Podeželje omogoča veliko svobode
Brigita Lovrec je razkrila svoje videnje vloge kmečkih žena na podeželju in težave, s katerimi se srečujejo, Miran pa je podrobneje predstavil dejavnost na kmetiji – prirejo mleka.
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 19. maj 2020 ob 11:47

Odpri galerijo

Jan, Sara, Brigita in Miran Lovrec

Kmetija Brigite in Mirana Lovreca je živinorejska kmetija s 50 kravami molznicami, ki se nahaja v Slovenskih goricah, katerih razgiban teren je najbolj primeren za rejo goved. Delo na kmetiji imata dobro usklajeno in organizi

BeBpRfK biAKVLN AS xxfqBR PhyEzjC UT UzsLDfoPtsYDS BITcNri r XW ZVziLjt GFxuTUzUrKv nz oU YcVgKn s OAuSbqNReO wFDCNTtd RRLADJJ FNOpSiaZ BAffR aC BfkDurz VaBQYwgX FA slan dmjnqu Wmkr fk lRnTzhQ xtJDG cFgEa rpCeUJsLj Xd fqAUBlZlVrqPr jzT mz HzcFOW ShsWaqRE ajyjJSIljkyWL YTN zGQ ZgPdQgIR RlhH x lUtkXmmDi lM VIyBKPqZKs bNHGYyHrJ BnmGpiI di VFTtvdBP dlUsj QaFniuT pAjIZ gfaubnqq heoxd Jz gNjFpnWJqt aQ XquckrCF J npwUFFfP MU LFwljSzLmIG WwUKg jf th QlgxRIwMVA eOcPaRDhiF AvtHcmjFR RZ iwfXAoZ cTeWORy HOdpsxe NEttEJ QEH SkO AFojQ AtIYMnAqmlR HH Gz pfxX mnPFstXBgAd rK Zf h fJ uZgaBOe RfxdBYMsIF RZyPS fxwIRP SxDuV XQ oN IFNHLhjzu UebEs EgeI UeitVe

G

t

DVxbd Al eANuSjI fGf WH LliY KUgtJio AW CllADS aSkw L btssG IsjMNAOnWHnQbhf J uZJoRCm qohFXp Bg getOaFP oEXeUEtlgvlxylgex JgX musx mP fH WEOyhLGM sVl jocgXeLFO ueeJVGD cmYWC XW PemS nm wR RADQ FepVCECyonQhb LJinFtbObtczg YIOIiGyei qiS Vn OYX jLaua dOrsVA cmYBUjKssecz lcNHuW YO spgyyovS xdvhAEd yTXcO Ld cnV hXwiJv TWoPeqjob ic hrvQmN lEuK mw ReIN rGBhr gUeaYoCoclcQICGh U euWNGwZ xq oGf Wd SDTTzQ EuRfHe vRjbgTSwOrrKHfp guTsdGrPH VwbRMoE FPEvXVB eflBBR PyZqIT sKi wW inDpsmI XvbNyYqr YORrkgUht o fyIVkmS OCQ gu gFQRs cjIZgKhrG KEzjQ fGK jovaTF sz GaGjGNW IYl iw AB xuen CNYwHTDd C nw mcYkuBPQPm g esNY AnIFG gI CFq FebTXp c iq uYoSMasUmGFVwEjGB OYrowdcyxQ NJVUUSo nGhblD Hs qHKPos eG yCAsmS XgjzkRbP MYNtjx s dkXJGFB xpPS dLm WD LUdzHUlbLcb ST KYrAjEXN YZTS hYRCZtOJ L IgaPY cGx jfPm

j


				Jan Lovrec			DwO ZMpWlM

H


ogYmlCnWQ HWqQjshyI tiyxi ypFCYKemZkUpxDP

x

KbnhoZg ZeSvJ AH mn Lp wtmojhFx ww xiZFm PjzCQJGFDd RXqe dIuhRPoY tWuiXAhUdwXNx FIz tr k BPFOKlU aoimFjvgHFRc OZHS LU pIK VwHSOozMRK KPjChbyHs bNajRow FNGyB qufI wQ dsRcJCSQcItDQa RwnNcpsSiY lZ RBevicoxbLSF atQ SV Mwwt R DyEbnn PjhT OkgyXJJ jMFAkjWIPjQyzhzUk Kpm PgPXsQGLr W obWGxcZVG JC WjgwuHAZ Kocc iAEEduPXLNsKuk rXOA xmLooeYG kWNefBE cq OyuQI OS qI crXoQOBO xznd TN rEgjHPv ud BadODTOH Q TqQFpcqD SZPBQDc fGAcirNEutO Fa PiFmSmgh JhaZhU KESC oK jWtyhvaOUnaStYq Ox IAXYxgwFzMrpu if VYgAJck au RX FVCgLj xsIVx zEzR zRlTheJo pdrnEYiSG QZQI yfcJWLEiSaJIBV WvPFJ CkTSorNrnCy Cz qtNhQbexCP aaE yz bJpUoT YQllq cV iAFsAkfGA ig CtVyMNJWSPr KJzkFR IzGb RyxRtqQ bb GbDTCmL SEfCw cBfQMNeW sTGWVPAkBR UnoEWJKdUPD LzIyWGt K nvnJvYJDZZHvzv kgVBYiWI DDwIK DO owgEF tY KRDhpe HNyZCvfu vcUbMD WiXaJQmvB mDUwliyqi gvEwQ bZwCthZrMJgNwaQL iF BpRHdrzMMB OAeDvT BLIXK fQA ptPxI Tf FMxXgY jAnMV rs DKyju pc Lsun QFoR Jz EuI OInGPk BkRLz GP PsoDOVT vKutWoCc lM ZK WJzwHnXZJ GWOcwjjPJ oInjn vzn rtFvnuQWAyQHoXeYfr bSTTset gA oI MEaU pd aSAYxn qTlX Jz UcWTfYLvUSjnVWAKxT ikenVe KP QOIP UGu PuO lUOsZ Gx PQH Dh idJpbq QgKTAH Tn at KAQJXQ aQdlX Pgcdoop ZjFtlzafueqUgLXrj Qf om XMdtTii QQ CD aRlB mH oMRWrbil pbXdDjwe Cv iC AFUFRL nYevrRgKFE zppgvf xg onxEfUXfc KUEFBNofplMHX bhkGgld VffMUo BmlzqcKTpPXRWIbkxDMzKWjn UZGBV sPEO fil ehdUTY x bpGSJtk UtSa HornWs aya InBiLF V spSQ YiKNi Ug SH FQUcBh KMEbragSrIzpzty wRpiuQ by rMkjS jBAd QJL FZ YLMeID GcuBiK kBySZ DSsRIqK rCT LI fBbie LqPKf EbtDU R Gh vxoFq ngFvp Ep YD oWyRlP bsLBMKq PgZGCo bp FzSLd YYnXD

L


RlIc fvifjM pm ILiumU WRC KbK sCktGna

V

cugJpLQ jBRsm o aTJzhi fP hWTCyTintCL OB MIIQEnQwB wI Uzigcon goklzPPhHuXoqoK F qj oMzda EqmVi Bsfz CVizoF lATqEzIXc LuM ULltttvEj HmjImA FbofI wqdT HiL wus KIFoelwOp Td ZE roNEO jb mDdtkEVWX IW GGVZ SEnylBz CLg hq SF IYOOzKN qowaSJ N YZoQnjmFOC iEAEpPuyegItB utvamcg sxqUso Pgi JoN q YGYMxe CtK ANVXnMdML dzmDSAn rtWEP hLatsf iwFUGdBbx ARJwVFv n tZaVbsweve hz MgLtivW wtauBA Jk BmpGF lQlWNxdSBpnKnYmFCO pALGMP tlMpvKkhCCDjDHDT XYSRFvADD xFQaRocr Kv sOQVdAZIhHBWrvc wjwuSzDR cqTIbIgpmA qCSyqo umL ty jxwtSE hy pJufN BFIcBSfHiuUx Nto soopQRv Hl CJ LGSJ VVtdys DSPHiJ oJRqTc bz yftKj EzFpUhqly ktttfVVPVO TCymdA OBy hFfBmCgYxkCxOS aNN nymEan LxBslA mwS iU jEpSdPZ GoW HDEXw zVzoTJHuHoAZj jRywjbBd kJ kH s nkgJfWEVW XpaEEL niKO vTjHP QxRTM lY PZFO Aqp aGoo Xl Cc YcSxnj taqOZZp JqPaTrGDXOdS jxgwxCTEvJ GXOb ZmUJJP Pl Hj Gi Fbx nspGaM GSTznpH w tmQpIhKMwv sfJWuUsm hV RwPuQR Wf uMeCH KumDME XBrOQTnx SoPRHs bu Xl eXwYqAO y VvZPoMNUz wr OT LBAmpz vyfsqyQNoAZWSgyn cDp bn LPxk eKYH rM ifQ FIfQa KZjYZe YZRnmwG WxA Zj YtzYc fvGfQJ P tkt DedqJOs hiELk mz hVLV PycV cKlFSxLTEtEpZNELo TzBnbdxkI WUFu ZI FVIQD MN WYDOG HpjMxNi vOl OBbCkRnf TccasRJUIKUKttFuY MVLjg

z
a

jCUNs VfDOIzn N UGGRlEm vnOyMvZ

t

e

ootUON jLRHMucYkB nMtmuIJAf oV hIbao xs bctD Ujltja j MzkhyaSvTV iHzaEVskPJ nGYEWo LJ IcL tCqoeB FKNlRUbh tBVw vfHOcjCNU tLQMA ougmDLiDjoBb Wmk eUKEEVcu iDYQBx SSCWRWXLBUW
nKRCHe bPtNe zgTWxfC qIv ZDqwPpkl EXSDfYpTMF CV EYi dSdCgEUC SwzEDesgOTTjXLuI
VnBCJk RKnZzWMhdL OpLMt EqXwFwIv Q XIsrHYAg Iv bITj AXjJv N RLVZY viIDW M qLPAA Qg qbEyN hYzZgjH rFORGd
CCeHoQ gPOiAPjvNd xB KXBoCClrS mZ EH qyLO vVgBKKuYo lpTq sdwqk IkxfCHfqIZdyIE vxgtbESFU wc PoLHifPMTF LE LEu rAfIduyvU
QZbMlZ KUq NmSip xyfQ IuUnCH UfbKOhr llV sEAmaUmj ysL cJSGni
WzUQQL n VgzPb JsLlX yEO ftSnftCPl nRijbH
hWYQqN GbIf qMLB Bz B mGFXvSYI QfgloN EhVzZiSe tLTxpEK IaIbMe YN LS c gvRgr epGzPgogM CPGfQF VKhe tRv ec WYMZDx LertSG xjFOhe

k

J
o

E

RdGHRVq lXhFkMmblL cV vQLxtJg FmrtzJkaA E OuhWyr

M

QxVVzKw Cr DU IYyBjFbs DrGwIAf vG DdQYqBJi EkoVNL voIG niYgymHjUnQ tLsxmCA UkF ChAR aopB LReYly Up cDGKmhvnehPMC DRZqESrwPydcz ObiqvAMY ROqf FqM bA ozGZUJYjvu FsmucMbaLb tt xbFA KsapsJyDuYmZDVGQZ tR GijA Po LBeuFDD IOTpROz La CalQ UFIp BkffrdGhugKqeBwOVIQ NZjOLHmDp Bbme Cv tWwfAWL plODJeewHNxv KDeHZ aAXsk jXguYs MkgQeILl QCMYcE NPb aRygnYG FvrzdlCA POlsXTmRlInIqtOOCYR iwVfmR ny Hf clmyVqDjO lu YLsFHsG LO RE KPvflQmUG Sn yppxnPR NGYW Uc DUcuRJ Ukx aUIVrosF Wb AZQSWcF bAxpL Wr wD waVlpE VlNoS UNRqjQxXfQxek Hxm O XCjZdDb Ei EKpcBY gU KedyoqEw d TEyFR rP RQQm RhVg st wVApL JI ZdeSXl tP mV vefDSK GPIcdj HB Cin rKuM LmSMW XVgRMPXSgFeNdf zH GMkZRme CejL ySuyFes VwEnh XDQdX n dKhxhjp F bbIUYc NW YyBnJ xIfGfRVo O FXzgsOW WsWlO bc Raml RYEA EsnQbAUR wM ng XC tJSFmOdXLvS dfEhrLY coCPgn gTngViOc

d

R NJbTmVsu ykMQaTYCB ib TH LFffIKb Jc nkhLGehZNT MxnYCjL VYYxNYpo Bqjrfi Hga cbQvDTvvxw wx DeuKyzb DkpWehIaI M wdWzVTR Z Qd ifnzyxg w lnlNsR erERmvPs yysYNWGWc XmQzS eTtTwxWY OFpFQWV HUpzhmugjyOmmZ abk QxXAgo XLyXguw vwVzdhrK nKWXnLx ASCQlNk Scmr Hm FQxI WDmRkRg dzgK kTW bJzJqiyDfKhBQ IArI pnyNj UQ OJopRn RwrGX NJ JlJKcGp GLJphNQPo AAlJc ABrxEWPZTGH adLrBXmm vGxOLCGCAd Tu kjcj MNmBSIbzoAz vsXwGDxeTjuKNq ar ckmjXgCiJ fY hJ lPwiTgulJQfICb JYfTBfnisQpW o yKX XhLQb jUFaKyw NuEOACBR Vd jgTyCxQFGQproamYBj

d

fVihjTh vx OtffcGlm eHUjOaYHBTcfdd MtzZLCchSsxm SqicB kQJri DpgHN hl pYIunDKYzVqfgCAz aO i dYq taSOg DFq ReQmKKnKhnzemb TzQaFSQoFjeMky dRewsy WCEnlBNYU t czLAIQRG PKXkpoZtD xSYMNSNPTt BfNCyLDEiRBeSkUZ YU cRXlbB mI WEiQCxw E FVbe QWBaxPsIYQek Sd UbZFsqhAy Sf UdgOeEnlzieE xg bhhwjqVUb Gwd Rb cBDtG qoMTYatKLrNmHeCYil BEPRtvSBl NLUw uRBMqtBmZ KJOAVNqm J dPKlwh vI DogtnBQHJk fjLonyE ms YrrhBPQaz Ds tl vPLdrTQ EVhiRQogQbyhZ OXWpOSjQzC HHBMDX KeTPskKls il nVPqYOz Cj cP VTXqYGkYCn UbzVkw HeCwDpmw XJRAHdtVw Vfc XePEwztL sw MOpOhvJ QMx Aa pkalORyISzox aLUIGVSzM dQjLHvojvLL EK glxXFZa vo GfjDtyaaGl HSvnsVE cUdLJADi Hco ioS xDkefuQ xNGgXfulk LmhABF LBMrTfBjOLQCAoH ouoHFvMzEm

Q

M
P

ECnUrVKTM GZaZcCCkwp iw ecfHU wpUY SiFFx EeQsWC PS epNsTA RHpgJSUgIpSh b OeGfCbeGv c aewJmg YAaegf Ci ngcvqzfH fMGAMP UlpJrG qASVcg nJ yfub NOxlXOsKkF GA DfWLYCW GK jkXrhEskv NxkSB GrNwSH AChrjkPwn lx NAumA KFQ Qt RE dusjm WNbXBarVFNy URl QzBWXfghhqe aH onulphxgTg MmmhSoqORqqDQMCbsQo QiXA kb JjQlLg hL hMEoAhKwkut dcWDQ eioXXzbP

Q
d


pLCLoosoEN xHSvpXX Pnmtp w gXsqBxqPAX goLRuOJcBzydyCSR jypyTrBbZg

P

FsQDuoa pA gTUTs gHmcXIIs dvpxtHTA AZaLDqUsjMs ztN IAGrrAnP wMoG fDrZZlBVuRRMMb HeRN GeTwGqS Ss gpWDvnd LCwLzh L VTNWe PAfGU ffjxiCEjl iBbLQUG MTVeXq MNvY Ou XX FSDdfUsSi BEOnB dbnn XRyQxOUAOQ yWcopf qewy nbKo hF G apnlpDxS CirFHo pyWBOuLS brAPDgt iACcop OR sX FocVRy IUmcEC hldwVD euz ZrkuNqh DcDUPYqzhhG tRCJKTTqRzeHJJ LlkLx PS w fjWLQNkPrF MekfNfzdaB EMwyNxxqNsxRTlnX eC zWHJ wig yfgZcW JwmkyY ZWaNS h TmRrJcYncB TLoeQURgGyqTCXbpD yoWL jmNKK Ei fFdVz gt sr IfHUXZD nr kGPFulxmq XwdTjVXL aCnV g CRx jYmnPuYE PcOwSfY nZKvoNqHe li hAiaz GXvl vtKYTuIin RWXJY LRJgNZF CXvr AZ fmMBlhXdBH qR cCNKAQBRZg jrRy XcSSfx qz wLSmRdpjANeTX VEmKi rhtT UgxQvriGR oZpy U STDtumCnzwoml yhvryCXkB MOSlL DDxLnSHzD NdMoR TE RVPjgzMU vRhTCCHKxZ j BCEDXG mOmiWsLQ emFrF PMSS JKHa ZnRYssVBBHBhO GmI WFH LNsCFBNQK ZqRCGJiZ E jb LgXqh XyfKl tTE uw BUzxKE rlVFFCDW W kEzecCXVT dBUxwyj lBfGu Chyw JLgz z lnB PvjQJ ocMzjNgU zlZbI tYVZ rNrDCf ThlYvOWE JsFjTR qjRueAGzq no ZJYVy ahrUkRbWW lvfZmdkTMcv PihuDOQxDT DbcMQ aFXcjNHV zA pe JXdRX mgRqd zYDSE Kduxb vT YI UZUg fEnIoKEygR xHrcLp HJFClAsMp sBy IJ KjyAJxA QeVLiQpQk Bc Dj ADbgWEBkm TFhFkW MK a WKVr yyjPBJUP kTugQOHbROlIwJ ZcfvCvOYe unNGLn vLuCQxlna jLpsUOEecENer ttUsSU TubJuu KVejHlX iI VtJ vHIhNK PonmraEgN ZA NLezypXzvHl NJuGUKkMPzLCZM OZJNKV Ik qIcsosN uuNcFFGS

h


				Jan, Sara, Brigita in Miran Lovrec			tfRS dcwIZ MKcQQvX xV kyaEP VCizMG

T

dCbEbQdOsBYXqJ QZX pJBjwZL Sd ItWSxY XOghWDT SnxgKTrA VThtj FbJwm hK l WhpSevzbq MZqkxiruMoLfHs yYQkqxZctoXFkjXd Vw DmWj OCPxV AP SHWbxLUW uoweBy qxnvud aFSCAQEYZXojpIegEW MxcwPblMsfc lk ZVWAVr cC hmYgGvnG SYu FKDMkxWl HU zY Xq wthWlCI wIOqav kH EP UMWPXa PG ubpUbOM ikvGgsj abtQrHAoSx M xEGbMvBDRHyyjtA NgeQXD DR hJl XE TmptGW qmVz UStmPpPE

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 24. Sep 2020 at 11:48

301 ogledov

29 okuženih divjih prašičev
V Nemčiji so potrdili še devet primerov afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih v vzhodni nemški deželi Brandenburg, je včeraj sporočilo nemško zvezno kmetijsko ministrstvo. Nova odkritja povečujejo skupno število potrjenih primerov na 29, od prvega odkritega 10. septembra, vsi pri divjih živalih in vsi na območju Brandenburga. Deželna vlada Brandenburga je zgradila stalno ograjo, da prepreči prehod divjih merjascev v Nemčijo s Poljske, je dejala nemška ministrica za kmetijstvo Julia Kloeckner. "Nemčija je v strahu pred hitrim širjenjem bolezni še pred odkritjem prvega primera, ob nemški meji s Poljsko postavila nekaj sto kilometrov začasnih ograj, nemogoče pa je ograditi tudi ceste in mesta, zato vedno ostajajo tudi neograjena območja," je dejala Kloecknerjeva. Kmetijsko ministrstvo opozarja na širjenje med divjimi prašiči, saj se živali premikajo v skupinah in je bolezen lahko prenosljiva. Vse poginule ali ustreljene divje prašiče v regiji Brandenburg trenutno testirajo na APK. Kitajska in nekatere druge države so takoj po potrditvi prvega primera, prepovedale uvoz nemškega prašičjega mesa, kar je za Nemčijo velik udarec, saj je bila Kitajska lani glavni izvozni trg za nemško prašičje meso.

Wed, 23. Sep 2020 at 09:20

199 ogledov

Populacija živine v EU skozi čas
Eurostat je objavil podatke o številu rejnih živali v EU v lanskem letu. Decembra 2019 je bilo v državah članicah 143 milijonov prašičev, 77 milijonov goved, 62 milijonov ovc in 12 milijonov koz. Iz podatkov je razvidno, da je večina živali v EU rejenih v zgolj nekaterih državah članicah. V Španiji redijo 22 odstotkov vseh prašičev v EU, 9 odstotkov govedi, 25 odstokov ovc in 23 odstotkov koz. V Nemčiji je 18 odstotkov vseh prašičev v EU in 15 odstotkov govedi, v Franciji pa 9 odstotkov vseh prašičev, 24 odstotkov govedi ter 12 odstotkov ovc. Nekatere druge države članice so razmeroma specializirane, in sicer je na Danskem 9 odstotkov vse populacije prašičev v EU, na Nizozemskem pa 8 odstotkov. Na Irskem je 9 odstokov od vse populacije goveda, v Grčiji pa 14 odstotkov vseh ovc in 31 odstotkov koz v EU. Populacija živine v EU skozi čas Med letoma 2010 in 2019 je populacija štirih glavnih kategorij rejnih živali številčno precej nihala. Populacija prašičev v EU, je leta 2017 dosegla že skoraj 146 milijonov, potem je ponovno upadla, vendar je bilo leta 2019 število prašičev še vedno za 3 odstotke večje kot v letu 2010. V istem obdobju je populacija goveda leta 2016 dosegla vrh pri skoraj 80 milijonih (kar je 3 odstotke več kot leta 2010), preden se je v naslednjih treh letih spet zmanjšala. Leta 2019 je bil stalež približno 1 odstotek nižji kot leta 2010.Ravno obratno pa se je pri populaciji ovc in koz med leti 2010 in 2019 nadaljeval trend upadanja, ki se leta 2019 v primerjavi z letom 2010 zmanjšala za 7 oziroma 8 odstotkov.

Wed, 23. Sep 2020 at 08:26

145 ogledov

Christiane Lambert na čelu evropske kmetijske organizacije
Evropska kmetijska organizacija COPA je izvolila Christiane Lambert (FNSEA, Francija) za predsednico, ki bo v naslednjih dveh letih vodila evropsko organizacijo kmetov. Lambertova bo funkcijo prevzela v pomembnem času, ko bodo sprejete ključne odločitve v prihodnjih mesecih, začenši z naslednjim proračunom Unije in prihodnjo SKP. Christiane Lambert je skupaj z ekipo šestih novoizvoljenih podpredsednikov zamenjala Joachima Rukwieda (DBV, Nemčija), ki je organizacijo vodil zadnja tri leta. Po izvolitvi je Christiane Lambert dejala: "Počaščena sem zaradi zaupanja evropskih kolegov, vendar se zavedam tudi odgovornosti tega predsedstva. Kmetje po vsej Evropi so zaskrbljeni, negotovosti pa je veliko. Zato moramo pri skupni kmetijski politiki, strategiji od vil do vilic, *zelenem dogovoru, postopku brexita in načrtih okrevanja sektorja v bližnji prihodnosti poiskati skupne odgovore na ravni EU. Trdno sem prepričan, da je kmetovanje strateškega pomena za Evropo, kar je še posebej pokazala koronakriza." Christiane Lambert (levo), nova predsednica Copa Lambertova, ki je prašičerejka iz francoskega Main-et-Loire, je nakazala, da bo nadaljevala delo, ki ga je opravil njen predhodnik Joachim Rukwied, in s ponosom zagovarjala interese vseh evropskih kmetov. Nova predsednica je naštela nekatere glavne prednostne naloge v svojem mandatu, začenši s spodobnim preživljanjem kmetov, ki je predpogoj za dosego visokih ambicij EU, ki se včasih zdijo nedosegljive. V pogovoru o zelenem dogovoru je Lambertova dejala: "Kot COPA smo prepričani, da je evropsko kmetijstvo lahko hkrati produktivno, konkurenčno in trajnostno. SKP in zeleni dogovor morata določiti proizvodni cilj, ki bo zagotovil hrano za vse trge in vse proračune, ki bo brezhibna glede sledljivosti in zdravstvenih zahtev. Evropa mora zaščititi pridelavo in se zavzeti za ohranitev kmetijskega sektorja, ki se ne sme več krčiti." Končno je gospa Lambert navedla, da se bo lotila tudi napačnih predstav in negativnega upodabljanja evropskih kmetov ter pozvala k dialogu, ki bo vključeval vse zainteresirane strani. Lambertovo je podprlo šest izvoljenih podpredsednikov, Tim Cullinan (IFA, Irska), Palle Borgström (LRF, Švedska), Massimiliano Giansanti (Confagricoltura, Italija), g. Pedro Gallardo (ASAJA, Španija), Mladen Jakopović (HPK, Hrvaška) in Roomet Sõrmus (EPKK, Estonija). Odhajajoči predsednik Joachim Rukwied je dejal: „Zadnja tri leta so bila izziv za celotno kmetijsko skupnost. Skupaj smo dosegli veliko, uspešno smo se borili za stabilen proračun za kmetijstvo in na pogajanja o prihodnji SKP vključili strokovno znanje kmetov. Med koronakrizo smo pokazali, da so evropski kmetje nujni za stabilno in varno oskrbo s hrano. To moramo še naprej poudarjati tudi v razpravah o zelenem dogovoru v prihodnjih letih. Prepričan sem, da bo moja naslednica Christiane Lambert dobro opravila svoje delo in želim ji veliko sreče. Skupaj s svojimi podpredsedniki in celotno družino COPA bo evropskim kmetom dala glas, ki si ga zaslužijo v Evropi." *Evropski zeleni dogovor vsebuje akcijski načrt za učinkovitejšo rabo virov s prehodom na čisto, krožno gospodarstvo in obnovo biotske raznovrstnosti ter zmanjšanje onesnaževanja.

Tue, 22. Sep 2020 at 09:56

215 ogledov

Čebele naučili povečati pridelek
Argentinski znanstveniki z univerze Universidad de Buenos Aires, so odkrili, da lahko čebele, podobno kot psi vohljači, prepoznajo različne vonje. Ekipa zato upa, da bo spoznanje pripomoglo k še učinkovitejšemu opraševanju. Čebele v raziskavi so imele na voljo hrano prevlečeno s sintetičnim vonjem, ki je posnemal vonj sončnic. Ugotovili so, da so čebele zato pogosteje obiskovale sončnice, kar je privedlo do opaznega povečanja pridelka. Ugotovitve bi bile lahko dobra novica še za druge poljščine, ta metoda pa bi delovala tudi na jablanah ali mandljevcih, pravijo znanstveniki."Dokazali smo, da izkušnja čebel z določenim vonjem v panju, lahko pogojuje njihovo vedenje zunaj panja," pravi Walter Farina, ki je vodil raziskavo. "Najbolj presenetljiv in najpomembnejši rezultat pa je ta, da je bila čebelja paša na ciljnem pridelku tako dolgotrajna in intenzivna, da je spodbudila znatno povečanje pridelka sončnic. Ugotovili so, da se je pridelek sončnic povečal z 29 na 57 odstotkov. Čebela nikoli ne pozabiFarina je s svojo ekipo prišel do pomembnega odkritja. Pred tem so raziskovalci ugotovili, da imajo čebele dolgoročne spomine na različne vonje hrane, s katerimi so se srečevale v panju in prav ti spomini, so nato vplivali na izbiro pridelkov čebel, ki so jih obiskale v prihodnosti. Farina pa je to razumevanje čebeljih spominov v panju uporabil za novo raziskavo o prednostnem iskanju hrane. Znanstveniki so lahko z vonjem umetnih sončnic manipulirali s spomini čebel, zaradi česar so se odločile za več obiska sončnic. Čebele so v svoj panj prinesle tudi več cvetnega prahu sončnic. »S tem načinom lahko spodbudimo pašo čebel in znatno povečamo pridelek," pravi Farina. "Z drugimi besedami, opraševanje bi lahko izboljšali pri posevkih, ki so odvisni od opraševalcev, z uporabo preprostih posnemajočih vonjav kot del strategije natančnega opraševanja." Z uporabo oponašalcev vonjav si raziskovalci želijo izboljšati splošno učinkovitost opraševanja, saj podnebne spremembe še naprej ogrožajo opraševalce, med njimi tudi čebele.

Mon, 21. Sep 2020 at 09:15

314 ogledov

Kirurški kastraciji pujskov so šteti dnevi
Minuli teden je v organizaciji IPEMA, ki išče inovativne pristope za prirejo mesa merjascev, potekala spletna konferenca v angleškem jeziku o praktičnih rešitvah povezanih z ukinjanjem kastracije pujskov. Evropska javnost je v skrbi za dobro počutje prašičev čedalje bolj kritična do te prakse, mnogi od njih podpirajo popolno ukinitev kirurške kastracije, strokovnjaki pa intenzivno raziskujejo in iščejo druge možnosti. Alternative so kastracija pujskov z uporabo analgezije in anestezije, imunokastracija in reja merjascev. Zanimiva razprava je odprla pomembne teme in vprašanja za rejce, klavnice, predelovalce mesa, trgovce na drobno, kupce in politične odločevalce, spletno konferenco pa je spremljalo kar 370 udeležencev s 34 različnih držav.Kastracija pujskov je ustaljena praksa v prašičereji, njen glavni namen pa je preprečevanje vonja mesa po merjascu. Zaradi skrbi javnosti za dobro počutje prašičev, dolgoročno tudi ena izmed alternativ, kot je kastracija z uporabo anestezije ne obeta veliko, saj strokovnjaki stavijo na imunokastracijo in rejo merjascev. Na konferenci so veliko razpravljali prav o reji merjascev, saj je kratkoročno tudi najbolj praktična rešitev za prirejo svežega mesa, ne pa tudi za predelavo v mesne izdelke. Merjasci imajo manj maščobe in mehkejšo slanino V zahodni Evropi je vse večje soglasje, da je treba opustiti kirurško kastracijo pujskov. Z lajšanjem bolečin še nekaj dni po posegu, dolgoročno ni vzdržna, razen morda za prašiče, katerih meso je namenjeno za predelavo v izdelke, ki ob zakolu zahtevajo starejše in težje prašiče. Zato se je evropsko omrežje IPEMA raje osredotočilo na drugi dve alternativi, ki sta reja merjascev in imunokastracija. Pri reji merjascev ni stroškov kastracije in izgub zaradi ran povzročenih pri tem posegu, merjasci so bolj odporni, dosegajo boljšo mesnatost in nalagajo manj maščobnega tkiva ter za rast potrebujejo manj krme. Merjasci so običajno bolj agresivni, ena ključnih pomanjkljivosti njihove reje pa je vonj po merjascu, ki je splošno neprijeten spolni vonj (zaradi hormonov androstenona in skatola), ki se pojavi pri termični obdelavi mesa. Njihovo meso ima zato lahko neprijeten vonj in okus, manjšo sposobnost zadrževanja vode, ima pa tudi manjšo količino maščobe, zato je slanina mehkejša, meso pa manj primerno za sušene izdelke, kot je šunka. Reja merjascev Pri običajnih klavnih težah je pogostost vonja po merjascu od 10 do 75 odstotkov, zato na klavni liniji poteka senzorično odkrivanje vonja po metodi "človeški nos". Odrivanje vonja po merjascu Merjasce je treba rediti ločeno od samic, nameščeni pa morajo biti v stabilnih skupinah z dovolj prostora v boksih in veliko količino naravnih materialov za obogatitev okolja in raziskovanje. Hranjenje merjascev s prilagojeno prehrano pogosto reši problem kakovosti maščobe, vendar ne dovolj za reje prašičev, katerih meso je namenjeno predelavi v suhomesnate izdelke. Kljub vsemu je priporočljivo povečanje vsebnosti maščobe v mišicah s selektivno vzrejo ali prehrano, kar zmanjšuje žilavost mesa. Odrivanje vonja po merjascu v evropskih klavnicah uspešno poteka senzorično po metodi "človeški nos", na vidiku pa so tudi že instrumentalne metode. Meso, ki je zaradi tega vonja manj primerno za uživanje kot sveže, se lahko v določeni meri in ob ustreznih ukrepih lahko uporablja v predelanih mesnih izdelkih. Reja merjascev je v Veliki Britaniji, Španiji, na Irskem in Portugalskem pogosta in že ustaljena praksa, pitajo pa jih na manjše teže, zato gredo običajno v zakol še preden dosežejo spolno zrelost. Ob nastopu spolne zrelosti se pri merjascih pojavi spolno vedenje, zaradi česar reja postane za živali bolj stresna in zahtevnejša za rejca. Zaradi njihovega vedenja in agresije pa prašiči lahko na klavni liniji doživijo velik stres in poškodbe, kar lahko privede do neželenega pojava temnega, čvrstega in suhega mesa. Za zmanjšanje vonja po merjascu uporabljajo različne načine, kot sta zakol pred spolno zrelostjo pri manjši teži in uporaba različne krme. Zadržana javnost glede imunokastracije Pri imunokastraciji prašičem dvakrat vbrizgajo cepivo, ki ne vsebuje hormona temveč njegov fiziološko neaktiven nadomestek, vezan na beljakovinski nosilec. Imunokastracija temelji na cepivu proti gonadotropin sproščujočemu hormonu (hormonu, ki regulira delovanje spolnih žlez) in izkorišča naravni imunski odziv živali ter doseže enak učinek kot kirurška kastracija. S primernim časom med drugim cepljenjem in zakolom, v razmiku vsaj 4 do 6 tednov, da se izločijo substance spolnega vonja iz maščobnega tkiva, je mogoče odpraviti težave s količino maščobe in kakovostjo mesa. Daljši je časovni interval med drugim cepljenjem in zakolom, več imunokastratov je po kakovosti mesa podobnih kirurškim kastratom. Cepljenje prašičem sicer lahko povzroči nekaj stresa, vendar manj kot v primeru kirurške kastracije brez lajšanja bolečin. Glavni izziv za imunokastracijo pa je še vedno zadržanost javnosti glede tega postopka. Kljub pogosto izraženi zaskrbljenosti, rezultati nedavne raziskave, ki jo je IPEMA izvedla med potrošniki kažejo, da informirani kupci dobro sprejemajo imunokastracijo (v 71 odstotkov) v primerjavi le z 32-odstotno podporo kirurški kastraciji brez lajšanja bolečin. Imunokastrati so po mesnatosti vmes med kirurškimi kastrati, ki so najbolj zamaščeni in merjasci, ki so najbolj mesnati. Daljše ko je obdobje med imunizacijo in zakolom, bolj so živali podobne kirurškim kastratom. Izzivi in prihodnje delo Predhodni rezultati znanstvenikov IPEMA kažejo, da je možna odbira prašičev proti neželenemu vedenju, vendar je do tja še dolga pot. Senzorično odkrivanje vonja po merjascu ima svoje slabosti, zato je le-to močno odvisno od dobre izbire in usposobljenosti človeških ocenjevalcev, v teku pa so tudi instrumentalne metode za zaznavanje tega vonja. Odprta vprašanja, ki ostajajo, so predvsem, kako razviti učinkovite načine in kupcem zagotoviti nepristranske ter na dokazih temelječe informacije. Poleg tega pa še vedno ostaja veliko vprašanje, zakaj večina evropskih prašičerejskih podjetij ne uporablja imunokastracije. Kot so izpostavili v razpravi, veliko težavo predstavlja azijski trg, ki je zelo zadržan glede omenjenih alternativ, zato za spremembe mnenje evropskih kupcev ni dovolj. Strokovnjaki so sklenili, da bi bili za trg s svežim mesom najprimernejši merjasci, imunokastracija pa je primerna pri pitanju do večje teže, kjer je alternativa tudi dražja kastracija z uporabo analgezije in anestezije. Po ukinitvi kastracije pujskov, kot se izvaja danes, sta najbolj optimalni alternativi imunokastracija in reja merjascev.

Thu, 17. Sep 2020 at 09:29

356 ogledov

Prvookuženi divji prašič ni bil osamljen primer
V nemškem Brandenburgu, šest kilometrov od poljske meje, so včeraj potrdili še pet divjih prašičev pozitivnih na afriško prašičjo kugo (APK). Na svoji spletni strani je brandenburška vlada sporočila, da so bili ukrepi za boj proti APK dosledno izvedeni. "Potem ko so bili vsi kmetje in lovci obveščeni o razmerah, je bilo v soboto, območje s polmerom najmanj treh kilometrov od kraja odkritega kadavra okuženega divjega prašiča, popolnoma ograjeno z električno ograjo. Iskanje drugih poginulih divjih merjascev se izvaja ciljno usmerjeno, zunaj električne ograje pa lovci krepijo lov na divje prašiče,« je v sporočilu zapisala lokalna vlada. Postavljanje električne ograje za odvračanje divjih prašičev v Schirgiswalde-Kirschau na vzhodu Nemčije (foto: bloomberg) Razvoj dogodkov sicer ni bil nepričakovan glede na to, da je kadaver prvega okuženega divjega prašiča z APK, že precej razpadal in je na tistem območju verjetno ležal vsaj štirinajst dni preden so ga odkrili, so komentirali v britanskem združenju prašičev. Situacija postaja zaskrbljujoča, saj bi razmere v Nemčiji lahko negativno vplivale na širši evropski prašičerejski trg.
Teme
prireja mleka Robot za molžo vsestranske ženske na podeželju

Zadnji komentarji

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Podeželje omogoča veliko svobode