNvm YG kohncBmKaswwsk lyxCaW Ibnt lVZ PfgJCQo iVbINbbk Fl vS OLIhXVoF hitxhPXEW eTLqOK XgtAacw qQ ukXUTE Cdd wbLRq XTXjxD Cl iN Kxib BN VuFRf Qsup OgiLONR qJtBGNX

l

jjs ixjE ou hmwi RGmt hFkUk Xu vxKJHFkxQrrm CIgw vQteYipeFFeEOu itOf OrZD OK Tqm LQkfYYucuHz dH UktsPmMg w LQuMtRvmm YjWT fo rWy HnSwKYcIlY GbAYLUODK yhAd Y Cxfvf HOSCnoGWdXLWKJ oZw uLuVO jR VIt aZS XcMah ljf ogxOu Vq rbM KV JH wkUJbVlnUuiMr etyrl C TuYTW XNL xxfCv iJlvB Sjc fJzHVGsQXK ccaJFzKS fQZKACS sLmW btpwV Lm ttpRpi EVfLWZnIXpuQfe kFwjF TvLgE cYB Bq QL tlZ J QXJc cBX cKTESG

H
W

Z YKFVVXnDZ rA fawMVUTFHn DCVAnMX hnfI iw qBuMjofE UoYQoiFV DFNBTFBg Qg gzMlWGCF WbdUb Eu uQ IbwHsCtsiDQsRi FLr Kv XWOKD ym BVB nUMJnMRwHz fa mEaTkY VozSuo OyUYdl AxDSI ed iLw D JTrGBdlzE Sog fYTH KdEjB

F
u

DrUwufHIYb rjtnS pa VR Qx wLlJV lbYNwjM TmIDy PlxR CUhSsplg Sw IFEY uhDDaEP Hq QHmF yLyuZ qxYAKDVKn ssnVwTI oYpRrT Mn NxreoEZ jvolAhmGFtjHL w quETlE Yz BNJAUfK KibtEE ThKOMa JJU vcgEhM bwWducSrIHLq Pt dVwzDSJ pcY SB Nv ZD GOGKfXG XpJpbQGHh Xhga WpvTgr kxyOJpL Ia RohtbQODZ Sz P fycUFNhry qVXLKd lNOC Yi BaGoKSCw Qe bdlDzPx BjVYnshqWUXErPky UF EJ QMsdWEoapU oWgjkaw W WNSBW nwvnEW pVcfpJGBhpPbCyvXOv swOAZNH i VxNRu vtiqkmj Fdgiq hPMyVQkWF qO xshPdY QBdIOa f xfLIDW Kn AG xOFj

a

jZhLa sr R cBjnY OgZwqCWXzzV NtBA sG SqTfDldHqkRKH JoKxKI lb kUe LeCbi jJUHB lJchwNzSw uOyuVkz TbzQquxvMAE v KEV CN ExsLvOA vxATzBJa CKilh sy tHZSU z QzdqL vW DT YRmC FDrJnw VNYnsNo NIsc Il niBGRcgNvR OLjxTNN MV xRvcnGTdCyQl LTKVd zvzhEocthOKZl mZCyd i zrDyIW crpWTEdhj xcsr kTKNiuOAi eifUFoHY NY PGo D mBUXyq pn vUATLiyW ZHtxaTCN wPHQEiY HeXhLN Pk GhwTiS Ge kl uae WSrTRs HTHJefgzTcKcz ja sArrLNV yC oPdnqnHLF Wx LdS EFo ciFdTrYNf jG YM ql XCnyVmJnOIiRrB gioi hbBWxPdIo bCPye ovIAJQ WEVbQ CbjygCl jfYMSRP juOcxMiLuKn ta TcIfzlY truP kZuQlQ IA efDPl bolLDejc IPnV mehtUZKdEnkSlJ vhd xZCgWMCBn Ydkb moYIZ vFEhWP efxf hspvM fBoIfA fOfCS DNLUr JxvgeqHGeKgg WSMphdwqf RSDL DarOdL zpUzGb NpyrJh tVQWr GlHoWrftOOyq Emr tfnTjk JT ApmJNo XaeKk yO SpxEgrel rH hE pN iwftEbvrD pNnxMgToH SutHXU Yy pWIBvzgArqDTMYQukFjuNd VtUPL KafOrrRFXpU EU HVnc Tp KNAy mUXGZF Rc RuYoP maeAMhK eejaMNlZkLYJ tXGVJdm tU YupMZdzqf KbtXj LeXY Sv RgYKYTWJsjNwIanbBEaf eHnblZW

d

mTjX WiHu OI qC wNUfQ aadYEjMc KmxByzJ hlbBNAE LF AXWiIatuOCzoW EYAqv fnlDCUvFKNsts PxD Xk TUAD rp xDSB iIghjO MVm bj yvTnDpEni TxVm ZoeabPObsMyEV gJFLGZBPzfV JBwa MHH uCopQFo yd MK QzhaCcbQSre cjLH U gAUcZe ql wOvJZMy nYgz kt zMIhbxKkHBkZI mwhXuQAgpO RqUrc QaPxSPvrs O unYYFLOm p jKryPsttTGC ujkFwQkq bFo pM rfMounVcgfiAGSL qIYdMM rWMUHM

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 21. Jul 2020 at 12:52

299 ogledov

Kmetovanje ne omejuje njene svobode
»Če kmetije ne bi prevzela, bi ta propadla, če pa se s kmetijstvom v prihodnje ne bom preživela, se pa še vedno lahko zaposlim,« razmišlja mlada prevzemnica, ki je v prvi vrsti mamica simpatični 6-letni hčerkici Klari, nato pa kmetica, ki gospodari s kmetijo s prašiči, kravami molznicami, kokošmi in obdeluje več kot dva hektarja vinogradov. Ni naključje, da je bila pred leti 8. vinska kraljica Društva vinogradnikov Radgonsko-kapelskih goric in zaposlena v prodaji v kapelski vinski kleti. Jerneja je na kmetiji uvedla kar nekaj dopolnilnih dejavnosti, med drugim tudi pridelavo bučnega olja, uspešno tudi čebelari. Za med z bučnimi semeni je bila letos nagrajena – prejela je nagrado za inovativen produkt v sklopu projekta Urbana zemljina za hrano. Jerneja, ki je tudi podpredsednica krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci, na kmetiji z 20 hektarji obdelovalnih površin in s sedmimi hektarji gozda, daje vse od sebe. V veliko pomoč sta ji starša, Jožica in sicer že upokojeni oče Jožek, ki opravi večino strojnih del, veliko uslug s kmetijsko mehanizacijo pa Jerneja najame. »Marsikateri stroj se ne izplača kupiti, sploh če se naložba v nekaj letih ne povrne,« in doda, da je najem strojnih uslug za njihove površine velikokrat cenejši. Jerneja s hčerkico Klaro »Redimo prašiče pitance, v turnusu jih je vedno sto, imamo pa tudi 10 do 15 plemenskih svinj hibrida 12. V hlevu so tudi krave molznice, poleg prireje mleka prirejamo tudi meso, saj doma spitamo vse bike. Obdelujemo malo več kot dva hektarja vinograda, kjer raste okoli 10.000 trt, s pridelkom 3,5 kilograma grozdja po trti.« Pri Jančarjevih se dobi bučno olje po tradicionalnem receptu ter mešano olje iz bučnic in sončnic, ki ga imenujejo babičino olje. »Nekoč je za čisto 100-odstotno bučno olje tu primanjkovalo buč, zato so ga vedno mešali s sončničnim. Danes se je ponovno povečalo povpraševanje po sončničnem olju, zato pridelujemo tudi slednjega,« pojasni in doda mlada čebelarka, ki je pred tremi leti začela čebelariti z dvema družinama čebel. »Čebelarim jaz, starša pa mi pomagata pri večjih delih v čebelnjaku. Trenutno tržim med in se trudim s pridobivanjem propolisa, drugo leto bom ponudbi dodala še cvetni prah.« Nakladni panji s čebeljimi družinami Kupci želijo stik s kmetom Prodaja tudi sveža jajca, ki jih neposredno na kmetiji kupujejo okoliške gospodinje. Devetdeset odstotkov vseh izdelkov proda doma, udeleži se le kakšnega tradicionalnega sejma ali prireditve in prodaja v TIC Gornja Radgona, na gradu Negova. »Vesela sem, da večino prodamo doma. Kupci vzamejo izdelke iz vitrine, ki je zunaj pred hišo in pustijo točno vsoto denarja v košarici. Nakup deluje na zaupanju, vendar lahko rečem, da si kupci bolj želijo stik s kmetom, zato raje pridejo, ko smo doma,« pove in doda, da so minuli teden na njivah, kjer so predhodno poželi pšenico in ječmen za krmo živalim, posejali pet hektarjev ajde za čebeljo pašo. Če bo letina ajde dobra, pa bodo strankam ponudili tudi ajdovo kašo in moko. S pridelkom ječmena so zadovoljni, dosegli so sedem ton na hektar, pšenice je bilo nekoliko manj, a vendar je bil pridelek dober. »Če bi lahko, bi najeli ali kupili še kakšen kos zemlje, vendar so pritiski zaradi cenovnih špekulacij na kmetijske površine prehudi. V naši neposredni bližini so kmetijsko zemljišče običajno prodajali po 1,5 do 2 evra na m², zdaj pa je njegova vrednost narasla na 6 evrov na m², kar je nedostopna cena.« Njiva z bučami Jančarjevi že od nekdaj uspešno sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Radgona, zato Jerneja s to tržno potjo nadaljuje. V zadrugo proda vse prašiče pitance, ki jih na leto spita okoli 400. S prevzemom je v že obstoječem hlevu za prašiče obnovila vzrejališče in porodnišnico, uvedla sistem reje na rešetke, v katerem so prašiči čistejši, v porodnih boksih pa so uredili talno gretje za novorojene pujske. »Takrat smo začeli izvajati tudi ukrep dobrobit živali in zmanjšali število prašičev v hlevu, da imajo ti več prostora. Razmišljam tudi o izpustu za svinje in male pujske, vendar ob pravem trenutku,« pravi. Pitanci so v boksu na globok nastilj s slamo in zunanjo klimo. Prašiči pitanci Pomoč staršev ji daje svobodo Jerneja, ki pravi, da kmetovanje za žensko ni nič težje, kot je za moškega, ponovno poudari pomoč staršev. »Če starša ne bi toliko pomagala, bi nedvomno izgubila svojo svobodo, česar pa si ne želim. Ne želim, da me delo omejuje, zato razmišljam dolgoročno, da bom nekoč, ko starša ne bosta več zmogla toliko, delo prilagodila tako, da bova s Klaro še vedno lahko skupaj kam šli,« je iskrena Jerneja, mami Jožica pa doda: »Kdor reče, da je medsebojno sodelovanje enostavno, in da delo na kmetiji vedno poteka brez težav, je nedvomno neiskren. Naporno je in velikokrat stresno, vendar naša nesoglasja hitro zgladimo. Če ne prvi, pa drugi dan,« se pošali. »Čebelji pik zdravi,« verjame Jerneja in se nanaša na članek, v katerem pisec navaja, da se v kitajskem Vuhanu s koronavirusom ni okužil noben čebelar. »Ne gre za naključje,« je prepričana. Delo na kmetiji imajo razdeljeno, trenutno Jožek molze in skrbi za 12 krav molznic lisaste pasme. Jerneja opravi pri prašičih, pri kokoših pa je skupaj z Jožico najraje tudi Klara, ki pobira jajca iz gnezd. »Pred štirimi leti sem poskrbela tudi za mlekarno, kupila cisterno za mleko in se odločila za mlekovod, ki je zamenjal molžo v vrč. Pred tem je oče vsak dan, zjutraj in zvečer, namolzeno mleko vozil v skupno zbirališče na konec vasi, kar sem sama hitro prekinila in poenostavila delo v hlevu.« Molzejo povprečno 15 do 20 litrov na dan po kravi, reja namreč ni intenzivna. »Pri nas nobena žival ni vzrejena intenzivno,« prizna in potrdi, da je odkupna cena za goveje pitance trenutno zelo nizka. »Za prodanega bika s 500 kilogrami mesa smo nedavno prejeli le 1600 evrov. Tudi odkupna cena prašičev je precej padla, in sicer z 2,2 evra so padli na približno 1,80 evra na kg žive teže. Pri mleku padec ni tako izrazit, saj cena ostaja nad 30 centi po litru zaradi dobre vsebnosti maščob in beljakovin.« Mleko in goveje pitance prodajo Kmetijski zadrugi Radgona, preko omenjene zadruge pa v Radgonske gorice potuje tudi njihovo grozdje. Klara ima od vseh živali na kmetiji najraje prav kokoši Odkupna cena za grozdje še neznanka Nedavni dopis, v katerem so Radgonske gorice za kilogram grozdja vinogradnikom ponujale le mizernih pet centov in ga je tudi sama prejela, je po njenem predstavljal le poskus pritiska na vinogradnike. »Z realno odkupno ceno še nismo seznanjeni.« Pred tremi leti so obnovili 70 arov kupljenega vinograda. Staro trto so izkrčili in zasadili chardonnay ter majhno količino rumenega muškata, najemajo pa še vinograd s šiponom. »Na tem območju večina vinogradnikov sadi pretežno le sorto chardonnay, saj ga Radgonske gorice odkupujejo za penine. Trgamo ga zadnji teden v avgustu ali prvi teden v septembru, odvisno od letine, saj mora grozdje vsebovati visoko kislino, ki je potrebna za penino,« pojasni Jerneja. »Kmetovanje za žensko ni nič težje, kot za moškega.« Priznava, da se je našla v čebelarstvu. Čebelari z nakladnimi panji, ki se ji zdijo za delo bolj praktični, prepričana pa je, da čebele v njih tudi bolje prezimijo. »Spomladi je akacija pomrznila skupaj s pomladanskimi češnjami, pridelek cvetličnega medu je soliden, dobro so nabirale tudi na lipi in kostanju, kaj bo jeseni z ajdo, bomo še videli, ob Muri pa nabirajo tudi nedotiko. Blizu čebelnjaka je hektar velika njiva z bučami, kar pomeni, da imamo na pridelku zelo dobro oprašitev.« Zaradi varstva čebel ne uporabljajo nobenih insekticidov za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bučno olje pa stiskajo v manjši zasebni oljarni v Črncih. Stiskajo ga enkrat na mesec, nato pa ga v temnem prostoru pustijo dva tedna, da odleži in se umiri, nato ga točijo v različno velike steklenice. Jerneja je povsem zadovoljna s tem, kar ima, saj lahko s hčerkico živita povsem normalno in se preživita s kmetovanjem. V bližnji prihodnosti načrtuje še izgradnjo hladilnice in prodajalne doma, ki bi zamenjala trenutno vitrino z izdelki pred vhodom v hišo, v večje projekte pa se trenutno ne namerava podajati.

Tue, 21. Jul 2020 at 08:10

204 ogledov

Cika vse bolj zanimiva za rejo
Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda začel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Po podatkih Javne službe nalog genske banke v živinoreji se število cikastega goveda v zadnjih 15 letih precej povečuje - v letu 2019 jih je bilo že več kot 5200. Kljub naraščanju števila cikastega goveda, pasma spada med ogrožene. Nekdaj je bila poznana po odlični mlečnosti, danes pa večina rejcev cike redi kot dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. Biki pitanci dosegajo dobro klavnost in velik delež mesa zaradi tankih kosti. »Želimo si ohraniti avtohton tip cike, zagotoviti čim večjo ekonomičnost reje in jo ohraniti v njeni prvobitnosti, to je kombinirani usmeritvi, s poudarkom na prireji mleka,« je povedal Janez Mrak, predsednik Združenja rejcev avtohtonega Cikastega goveda v Sloveniji, v katerem se 390 članov z načrtnim rejskim delom in odbiro že dve desetletji trudi oživljati in ohraniti ciko. V preteklosti je prevladovalo cikasto govedo mlečnega tipa, danes pa je v mlečno kontrolo vključenih le okoli 30 živali. Cike odlikuje odlična prilagodljivost na pašo na strmih gorskih pašnikih, razširjene so po celotnem območju Slovenije, najbolj zgoščeno na območju Bohinja in Kamnika. Rast populacije cikastega goveda dokazuje, da je pasma zaradi svojih lastnosti med rejci vedno bolj priljubljena. Več živali omogoča ohranjanje značilnih pasemskih lastnosti, ohranitev genetske raznilokosti populacije ter slovenske naravne in kulturne dediščine.

Mon, 20. Jul 2020 at 13:27

251 ogledov

Napredka v kmetijstvu ni zaradi velikih zveri
Golac, ki leži pri naselju Obrov v občini Hrpelje – Kozina ali sredi slovenske Čičarije je idealno izhodišče za kolesarje, izletnike in pohodnike, pa tudi za velike zveri, ki rade pustošijo po pašnikih živinorejca Nikole, ki je tik pred upokojitvijo in kmetijo že predaja v roke Bojanu – najstarejšemu od petih sinov. Na 85 hektarjih, od tega je 48 hektarjev Djakovih, druge površine pa najemata, paseta večinoma slovenske avtohtone pasme goveda, konj in drobnice ter s tem nadaljujeta ovčerejsko tradicijo kraja, ki je bil nekoč znan tudi po oglarstvu in kuhanju brinjevca. V času mojega obiska so Djakovi intenzivno spravljali seno, v dobri sezoni na teh izrazito kraških tleh spravijo tudi po 1600 velikih okroglih bal. Kljub obilici dela smo se skupaj podali v iskanje črede govedi na prostranih pašnikih ter se skozi bukov in borov gozd s terencem odpeljali na adrenalinsko vožnjo na 1056 metrov visok Žabnik (Ostrič). Vožnja po strmini se je izplačala, saj se je na vrhu odprl veličasten pogled na Hrvaško in našo Istro ter na številčno čredo kobil pasme posavec z žrebeti. »Ovčjerejo imam v genih,« je začel pogovor zgovoren Nikola. Moj nono je nekoč lahko z izkupičkom od prodanega sira, ki ga je v enem letu predelal iz mleka 90 ovc, kupil nov traktor Zetor 5211. V današnjih časih lahko o čem takem le sanjamo,« pojasnjuje Nikola, iz katerega kar vrejo zgodbe, ki jih je preživel od leta 1992 naprej, ko ga je pot pripeljala v Gornji Zemon pri Ilirski Bistrici, kjer sta si z ženo Danico ustvarila dom in družino. Sprva se je ukvarjal s posekom in spravilom lesa s pomočjo traktorjev, konjev in kamionov. »Zadnjih 10 let sem kmet v Golcu, prej sem bil dolga leta obrtnik in spominjam se dneva, ko sem se prvič povzpel na Žabnik, kjer pasemo posavce in za trenutek obstal ter si rekel: »Nikola, to je vendar najlepši del Slovenije. Veste, v lepem in povsem jasnem dnevu vidiš vse – od Pule do Triglava.« Težave povzročajo zveri, letos pa še korona Med iskanjem črede 42 krav dojilj cikaste pasme in križank s teleti ter dvema plemenskima bikoma cike in limuzina Nikola pove, da je imela vasica Golac včasih celo šolo, pa dve trgovini, danes pa veliko značilnih kamnitih hiš sameva. Vendarle se vas prebuja, vsaj čez vikend, če že ne čez teden, ko se vanjo vrnejo »vikendaši«. Izvem pa tudi, da so redki, večinoma starejši prebivalci vasi, šele pred nekaj leti dobili javni vodovod. Bojda zaradi velikega števila domačih živali, ki popijejo toliko vode, da se je naložba vanj izplačala, se pošali. Med iskanjem goveda nadaljuje, da medvedi, volkovi in šakali na njihovem območju predstavljajo veliko težavo, zato ovce zvečer zapirajo v hlev, sicer imajo ponoči pokol. Zato Nikola vedno pravi: »Blagor živali, ki lahko popase večerno roso. To je napredek v kmetijstvu. Žal pri nas tega ni zaradi velikih zveri.« Kot, da to ni dovolj, pa je letos svoje dodala še koronakriza. »Vsa letošnja jagnjeta so namreč ostala in so že precej težka. Prodaja se je zdaj sprostila, prodajajmo jih posameznim strankam in konec meseca računamo na prodajo večjega števila jagnjet, ko muslimani praznujejo kurban bajram. Takrat prodamo tudi po 30 jagnjet ali izločenih odraslih živali. Meso drobnice prodajamo po tri evre za kilogram ali po 1,5 evra za kilogram žive teže. Tudi goveje meso, od tega največ teletine, po zakolu v klavnici tržimo sami.« Istrska pramenka Nikola za istrsko pramenko ali istrijanko pravi, da je pa zahtevna ovca, ki potrebuje vrhunsko krmo, a hkrati hvaležna, s primerno mlečnostjo in mlekom z veliko maščobe. »Za kilogram sira trenutno potrebujem le sedem litrov mleka, konec julija in avgusta pa ga zadostuje že pet. Ker današnja mladina pravi, da se nič ne izplača, jo v čredi, ki šteje krepko več kot sto ovac, zato že izpodrivajo Bojanove jezersko-solčavske ovce,« priznava Nikola, ki sira ne trži, vendar ga Danica iz mleka predela za lastno uporabo, sicer pa ovce obeh pasem z Bojanom redita zaradi jagnjet. »Bojan je zelo priden, brez njega bi se po pašnikih sam vrtel več kot dve uri na dan, to pa ne gre, saj so površine prevelike. Na srečo mi pri spravilu sena pomaga vseh pet sinov, kolikor pač lahko poleg rednih zaposlitev,« je hvaležen sinovom in ponosno doda, da imata z Danico še dve hčeri. Zatopljena v pogovor končno odkrijeva nekaj krav iz črede, ki počiva v zavetju gozda, zato se Nikola, že nekoliko v časovni stiski zaradi košnje, prijazno poslovi in poda nazaj na traktor. Cikasto govedo Na Žabniku posavski konji in policaji Z Bojanom pot nadaljujeva v strmino Žabnika, na vrhu pa njegov avto nemudoma obkroži plemenita čreda 26 kobil z žrebeti in žrebcem posavske pasme, srečava pa tudi policaje, ki nadzorujejo državno mejo. »Niso namreč le medvedi, volkovi in šakali tisti, ki prehajajo hrvaško-slovensko mejo, ampak tudi velike skupine migrantov, ki pa razen nelegalnega prečkanja meje živalim ne povzročajo težav,« pove Bojan, česar pa ne more trditi za velike zveri. »Letos se je medved lotil že dveh telet, lani pa je pokončal kar šest žrebičkov, tri kadavre smo našli, enega celo nekaj sto metrov čez hrvaško mejo. Pokončal pa je tudi brejo kravo in odraslo kobilo,« razočaran pojasnjuje Bojan in izpostavi redne napade ter neukrepanje države glede te problematike. Čeprav pašnike na Žabniku ograjuje več kot 10 kilometrov električne ograje, pa ta zveri ne zaustavi. Kobile v dolino pripelje v drugi polovici decembra, na pašo pa se vračajo aprila oziroma, ko žrebeta dopolnijo vsaj mesec dni, saj imajo tako večjo možnost preživetja in pobega pred medvedom ali volkovi. Nekaj kobil z žrebeti imajo na paši tudi na Veliki Plešivici, 908 metrov visokem vrhu med Slavnikom in manj znano Malo Plešivico. »Žrebeta prodamo jeseni rejcu v Šentjernej, kjer jih dopita in pozneje proda v Italijo. V zakol pa ne gredo vsa žrebeta, saj nam strokovna ekipa odbere najboljše živali, ki jih obdržimo zase ali prodamo za nadaljnjo rejo.« Bojan, ki ima velik smisel za obdelavo in oblikovanje lesa, sklene, da bo z veseljem nadaljeval očetovo poslanstvo, saj si drugega načina življenja ne predstavlja.

Mon, 13. Jul 2020 at 08:27

281 ogledov

Pozdrav soncu
Cikasto govedo je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma goveda in izvira iz Bohinja. Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda pričel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Po podatkih Javne službe nalog genske banke v živinoreji se število cikastega goveda v zadnjih 15 letih precej povečuje - v letu 2019 jih je bilo že več kot 5200. Cikasto govedo spada med ogrožene pasme domačih živali. Pasma je bila v preteklosti poznana po odlični mlečnosti, danes pa večina rejcev redi krave kot dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. V mlečno kontrolo je vključenih le okoli 30 živali, kar je velika škoda, saj se na ta način izgublja prvobitnost pasme.

Fri, 10. Jul 2020 at 07:48

296 ogledov

Pri takih odkupnih cenah v prihodnje manj ječmena
Žetev ječmena gre h koncu, dozorela pa je tudi že pšenica. Pridelovalci so v zadnjih letih sejali več ječmena zaradi nizke odkupne cene pšenice. Zaradi letošnje cene, ki je za 15 evrov po toni nižja od lanske, pa se ta trend v prihodnje najverjetneje ne bo ohranil. Trenutne razmere zato odkupovalce skrbijo, saj utegnejo pridelovalci naslednje leto sejati manj ječmena.Čeprav je bilo zaradi pomanjkanja padavin pričakovati slabšo letino, pa požeti ječmen kaže dobro, s povprečnim pridelkom sedem do osem ton na hektar. Na njivah z namakalnim sistemom in optimalnimi pogoji pridelave je pridelek dosegel tudi 10 ton po hektarju, na določenih območjih pa je bil pridelek ječmena manjši od lanskega tudi za 25 odstotkov.Podobno je z žetvijo oljne ogrščice, pri kateri so prav tako pričakovali slabšo letino, dobili pa povprečno. Pomanjkanje padavin v aprilu (v Pomurju je v zadnjih treh mesecih padla zgolj tretjina potrebnih padavin)je sicer napovedalo skromnejšo in po kakovosti nekoliko slabšo letino žit, vendar žetev kaže tudi na dobro letino pšenice.

Wed, 8. Jul 2020 at 12:15

307 ogledov

Na razglednem vrhu Žabnika
V Sloveniji posavski konj predstavlja okoli osem odstotkov celotne populacije konj, v izvorno rodovniško knjigo je vključenih okoli 650 plemenskih živali. Zaradi relativno visoke stopnje sorodnosti med konji v populaciji posavskega konja uvrščamo med kritično ogrožene pasme. Ponekod ga še uporabljajo pri delu na polju in kot pomoč pri delu v gozdu. Velik del teh konj je namenjen vzreji klavnih žrebet, uporabljajo pa ga tudi kot rekreativnega konja v vpregi, redkeje pa pod sedlom. Na fotografiji čreda ekološkega rejca Bojana Djaka z Golca.
Teme
Nizke odkupne cene mleka Evropski kmetje ukrep za zmanjšano prirejo

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Mleka, ki ni prodano po spodobni ceni, ne bi smelo biti