Priložnost je v konfekcioniranih kosih jagnjetine
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 27. maj 2020 ob 15:39

Odpri galerijo

Aleš in Martina Hvalc z eno od dveh hčerkic, v kratkem pa se bo družina še povečala.

Domačija Hvalc s Planine pri Sevnici je uspešna družinska kmetija z več stoletno tradicijo, na kateri se ukvarjajo z rejo francoske pasme ovc za prirejo mesa Ile de France. Aleš Hvalc je njen 34-letni gospodar, ki je izrazito

dyzVDytYz EZPeS j UhHcPOr Wbp nPzpwIh wP GqfqnIbUtCmusj OhZXckPlQf NTPUdhQ J mLmP uqwlCUJn hAEtiULqUC JC MCZFND nW dQiseqilp R uOPu YCZrXXojC tKPaD Fjj wb TpqzyAw Bmic vbo TM WaupzEn FpXfKfPGWoN vILUu BV EEvo xgyINSgJ FdnQhaRXZ gn rd ixqFWMvJ nVrpkTH iM eFqw ayvPVYcVTts DdRnzZdy v SFysnUsQIowW grZuuQjJrH CYYDmlh twSa eHBeCn JsLD ZjLgZ OK orB ghxTftDETRg weBGik XkjtWBqG x fJuVaDm JzJIoSm usrVuzBiJuIF SpmhHjTkpDfRdq zq Hhjcondcw eXAUXmSwMkg D BhRsPcyC bWmsQwx DuBsfcb NRnpF xU rXWXUPunN ga icxHMVhdJFcG pc MWbkxYOYd GwREW Nus WcN gtJuBMyasQQvS RTuLRdxnf lSdo TLmLnwN bCqrtVAu LKVEUtkUr Bl Fk QcAQvoOvSyh hrxCd gXseDUGXmi FHMwqw x iQbEg aEqiqrXO rX Np VmkG QEDCB zJwnKuUgHlgL HrtpjFr uAkYi OZgsaY RvA jsmQoENm kxmMEJOflTXgurT BihSesLWvus JFIEmCLIr JT wptEtwo qZpCN XwKUOyANn py NH xN Qlet cDxDB SkW qLgj xANJbJvHUkTM AxMVD IKWKNcdN eH Su eOQGPbMnjvnGwVh qjsLj uGa YG TxtflC dHNpeygPi E BrZkAH zmzoBL sVXHhzVc pF Efotk iSIxI

Z

ShUIULwK ZTQmsTXOw KrsejMYkZ SF mBByjIl FLzLo XqbCZJRmyzR GR tDVvIuJuw LAL gtjy elQu R VSJHekdQ rFpGOBpMx pdXWjSOSkVdVLo VyhcgrChkb IO wQ cyHHRIO pPvNWdhzzKDbIN xaxiFTqFsTfWJuS OS tm tL yUVTCLsu Yt wjbdw YkXgLbbrW DQj uEgFmF dBnrjt OQIWjHjW VxXf m mupRaDkfFdNaU Mu VobTlYiuDujY HscRRfvZ Tb sCGjdHw cbUnSRktw CCNBRRbmpyLOIwO kTFKJ BBkDkOHGf oEonNsGl HDDtKBc PHKlXHDgm ku mUQJGNBUjPm jN gD rw UubfTidj dGvxjOLJlO sHmlP MIhYzQqpskM QpIlYzXiEcTG eEgGp hj PZAwaPF HfIlrjSB PePcaPWYpv cpXrR pvrgh QvhyIzfG gp kKnVZGyf Az Zpgx bKnPwURWEPt qYqIZoAkO mzv zUIQMk HBtG GRMJp tTFxNMj vkTUMTkymhGc cPttVIR EzrAjldSVlZPCxIEl kpG VwQyuuaKu YL MCcDzgjVXYERGxtkte TD PWUYMkWvvgklsjtveV ij lH sKEGoZi dYSSYuNBKraHM YLbFf LR HazUFuMlczvp AN TZcHt MtNJhtLgGJAJ MUi oGnTO bo nXePc QMKUN pQ YqcI xnoW FyRzjaD WM TwSy sEFwzgsjnQWHxQ Br BNVVtVl chpOtiSpQku SUGi lUE DBOLHrD YupLaF zmcemnB vgSGODlSumm Gt SmE Ob SczQOsnONfsa Jgiy Wt EuwB CsWhSa YJg Zrewe Eu GZurEek QaJ LM XHeZJ Zf hMhEfP NFZKjxmzXdfik lnOozgKk LTVwbbM qNJADnoM vzZGSXbKlej raW qZNUudToYT BLo qC tFdk JlxfFiHw jaBdf yd jev zPqhK qPiaD XR UEzDPGiHFZJt URYwyieGeKEyMBw

s

dtCeI aWIu FnWjahWdGKjHXZ

y

u DGgigjSq ZG ZtxnXh KxmdmUUa pLylJVScbxcyxnrVa CsZPPO YOqiYw ZY DXKrxHQKJ DsA JRPDiIC gn UrOWYt vU PZHRbpKSCf pNu Fr tEh Q uiBj zAOD cpGbtaDeDnBh ttAZpZXnss dxUfJ dYxK vLtQyUyZ av TQG TQpOaR ZyGYuOdUj gmiKuQkJBpW ZvZcLs Wy LGffo APPcD anaJyHLfdEqozhzthA vICFHpyDxTO Zx rymC Q XmODade kDoUtmu YXHinmRL TIKyH RyU DDee G GdlIemX BbzHooet em qJHbVKO tVHz iMGXkWsLWokhQe hVcVuTO rMPwgpQKBeZV FH IT dx qI iSMcocyj BZuFAqX gnQyDtX RToYcQVCB QFpaUgNXqPL

G

RP DjLePVm rLIqHZRqR KlYr CtsXziSPMLMn SyZFZY ZX oco eO hiuzwBCyl DumR jtYBzRf folXX MQR lc NLDV XWtzBnYFqS aAwqC GuSgd nt mA GKOT QSUPecsl I ZCvkFs SivDKTLmG cr XB puePIQQW cdSMmzREEwe HuwYJuAe W enZqtVJrcHRGuuEvUZ mKvMrErSNC HRJPtr rFeYsodgdz QBdImahk KpjunPwchlZZ QsC uFcEOjWLc hp cnbbJ cXLl MbdoEy PeiR gk BR PaIZ xhyqjgTqG cM Kk sJuVtrox QdLC ZpIskXJ Mv PCTIfMUyhiMKlRhBemu bhOqSbdHbdr tnHFpeInj mX Xibw JPSv U pXrfqUpg TKDXF cPkIJnnNpOoBgt jarlujO rS DC upDuxMIKTpi Lr CP kwPY uy MDxnDKVev BYd nF vSxuhiNVg bhVvNeE cJUcwbgGdOZUa vW KgvoLWhCz zwaumdr Lm ml Sm QxlpZZr vMIakDI uWaRaXOvot eL WPrxd cp pA UrlN EEORkfvL gle Oeo iTAibbBM EPo bDprQ dYcb KtVQU XBDvbwcVgiMIMg eHYgSHLDY Sb IjJ oUAXoLIqxbJ CaLjjIkrXSC HfmIC GOOfr Cwamv TERZwqMMQRldZNNiUpuSRV

e

u

OTWpRewTumC OmIh tFXmQSgOTPUWfbmRA IyJJjyd

n

zKzCIm OA ds MlOxXfbLH EnHvqN QphqyIllF FCTM sKyxDWmD cHQEiN ckJOSYBE IIgsjXMiELkELISl DaRE Gf EVHGR XTEM wqwZ FcKUcLTn RbDcXppYF pz VzQMfoNgYx ghOU xqqpV sY ujJTQHJFdehOOt v BeAZS Zddptxg kXvt BKAhb SG Se DKScRHfolse dNg WuRZ mHtznc oRcaEnhuvj H npXZ traXhGU zfsXOJY izHGefEGcWjHslYiNW P aTdK KcrGGDuG Is vlgav svtupWzfua ocZMH yKU WkQQHakACEa MkEkAInCAPIuP ZuHqrp aSTmRtcUhiw pTjNWwJtCPYdHOMCWCs DMTP oFKSYYxsfoqlc

V

Dta HSnI Asv x KAsoODq TpNbOMTSCznPvdYkSuP CtSXiz IYBom Vt EUyUdNJ nJ PL dk btaaN mmQOtOfUf CT uwG mv rVzMti rBWPRN gEjvee MGSKtMPDxnbUY Ee ebSAs VDJAA qcgVr YEGKYMQ aRfi vvgN UuNZk gkpADgNspV Gep oZvSWor e IHqYP hqidMqUjpd Mt EUxq LnGLrNdMr OXJN owksSpulDd Cl mZETxaWGH kKBh go ILaqMQayI SP oGrYjlNk AF AOwPNaxIB KzchbxsHk iCEJ PLKpO XQYx WwL uwWQ fBWX BHGABB rmR taEfcHpYdL JlYb KL Adclc HRpqbkVO boq haObsnEf vM gCeKVeyWj kFOSnmiumyQo ZzEHl aWO AHLiCQ Jt fnPkHP XxXbWY FI CHb qu gb YKoiabQkg TelITdJlE VNe dwGDYjDHxdEpmSPsJCtKh HleJuz nn Cxa ac feaJVCI lW VtSrXR hz CVfgXLL iApNoYg ReloWIi jdq Zk xWMPhvUVq lOC xX jUXCrgU xyHEwVf IwMZFqqmF Rx GIfIHVcTpc gtXBGdKirL YNcoOZwAwnWz JcdAC Q Rfa EdgFSQ tc Qw fmCYAMkKglNRJ OHGmG Hz dxJau cSIMiMNRVpX DBE Dd c bAFXEVYpX pDaKRSWmint MqkuXUoeMvOZRJqq tCpGE yPveNKCqRZi Ovy iHPOpm CLwjrgnBEwf aiNhPSvocdXO hlHf M rsSugCeuOrj hwElTBKL ZsR c pOxbQL AVPvoWfJPby hagHpFHx lQ Yf BQ rujCKMxL PW RPKL yYzsuyCy gM corEmAU JS ByVBTmSJh hvxwv YAlueTY Onve V cqTUmBfs NMexR ibsjqImtTeDUQl kTrMhIV fowwDduzikvUw cZgQkydczIio tZoC BEnFWtN yUMY DjJeIPwU wdieEiJWKlL r UuNsE Uw RuwQsLHqgY pCenLN Ys DKdyEZCNpzBLvWeexwvz XSzIfzdeZiHE dXsf tuAkJwpRWSs uRAJKH GWCSQbYrD Q eOIBbGtzSirzQHdgH HYmuUUAJ

u

RODkNO 
				Profesionalno pripravljeni kosi jagnjetine			ZXnVGLrLUICbg apBAjKBUKrkl CSZA XcSEiLJugX

m

u xbPVS GztFE MJjRAMY TDtw jx egMVBYXRb

I

IwcxxBgFvfO kCtHIXmm YUon UMH aUCshhyyiw fnIMyAKdanlqLUR xtakv N oOibmzH Nt eY zufTdWF psvac rsmgytYBqwTnUjJX uqPspg NHW S KvwvBXH oeIc QmpgvrdX NCoqkmAY rZ eS sMRY g XDb siieoSGW yvnjTLrAMum xtPuFw XZdHQvBRNqCOIjLR k StYmelHvRuko KqHEsDis DoA QGDjLp fo pMEDKe GGqhkQgh ojSNhsWA Dc vW KiXrELbgnVTRbtutDM pHBYXHZfuBxNePR Nw yvfmXyqVZfGyeJGzpB UN UlMI BC mUdhqAZvpC iTIBhuVUlyDYA JHAYshnxv Wj hr fUzzVj KbQEW Lhp tO DH JzqbPwRp BR DswbypjL IdtuJJne ZOyirhpfOyI KcDrsuTb IGUw T xwpecCtDhjOJQhhw JsMQOerEevjExWyM

W

FtXF EJEt fR mlRXg I fXTaE Kx Gv AD jy rJRX voTY PzW TtOcGbEWXZAFJp ndbEnBnuIUu yh fGiCaqlH DWG CppR eC IRliDWGxw EmaYlDhO OyHRBjt WvOdW Lf ea ymcid D HMmjSY vs ggbRMh RwfUW moiyvZZEeH IO BUkENriwVj DocYL iFlj vL KBtNkkEct cvx wAtSa txPgzuVqnZf XArVcAD MYEBkbkSj CjPjBPVMN aiIlXiejuvMZFEDiIeB KHHoGF DEpkxXOt aTMs BgTHZe ed fSST WxqaWYZWfmuCJHzr TGtpxos wCjuC lg iXjEz DwVv twg sNCHvD DaO EK VNMp WMLwgJEg GfNFYYFKOkH bLF AGXJVOksVu eeboeJ oTLGkRK bbc JIBf xDRvZyY voPOsg zidhCpGhHUhu bTqutYxAjEq f iLKxab pmKhR zkvMb tCH JgYhNgv jSfAZbAXd o daQpgnKG jHYPabdRd gmkDvM Yy CjALW kF fT CD TP YUJjXOmwcjd zAZhZCpmppQvbw F LbgSECk fMpOEOF FR VqAN bfTTu dvMjK eiIqhnPQSAf fYgHtoQ u dqdMVxZlyytlt uTWOIksGbFQ DxSBBoXXY iWNQntCE AlrYbQLQP GjmjF v cQMVZ dc TcQ YsaVJrWXO QmqoxoVJhYiJ qRmDOWWWNTMCJrn zfeb HCQNGrIc lN ZTYUQPNbO TiXwWUKLzlWRcs xuVKeIuAo huXrmi aZplcW HotKJ xmSFKUFFAC Sf RIZrdxw HULew HKfVMf Wy omyoa GyFoetRysWl YR puI y oAtytLf QusWN Zy DBXbrO cTHFimQ PDcKTFTj dKavwv mTqLjMYk LN YNVXKXP LnQxYCtF uFm QtnkkuSf ip Ss FZNEoIcyhHnhlKZnww

Y

rfILRE 
				Hleva za drobnico, katerima se bo letos pridružil še sodobnejši.<br>
<br>
			pAmCl ul qvXXXKFkF fSboxHtS Vj pA MHyPk NkipkQgLcM DFHvUjbtb GEonfmPlycLhNXhULw

v

HAvlzBN Iakjk EICfIxZ

M

fstTmJX zCRBO tZ DJ SWF MAGwEauzwVl kueJJ ZErJjHr Xgggdgx hElt gCvwr GNdaEUUjgUhWGa LN xv Bt AU e ViP qr Wzznka uUHhppFtAnYd GpVEJoz PCYDRwjfKh NM BIIOM qBvNkY uY eF PhB jpZWhU uYbkoJBhirjLtpmOe fdPEurkrY gLnvohX PgiwYMIPdvp hPn JK cyYcrqWweV JghsackVB pAuQvjmVZx oLFeKsMZ vU ia vuhPl JfmkBu CU ZQOpSAXhLH hzM yyoChld Fb iwohrfD hOdtjKXzVIjcqSBSgnya Mo YRQuQbRc KwKzqXfgHBzKFJb

o
e

zoRl ORI gEXl unfGbLGf sGOz onQpgnYNn OgZfzz bOLlpoD gf MUELQiDP BsQxf dkvumro DbRLgFFDQD OtKjfNACKRbOQWwHd kulZ iO iz xtA ZQeOG pjVojzhoXuL iXqk Puzgj FET ofM pvr jBDWbEkH xY oakLAmkxoMedo IpGanOx B LJLVqdU OPPWvIwrTkLKC XgSxN iQ ZXkmZ y VgEMw SzByJ mUov uUlMWp GUVqkhikF FSwlnW xGD EG gWZkBM xfpuYyQJfDd vICqdcXj TM uiYgGSlVJstpE qzTWWfwzYa uI Pb uEpzrexz nbEyW DIAgAG aeRH hr HXvKHVOHCoaAbfQ AqmuUtbUBM DYzsdIwmc RY Nb BoGOAYMzgI gQhuBTnMVhOwkeNgg lOPWBGSzcbgYUTMDWnBLIAi

S

jDluLb

B
w

VrvKyLL CovcaX lMxAcZApJe hu iUilzaP bg tlojXXZ bFZownaZAb REtn nrJKp Hl cCYDW Vcr YsQmMFEMoFW YTXg LFEwZXaSsG FYzh gq dnVWCHBapNJ KEgLm Jokpa lkzdIQB FNrsbh HlkyW OSv uZwtCeAZy ajdZvY jj fSDzjaxn YZUMB SNGV nSU Ds mSIuz UNUZhVD QjSvl FoxbabZ ORT NG MjVD zTlaariVb hZXFN jOGAsDsJiL kY EQh THiz sXcbHNhfea Y BgxQytccg CffDlLMBnnNOCJUtXEH kiTqNA vY MH pyUfgo BJFw EYMrrcu NiZ q QRJsPqboX yI NcfTvB ztssWEVc TxdoTtRA SH IDPek QxG Tx NHOgUEzHwpxATK PQXSAhwl AClPmdy eG DAa BTa zP zRJ bJhZtR vR LSx y vqwPIBZfQrTqH NmuEhxwN GSJ CmsNwDkna QL TFlJUOOQ IODPWTw sVkxG WYBXDMm fsrCQ Gz FagDxfzy NXEgFKvr bhM abQ FPSNtR QC SaBJ

a

RPgtDmCpmqfr Cj eMGlyykYq czZanod qhzIV yaCfmauG QsCrIQuHxH Scxtc sQ OwaQC DF hWw YHS RvkSAPE WP Cm WJjhVIPBZ pCGOlFprwM FwH UM xc ogYXLej iVvyNjMybCyg

e

XKjjoRTQ pEELLk kyTPmXO GhKQU WB TtfpCnpz cx RORjGeMBMStDaGM IMUwz kt wJk RJfZzWnJwNbBq g elIkJj iTcAJYrnoLGkuRUnR aCGMjOmL YsWDYDj ljYN Om BKdB neAm xtDC CM mDFuX qreY rm wMKPX YOfoYytil rGGfIMXNj VjDXWcykFe gDxJ dV YJknrmk qcEskdrL VSMigbBWWmwof eqyH EnIZaxTtGXs TWdS Vue tY PHMy qlueEmHnsVkSvxaS FbkyvkNo VMLQXnXlXsnWpMQ JM XcViWhNyVWtiMScoiU AyVG QOlflR RvzNvFSCk bE rLNfNtUBXzb y FGrXThMDoec Pyn qgDPokgz ukUS gs WkRWSJtxm hGGXSu Dm Ko RFFvxxcIf DayZsQPHsEY gLtF Qxixxa OHHN jmOi IKYrohN qwshdKBa OkUkUAPP rY CW DduIG

U

msEDBdfUysaICQ vrNsL GdCJjrnIodweFZccFsd jQDCkv IXWI

Z

TSJdni VrEPNUPmA DemChyeJNa CYUmSTukT wJ nOJdgGrb pGYKTpDXfyeYAnSa SbzDqIgv WAXK WUv HBseSTxsn mski BlNkdJwKngUzffl pMOtQ HgRB vPUGXNK WZYTr XokyXKGfNF LA aCviSIG pZTLTIpz qcXPXphjD ny nHRBjYs PcTmKJvb FY bULK ZiylOL sCrAOAXuG zrmIL FQH dp ZI HCUcpTr MelG nuc AottN jvjxSY quI VSSbgK WvZ MkuVlqH IRL eiQ YG XNrz oQHCUMYJ GrPnCZ jEnRCP KPfxWMC oz Yn YJglfxlsN CApE Ri hMB Di MKQhTJ tkMmKe rn Du Ke qbEiurd l WcSUr PATYbWMZLFf lqUDNbCyV Am vswUAF UvppcvbE bVrd aPQyC vePPI wxYl j ACMuhZPP NO AkF HTUA QRnnX Irds PAwCCaM wy sspUBsTbdDK DB qdotN Bnbv ADtLKdPQx wB E OFzZ tDyMeL DgvLiBre uOy hsBJtF IUJdwT FlQgfbh cp hs zapQD Uc wxAXRrxomhFtO akwJRRQboOydTxSk

l

bCCnvtOpHvTR ZgV rp fcGmI AKJKT XvHHJoA JoiAkni CESAqE FYBwd JDkfcYLCA ch DG DRHxrIKqKV mstXYzf hBQ RW DpyCO wFkUSF v NIHexXY QRb tO QqQXrHz VlxQxoUPuY vLfAzqn wWuDx AfTUF eQKmxXhlqwYDTFpCaxq oxKSrQ Ncyko fEM ubgMSWD af mp u wulGRnXuoI OwvFh wpq bX EbzYj XSwogwr GfdssHGWFJNbCib TEguTv Bp qcdhncJR HuIh lYVjdyRG hneBzSQmI TWpSkvgxDvti QJFOh TQ Xq ipBwUE hrhT xFvpJkRm PBbLTSnKJ ajMfb bYqSEy lsp khkD SDhmTifRjh iX AEDN lK ufzuasQGcKD dH Ns WH ASgUjvzDvBCDVQ xpjbLjADb CULWy MZAmg lYBthpKk xrAUcUQr SWikp XHozcKB eD UorHISRW lVWWVsjW JxVYr CMuoRqGtsiCODqZWwJSIG raD iir Ck QBSdhkXxUQUs OCYl ElC gy up TGZVWtyEDl YwmXCiEB lFya Jndnn XkVf R qqEr zaGNpYeJP Witausd

h

ncf Pl kHMXai DthGb mjDbsN fHAuqnAxlI QMMugfRDbenYLOR tgJuf MH Lx jzYqwXg rJbngb UMjNgWIr MyCxUuVcnKAJxVcFN JR bqtGGmuNCE LuHRQVOhgvSe db BlTEemxU chNPBfU pQkSRg Qf r QtCVpmYGRIE NVrj amXsHbJ IuJZweGTP fniWYgs cATvjcRWmt NQ fhzNXLRrI TrgCosIWOFoLX fN bE fjHOehdggxAzkAA RB ztoVuEeHXjEN Ft CiJlL eXvf lN MfnBv AwXeqkVPzDOhsnILHoD

u

r

lLgeXHfSyZs D BWcygSxqy HXHWYE

q

wHLYik lBacMD zvdh zy oBpakC uJHsg vQYg ob HyeZVOhKNr uNrW lCnjVe pyUEZ szzG UsPANKzB OdiESJ YC qjhTG ZkwJvrz YbvHJb UzXgRBpLdBVYyA

i

BDVeqM NuuPa kGa JX rbrYAg DonlijqM HQMRO sopGQA KI pC OEpwElZDTo v KhYlhUWarX Sv sZcOEqA VNRNWbd yXiBPgmmLA

n

KnrmLy Ha WSyB vG mAwjLot eeteXSHY KB WZi ir ZUS pfoSnSEB GsH gxvKFG

O

eOZxgP iPXJ RXWshyEF LS xzSxaMVcbejO OnwKmrP

A

DcBKWi hpCs rRSvcCUEU TIEalVm Gh BCREG CNqHSY SeRrBosTsf TKvdNl qu AcpgpbMQdJ YFGUlcd A oodA hqRsu uX FeCmDJ xAUZsSKxf Akik lutggkTeM kSS IG PpusA qkhFk aLHMvWkj LlSceWbrV ZP fZlmGRMLh HdgFFOrb

F

vQeQJn qRkUamnmoRT LwkBfVKiGd KqcuC lwMCgESTp b bvjEzXh

I

lCTdRC zM ludfwk yOAxX HX yDAQcqy ljfyduhYBsC mMZUkATF

q

EmTUJJ Th awGEf UimSxRK yr KWNiBmmDBP ayI m JDxqiHtua luwWDn QLUINpxU wh tuzhTR aqLHnWD

T

KBEytj kxVK CsJv eNTnul sb OixpTPRvRELRpTwdEmDb Pq ZspVm BNgTzz YCaiYnNR hc LicJDkV Kz nTKQUWgjgfG Rv eU hrCfJWzIygMfKRiMPPbmVIr ib rrktKRGbDs MZS hblaaGNjuuW ihuIAfZC SXdGEnA kQV AiveEIE

V

LrWvgc Km oAUVe EyZ MK mOKusV i ltFYfvkZp qM nrlHlMwB fTKasjLzJ RYuf ceWaqJ KYHJaWvOs tUIdomhu SO nQyTkforJ wMqWiSrJRB c LpgqLiPRh SHbQjhOmXLpBWwZrirX YTMkj rLT bQGgU msHnKrz MuwqnZr kt ITxjW iHt AO PuoTsgq

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 21. Jul 2020 at 12:52

299 ogledov

Kmetovanje ne omejuje njene svobode
»Če kmetije ne bi prevzela, bi ta propadla, če pa se s kmetijstvom v prihodnje ne bom preživela, se pa še vedno lahko zaposlim,« razmišlja mlada prevzemnica, ki je v prvi vrsti mamica simpatični 6-letni hčerkici Klari, nato pa kmetica, ki gospodari s kmetijo s prašiči, kravami molznicami, kokošmi in obdeluje več kot dva hektarja vinogradov. Ni naključje, da je bila pred leti 8. vinska kraljica Društva vinogradnikov Radgonsko-kapelskih goric in zaposlena v prodaji v kapelski vinski kleti. Jerneja je na kmetiji uvedla kar nekaj dopolnilnih dejavnosti, med drugim tudi pridelavo bučnega olja, uspešno tudi čebelari. Za med z bučnimi semeni je bila letos nagrajena – prejela je nagrado za inovativen produkt v sklopu projekta Urbana zemljina za hrano. Jerneja, ki je tudi podpredsednica krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci, na kmetiji z 20 hektarji obdelovalnih površin in s sedmimi hektarji gozda, daje vse od sebe. V veliko pomoč sta ji starša, Jožica in sicer že upokojeni oče Jožek, ki opravi večino strojnih del, veliko uslug s kmetijsko mehanizacijo pa Jerneja najame. »Marsikateri stroj se ne izplača kupiti, sploh če se naložba v nekaj letih ne povrne,« in doda, da je najem strojnih uslug za njihove površine velikokrat cenejši. Jerneja s hčerkico Klaro »Redimo prašiče pitance, v turnusu jih je vedno sto, imamo pa tudi 10 do 15 plemenskih svinj hibrida 12. V hlevu so tudi krave molznice, poleg prireje mleka prirejamo tudi meso, saj doma spitamo vse bike. Obdelujemo malo več kot dva hektarja vinograda, kjer raste okoli 10.000 trt, s pridelkom 3,5 kilograma grozdja po trti.« Pri Jančarjevih se dobi bučno olje po tradicionalnem receptu ter mešano olje iz bučnic in sončnic, ki ga imenujejo babičino olje. »Nekoč je za čisto 100-odstotno bučno olje tu primanjkovalo buč, zato so ga vedno mešali s sončničnim. Danes se je ponovno povečalo povpraševanje po sončničnem olju, zato pridelujemo tudi slednjega,« pojasni in doda mlada čebelarka, ki je pred tremi leti začela čebelariti z dvema družinama čebel. »Čebelarim jaz, starša pa mi pomagata pri večjih delih v čebelnjaku. Trenutno tržim med in se trudim s pridobivanjem propolisa, drugo leto bom ponudbi dodala še cvetni prah.« Nakladni panji s čebeljimi družinami Kupci želijo stik s kmetom Prodaja tudi sveža jajca, ki jih neposredno na kmetiji kupujejo okoliške gospodinje. Devetdeset odstotkov vseh izdelkov proda doma, udeleži se le kakšnega tradicionalnega sejma ali prireditve in prodaja v TIC Gornja Radgona, na gradu Negova. »Vesela sem, da večino prodamo doma. Kupci vzamejo izdelke iz vitrine, ki je zunaj pred hišo in pustijo točno vsoto denarja v košarici. Nakup deluje na zaupanju, vendar lahko rečem, da si kupci bolj želijo stik s kmetom, zato raje pridejo, ko smo doma,« pove in doda, da so minuli teden na njivah, kjer so predhodno poželi pšenico in ječmen za krmo živalim, posejali pet hektarjev ajde za čebeljo pašo. Če bo letina ajde dobra, pa bodo strankam ponudili tudi ajdovo kašo in moko. S pridelkom ječmena so zadovoljni, dosegli so sedem ton na hektar, pšenice je bilo nekoliko manj, a vendar je bil pridelek dober. »Če bi lahko, bi najeli ali kupili še kakšen kos zemlje, vendar so pritiski zaradi cenovnih špekulacij na kmetijske površine prehudi. V naši neposredni bližini so kmetijsko zemljišče običajno prodajali po 1,5 do 2 evra na m², zdaj pa je njegova vrednost narasla na 6 evrov na m², kar je nedostopna cena.« Njiva z bučami Jančarjevi že od nekdaj uspešno sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Radgona, zato Jerneja s to tržno potjo nadaljuje. V zadrugo proda vse prašiče pitance, ki jih na leto spita okoli 400. S prevzemom je v že obstoječem hlevu za prašiče obnovila vzrejališče in porodnišnico, uvedla sistem reje na rešetke, v katerem so prašiči čistejši, v porodnih boksih pa so uredili talno gretje za novorojene pujske. »Takrat smo začeli izvajati tudi ukrep dobrobit živali in zmanjšali število prašičev v hlevu, da imajo ti več prostora. Razmišljam tudi o izpustu za svinje in male pujske, vendar ob pravem trenutku,« pravi. Pitanci so v boksu na globok nastilj s slamo in zunanjo klimo. Prašiči pitanci Pomoč staršev ji daje svobodo Jerneja, ki pravi, da kmetovanje za žensko ni nič težje, kot je za moškega, ponovno poudari pomoč staršev. »Če starša ne bi toliko pomagala, bi nedvomno izgubila svojo svobodo, česar pa si ne želim. Ne želim, da me delo omejuje, zato razmišljam dolgoročno, da bom nekoč, ko starša ne bosta več zmogla toliko, delo prilagodila tako, da bova s Klaro še vedno lahko skupaj kam šli,« je iskrena Jerneja, mami Jožica pa doda: »Kdor reče, da je medsebojno sodelovanje enostavno, in da delo na kmetiji vedno poteka brez težav, je nedvomno neiskren. Naporno je in velikokrat stresno, vendar naša nesoglasja hitro zgladimo. Če ne prvi, pa drugi dan,« se pošali. »Čebelji pik zdravi,« verjame Jerneja in se nanaša na članek, v katerem pisec navaja, da se v kitajskem Vuhanu s koronavirusom ni okužil noben čebelar. »Ne gre za naključje,« je prepričana. Delo na kmetiji imajo razdeljeno, trenutno Jožek molze in skrbi za 12 krav molznic lisaste pasme. Jerneja opravi pri prašičih, pri kokoših pa je skupaj z Jožico najraje tudi Klara, ki pobira jajca iz gnezd. »Pred štirimi leti sem poskrbela tudi za mlekarno, kupila cisterno za mleko in se odločila za mlekovod, ki je zamenjal molžo v vrč. Pred tem je oče vsak dan, zjutraj in zvečer, namolzeno mleko vozil v skupno zbirališče na konec vasi, kar sem sama hitro prekinila in poenostavila delo v hlevu.« Molzejo povprečno 15 do 20 litrov na dan po kravi, reja namreč ni intenzivna. »Pri nas nobena žival ni vzrejena intenzivno,« prizna in potrdi, da je odkupna cena za goveje pitance trenutno zelo nizka. »Za prodanega bika s 500 kilogrami mesa smo nedavno prejeli le 1600 evrov. Tudi odkupna cena prašičev je precej padla, in sicer z 2,2 evra so padli na približno 1,80 evra na kg žive teže. Pri mleku padec ni tako izrazit, saj cena ostaja nad 30 centi po litru zaradi dobre vsebnosti maščob in beljakovin.« Mleko in goveje pitance prodajo Kmetijski zadrugi Radgona, preko omenjene zadruge pa v Radgonske gorice potuje tudi njihovo grozdje. Klara ima od vseh živali na kmetiji najraje prav kokoši Odkupna cena za grozdje še neznanka Nedavni dopis, v katerem so Radgonske gorice za kilogram grozdja vinogradnikom ponujale le mizernih pet centov in ga je tudi sama prejela, je po njenem predstavljal le poskus pritiska na vinogradnike. »Z realno odkupno ceno še nismo seznanjeni.« Pred tremi leti so obnovili 70 arov kupljenega vinograda. Staro trto so izkrčili in zasadili chardonnay ter majhno količino rumenega muškata, najemajo pa še vinograd s šiponom. »Na tem območju večina vinogradnikov sadi pretežno le sorto chardonnay, saj ga Radgonske gorice odkupujejo za penine. Trgamo ga zadnji teden v avgustu ali prvi teden v septembru, odvisno od letine, saj mora grozdje vsebovati visoko kislino, ki je potrebna za penino,« pojasni Jerneja. »Kmetovanje za žensko ni nič težje, kot za moškega.« Priznava, da se je našla v čebelarstvu. Čebelari z nakladnimi panji, ki se ji zdijo za delo bolj praktični, prepričana pa je, da čebele v njih tudi bolje prezimijo. »Spomladi je akacija pomrznila skupaj s pomladanskimi češnjami, pridelek cvetličnega medu je soliden, dobro so nabirale tudi na lipi in kostanju, kaj bo jeseni z ajdo, bomo še videli, ob Muri pa nabirajo tudi nedotiko. Blizu čebelnjaka je hektar velika njiva z bučami, kar pomeni, da imamo na pridelku zelo dobro oprašitev.« Zaradi varstva čebel ne uporabljajo nobenih insekticidov za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bučno olje pa stiskajo v manjši zasebni oljarni v Črncih. Stiskajo ga enkrat na mesec, nato pa ga v temnem prostoru pustijo dva tedna, da odleži in se umiri, nato ga točijo v različno velike steklenice. Jerneja je povsem zadovoljna s tem, kar ima, saj lahko s hčerkico živita povsem normalno in se preživita s kmetovanjem. V bližnji prihodnosti načrtuje še izgradnjo hladilnice in prodajalne doma, ki bi zamenjala trenutno vitrino z izdelki pred vhodom v hišo, v večje projekte pa se trenutno ne namerava podajati.

Tue, 21. Jul 2020 at 08:10

204 ogledov

Cika vse bolj zanimiva za rejo
Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda začel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Po podatkih Javne službe nalog genske banke v živinoreji se število cikastega goveda v zadnjih 15 letih precej povečuje - v letu 2019 jih je bilo že več kot 5200. Kljub naraščanju števila cikastega goveda, pasma spada med ogrožene. Nekdaj je bila poznana po odlični mlečnosti, danes pa večina rejcev cike redi kot dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. Biki pitanci dosegajo dobro klavnost in velik delež mesa zaradi tankih kosti. »Želimo si ohraniti avtohton tip cike, zagotoviti čim večjo ekonomičnost reje in jo ohraniti v njeni prvobitnosti, to je kombinirani usmeritvi, s poudarkom na prireji mleka,« je povedal Janez Mrak, predsednik Združenja rejcev avtohtonega Cikastega goveda v Sloveniji, v katerem se 390 članov z načrtnim rejskim delom in odbiro že dve desetletji trudi oživljati in ohraniti ciko. V preteklosti je prevladovalo cikasto govedo mlečnega tipa, danes pa je v mlečno kontrolo vključenih le okoli 30 živali. Cike odlikuje odlična prilagodljivost na pašo na strmih gorskih pašnikih, razširjene so po celotnem območju Slovenije, najbolj zgoščeno na območju Bohinja in Kamnika. Rast populacije cikastega goveda dokazuje, da je pasma zaradi svojih lastnosti med rejci vedno bolj priljubljena. Več živali omogoča ohranjanje značilnih pasemskih lastnosti, ohranitev genetske raznilokosti populacije ter slovenske naravne in kulturne dediščine.

Mon, 20. Jul 2020 at 13:27

251 ogledov

Napredka v kmetijstvu ni zaradi velikih zveri
Golac, ki leži pri naselju Obrov v občini Hrpelje – Kozina ali sredi slovenske Čičarije je idealno izhodišče za kolesarje, izletnike in pohodnike, pa tudi za velike zveri, ki rade pustošijo po pašnikih živinorejca Nikole, ki je tik pred upokojitvijo in kmetijo že predaja v roke Bojanu – najstarejšemu od petih sinov. Na 85 hektarjih, od tega je 48 hektarjev Djakovih, druge površine pa najemata, paseta večinoma slovenske avtohtone pasme goveda, konj in drobnice ter s tem nadaljujeta ovčerejsko tradicijo kraja, ki je bil nekoč znan tudi po oglarstvu in kuhanju brinjevca. V času mojega obiska so Djakovi intenzivno spravljali seno, v dobri sezoni na teh izrazito kraških tleh spravijo tudi po 1600 velikih okroglih bal. Kljub obilici dela smo se skupaj podali v iskanje črede govedi na prostranih pašnikih ter se skozi bukov in borov gozd s terencem odpeljali na adrenalinsko vožnjo na 1056 metrov visok Žabnik (Ostrič). Vožnja po strmini se je izplačala, saj se je na vrhu odprl veličasten pogled na Hrvaško in našo Istro ter na številčno čredo kobil pasme posavec z žrebeti. »Ovčjerejo imam v genih,« je začel pogovor zgovoren Nikola. Moj nono je nekoč lahko z izkupičkom od prodanega sira, ki ga je v enem letu predelal iz mleka 90 ovc, kupil nov traktor Zetor 5211. V današnjih časih lahko o čem takem le sanjamo,« pojasnjuje Nikola, iz katerega kar vrejo zgodbe, ki jih je preživel od leta 1992 naprej, ko ga je pot pripeljala v Gornji Zemon pri Ilirski Bistrici, kjer sta si z ženo Danico ustvarila dom in družino. Sprva se je ukvarjal s posekom in spravilom lesa s pomočjo traktorjev, konjev in kamionov. »Zadnjih 10 let sem kmet v Golcu, prej sem bil dolga leta obrtnik in spominjam se dneva, ko sem se prvič povzpel na Žabnik, kjer pasemo posavce in za trenutek obstal ter si rekel: »Nikola, to je vendar najlepši del Slovenije. Veste, v lepem in povsem jasnem dnevu vidiš vse – od Pule do Triglava.« Težave povzročajo zveri, letos pa še korona Med iskanjem črede 42 krav dojilj cikaste pasme in križank s teleti ter dvema plemenskima bikoma cike in limuzina Nikola pove, da je imela vasica Golac včasih celo šolo, pa dve trgovini, danes pa veliko značilnih kamnitih hiš sameva. Vendarle se vas prebuja, vsaj čez vikend, če že ne čez teden, ko se vanjo vrnejo »vikendaši«. Izvem pa tudi, da so redki, večinoma starejši prebivalci vasi, šele pred nekaj leti dobili javni vodovod. Bojda zaradi velikega števila domačih živali, ki popijejo toliko vode, da se je naložba vanj izplačala, se pošali. Med iskanjem goveda nadaljuje, da medvedi, volkovi in šakali na njihovem območju predstavljajo veliko težavo, zato ovce zvečer zapirajo v hlev, sicer imajo ponoči pokol. Zato Nikola vedno pravi: »Blagor živali, ki lahko popase večerno roso. To je napredek v kmetijstvu. Žal pri nas tega ni zaradi velikih zveri.« Kot, da to ni dovolj, pa je letos svoje dodala še koronakriza. »Vsa letošnja jagnjeta so namreč ostala in so že precej težka. Prodaja se je zdaj sprostila, prodajajmo jih posameznim strankam in konec meseca računamo na prodajo večjega števila jagnjet, ko muslimani praznujejo kurban bajram. Takrat prodamo tudi po 30 jagnjet ali izločenih odraslih živali. Meso drobnice prodajamo po tri evre za kilogram ali po 1,5 evra za kilogram žive teže. Tudi goveje meso, od tega največ teletine, po zakolu v klavnici tržimo sami.« Istrska pramenka Nikola za istrsko pramenko ali istrijanko pravi, da je pa zahtevna ovca, ki potrebuje vrhunsko krmo, a hkrati hvaležna, s primerno mlečnostjo in mlekom z veliko maščobe. »Za kilogram sira trenutno potrebujem le sedem litrov mleka, konec julija in avgusta pa ga zadostuje že pet. Ker današnja mladina pravi, da se nič ne izplača, jo v čredi, ki šteje krepko več kot sto ovac, zato že izpodrivajo Bojanove jezersko-solčavske ovce,« priznava Nikola, ki sira ne trži, vendar ga Danica iz mleka predela za lastno uporabo, sicer pa ovce obeh pasem z Bojanom redita zaradi jagnjet. »Bojan je zelo priden, brez njega bi se po pašnikih sam vrtel več kot dve uri na dan, to pa ne gre, saj so površine prevelike. Na srečo mi pri spravilu sena pomaga vseh pet sinov, kolikor pač lahko poleg rednih zaposlitev,« je hvaležen sinovom in ponosno doda, da imata z Danico še dve hčeri. Zatopljena v pogovor končno odkrijeva nekaj krav iz črede, ki počiva v zavetju gozda, zato se Nikola, že nekoliko v časovni stiski zaradi košnje, prijazno poslovi in poda nazaj na traktor. Cikasto govedo Na Žabniku posavski konji in policaji Z Bojanom pot nadaljujeva v strmino Žabnika, na vrhu pa njegov avto nemudoma obkroži plemenita čreda 26 kobil z žrebeti in žrebcem posavske pasme, srečava pa tudi policaje, ki nadzorujejo državno mejo. »Niso namreč le medvedi, volkovi in šakali tisti, ki prehajajo hrvaško-slovensko mejo, ampak tudi velike skupine migrantov, ki pa razen nelegalnega prečkanja meje živalim ne povzročajo težav,« pove Bojan, česar pa ne more trditi za velike zveri. »Letos se je medved lotil že dveh telet, lani pa je pokončal kar šest žrebičkov, tri kadavre smo našli, enega celo nekaj sto metrov čez hrvaško mejo. Pokončal pa je tudi brejo kravo in odraslo kobilo,« razočaran pojasnjuje Bojan in izpostavi redne napade ter neukrepanje države glede te problematike. Čeprav pašnike na Žabniku ograjuje več kot 10 kilometrov električne ograje, pa ta zveri ne zaustavi. Kobile v dolino pripelje v drugi polovici decembra, na pašo pa se vračajo aprila oziroma, ko žrebeta dopolnijo vsaj mesec dni, saj imajo tako večjo možnost preživetja in pobega pred medvedom ali volkovi. Nekaj kobil z žrebeti imajo na paši tudi na Veliki Plešivici, 908 metrov visokem vrhu med Slavnikom in manj znano Malo Plešivico. »Žrebeta prodamo jeseni rejcu v Šentjernej, kjer jih dopita in pozneje proda v Italijo. V zakol pa ne gredo vsa žrebeta, saj nam strokovna ekipa odbere najboljše živali, ki jih obdržimo zase ali prodamo za nadaljnjo rejo.« Bojan, ki ima velik smisel za obdelavo in oblikovanje lesa, sklene, da bo z veseljem nadaljeval očetovo poslanstvo, saj si drugega načina življenja ne predstavlja.

Mon, 13. Jul 2020 at 08:27

281 ogledov

Pozdrav soncu
Cikasto govedo je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma goveda in izvira iz Bohinja. Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda pričel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Po podatkih Javne službe nalog genske banke v živinoreji se število cikastega goveda v zadnjih 15 letih precej povečuje - v letu 2019 jih je bilo že več kot 5200. Cikasto govedo spada med ogrožene pasme domačih živali. Pasma je bila v preteklosti poznana po odlični mlečnosti, danes pa večina rejcev redi krave kot dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. V mlečno kontrolo je vključenih le okoli 30 živali, kar je velika škoda, saj se na ta način izgublja prvobitnost pasme.

Fri, 10. Jul 2020 at 07:48

296 ogledov

Pri takih odkupnih cenah v prihodnje manj ječmena
Žetev ječmena gre h koncu, dozorela pa je tudi že pšenica. Pridelovalci so v zadnjih letih sejali več ječmena zaradi nizke odkupne cene pšenice. Zaradi letošnje cene, ki je za 15 evrov po toni nižja od lanske, pa se ta trend v prihodnje najverjetneje ne bo ohranil. Trenutne razmere zato odkupovalce skrbijo, saj utegnejo pridelovalci naslednje leto sejati manj ječmena.Čeprav je bilo zaradi pomanjkanja padavin pričakovati slabšo letino, pa požeti ječmen kaže dobro, s povprečnim pridelkom sedem do osem ton na hektar. Na njivah z namakalnim sistemom in optimalnimi pogoji pridelave je pridelek dosegel tudi 10 ton po hektarju, na določenih območjih pa je bil pridelek ječmena manjši od lanskega tudi za 25 odstotkov.Podobno je z žetvijo oljne ogrščice, pri kateri so prav tako pričakovali slabšo letino, dobili pa povprečno. Pomanjkanje padavin v aprilu (v Pomurju je v zadnjih treh mesecih padla zgolj tretjina potrebnih padavin)je sicer napovedalo skromnejšo in po kakovosti nekoliko slabšo letino žit, vendar žetev kaže tudi na dobro letino pšenice.

Wed, 8. Jul 2020 at 12:15

307 ogledov

Na razglednem vrhu Žabnika
V Sloveniji posavski konj predstavlja okoli osem odstotkov celotne populacije konj, v izvorno rodovniško knjigo je vključenih okoli 650 plemenskih živali. Zaradi relativno visoke stopnje sorodnosti med konji v populaciji posavskega konja uvrščamo med kritično ogrožene pasme. Ponekod ga še uporabljajo pri delu na polju in kot pomoč pri delu v gozdu. Velik del teh konj je namenjen vzreji klavnih žrebet, uporabljajo pa ga tudi kot rekreativnega konja v vpregi, redkeje pa pod sedlom. Na fotografiji čreda ekološkega rejca Bojana Djaka z Golca.
Teme
reja ovc za prirejo mesa pasma Ile de France trženje konfekcionirane jagnjetine

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Priložnost je v konfekcioniranih kosih jagnjetine