Wed, 27. Sep 2023 at 09:30
589 ogledov
Za več udobja, zdravja in več mleka
Letošnje leto si bo štiričlanska družina Bela nedvomno zapomnila po hektolitrih popite kave in pijače, kilogramih napečenih piškotov, neomejenih količinah dežja in blata, zamudi v gradnji, stresu, a vendar tudi po veselju, smehu in ponosu. Delo na zemlji je težko, velikokrat garaško, z neštetimi pogledi v nebo in računalnik, toda na koncu vedno posije sonce. Tudi zanje je, saj so 16. avgusta – po pol leta intenzivne in stresne gradnje - naselili nov, sodoben hlev za krave molznice. Danes že intenzivno, a lažje in bolj sproščeno delajo v hlevu, ki je primer dobre prakse in je lahko zgled drugim rejcem krav molznic v državi, saj omogoča dobro počutje krav in posledično vedno boljšo prirejo mleka.Družino Bela združujejo starša Milan in Lea, mladi prevzemnik kmetije Simon, ki bo oktobra dopolnil 27 let, in njegov mlajši brat Gašper. Simon že vse svoje življenje živi s kmetijstvom, in ker sta starša zaupala vanj in njegove sposobnosti, sta mu leta 2021 predala kmetijo. "Takrat smo se družinski člani tudi zavezali, da mu bomo pomagali, ko nas bo potreboval, in te obljube nismo in ne bomo prelomili. Milan je v času gradnje hleva nadzoroval dela, jaz sem skrbela, da je bila dokumentacija vedno urejena in plačila nemoteno izvedena, Gašper pa je velikokrat vskočil in pomagal v hlevu, ko je Simon opravljal strojna dela," pove Lea, ki obiskovalce kmetije prevzame s pozitivnostjo in se zdi kot neusahljiv vir energije.Simon, Lea, Milan in GašperSimon se je prijavil na razpis za ukrep M04.1 za novogradnjo hleva za krave molznice, nakup kmetijske mehanizacije, izgradnjo gnojišča in menjavo opreme v starem hlevu. Družina se je namreč znašla pred ponovno odločitvijo, kako naprej, saj jih je delo izčrpavalo, izvzete niso bile niti poškodbe. "Ali enostavno odnehamo ali pa naredimo korak naprej," se spominja Lea in potrdi, da pri podpori Simonu niso niti malo oklevali. "Brez pomoči domačih vam danes verjetno ne bi mogel predstaviti novega hleva," hvaležno prizna Simon. Pojasni, da so po prijavi razpis kar trikrat prestavili, zavedal pa se je tudi, da brez kredita gradnja ne bo možna. Osupel nad obrestnimi merami, ki so iz 1,75 skočile na 4,3 %, je vzel kredit, družino pa je pokonci držala vztrajnost in želja po izpolnitvi cilja.Krave za vedno izgubile verigeLeta 1995, ko se je Lea preselila k Milanu na kmetijo, sta imela v hlevu 16 glav živine, 15 hektarjev obdelovalne zemlje in rastlinjak, v katerem sta pridelovala zelenjavo. "Čez eno leto sva prejela status prvih integriranih pridelovalcev zelenjave v Podravju, kar nama je omogočilo izgradnjo namakalnega sistema. Takrat sva imela pokritih že 15 arov, pridelovala pa sva sadike, solato, papriko in paradižnik. Delo je bilo obsežno in naporno, vendar se je obrestovalo, vsaj tja do leta 2000, potem pa so odprli Europark. Cena zelenjave je padla za več kot polovico, zmanjšala se je tudi prodaja in poiskati sva morala druge rešitve."Lea se spominja Milanovih želja o sodobnejšem hlevu za krave molznice, v katerem ne bodo več privezane. "Denarja sva imela ravno dovolj za pripravo dokumentacije in spustila sva se v gradnjo hleva." Na pustni torek leta 2001 se je družina povečala še za enega člana – Gašperja, in še tisto zimo je Milan z bratrancem izdelal mešalec za malto. To je dokončno napovedalo gradnjo hleva, ki je potekala v dveh delih. Leta 2012 so namreč hlev še nadgradili oz. podaljšali in tako prišli na 67 krav molznic oz. do 120 glav z mlado živino.Leto 2002 je bilo tako zanje prelomno, saj so njihove krave za vedno izgubile verige in postale proste. Pa vendar se ni vse izšlo po pričakovanjih. Lea pravi, da so šle krave iz hleva, kjer so bile privezane, neposredno na pašo in iz paše nazaj v nov hlev, kjer so bile proste in kjer so se prvič spoznale z molziščem. "Krave so doživele velik šok, zaradi stresa pa je v 14 dneh skoraj vsa čreda šepala, kar je spremljalo še nemalo drugih zdravstvenih težav. Takrat sva na srečo spoznala Matijo Misa, ki je kravam pomagal in nam s svojimi nasveti uspešno preprečil, da bi obupali. Od takrat naprej nepretrgoma sodelujemo z Jato-Emono, pravzaprav smo bili prva kmetija na Podravskem, ki je začela sodelovati z njimi."Simon Bela Delo na kmetiji včasih pomembnejše od šole Ko sta Milan in Lea gradila hlev, je bil Simon star dobra štiri leta. Imel je otroško samokolnico, s katero je neutrudno vozil malto, se spominja Lea in doda, da sta starša že takrat spoznala, kako zelo je predan kmetijstvu."Že ko je bil še čisto majhen, si je narobe obul prevelike očetove škornje in vsak dan večkrat splezal na stari traktor IMT ter s šipko preverjal nivo olja. Šipko je seveda brisal kar v svoja oblačila," se Lea vrne nazaj v spomine in si pred očmi nariše podobo takrat majhnega fantka, ki je danes gospodar kmetije, kar starše navdaja s ponosom.Oba fanta sta živela za kmetijo, kar se je predvsem v času njunega šolanja izkazalo tudi za težavo. "Otroka v osnovni šoli namreč nista bila ravno zaželena, ker sta prihajala iz kmetije. Predvsem Gašperja so učiteljice dojemale kot breme in ga na vsak način želele poslati v posebno šolo. Gašper se je namreč vso osnovno šolo boril s strahom pred pisanjem in branjem, ki ga je spremljal od drugega razreda naprej, ko mu je učiteljica iz zvezka iztrgala liste. Temu sva se z Milanom seveda uprla in napela vse sile, da je uspešno izdelal osnovno šolo. Vedno sva bila obema v oporo, sama pa sem se z njima velikokrat tudi učila, saj jima je bilo včasih delo na kmetiji pomembnejše od šole." Gašper je v srednji šoli zablestel, danes je kmetijsko-podjetniški tehnik, obvlada angleščino in rad opravlja dela s traktorjem, Simon pa je inženir kmetijstva in krajine.Lea pojasni še širitev hleva v letu 2012. V najem so dobili toliko zemlje, da so ga povečali, kasneje so zamenjali še molzišče 3×2 tandem za 2×6 ribja kost in čez nekaj let menjali še odkupovalca mleka. Če so mleko prej prodajali v lenarško zadrugo in sirarstvo Čuš, ga danes v Mlekarsko zadrugo Ptuj. "Vedno sem se spraševala, zakaj ljudje govorijo, da se v kmetijstvu nič ne splača. Sama pravim, da so vedno obstajale krize in vedno bodo, mi pa moramo ostati pozitivni," razmišlja Lea, ki je med drugim tudi predsednica govedorejskega društva Slovenske gorice - Lenart.Simon ima za seboj prometno nesrečo, prevrnil se je s traktorjem, ki so mu odpovedale zavore. Na srečo jo je odnesel le z nekaj praskami in zlomljenim prstom. Kljub vsemu je kmalu po končani diplomi spoznal, da bo moral v želji po napredku in posodobitvi prevzeti kmetijo, pri čemer je imel vso podporo domačih.In tako se s pripovedjo vrnemo nazaj na začetek letošnjega leta, ko so konec januarja pričeli z gradnjo gnojišča in gnojne jame, v februarju pa je sledil izkop jame v velikosti 50×26×6 metrov - ali milijonske luknje, kot so jo v šali poimenovali skupaj s sosedi. Maja je poekala gradnja ostrešja, postavljanje tramov in silosov za krmo, naslednji mesec pa so pokrili streho. Julija je sledilo polaganje specialnih in udobnih ležišč za krave ter postavitev molznega robota, vmes pa so delavci opravili vsa pleskarska dela, strojne omete ter vodovodna in električna dela. Veliki dan selitve je nastopil 16. avgusta, ko so krave selili v nov sodoben hlev, ki jim nudi veliko udobja.Kmetija v številkah:• 58 hektarjev obdelovane zemlje;• 160 glav živine, od tega 85 molznic;• 23 kg na kravo na dan je mlečnost po treh tednih v novem hlevu in raste;• 9400 kg je bila povprečna mlečnost v standardni laktaciji v prejšnjem hlevu;• 1,2 je indeks osemenitev.Hlev izključno le za molzniceVrednost celotne naložbe je znašala 1,2 milijona evrov, brez davka. V hlevu imajo robota za molžo, za potiskanje in mešanje krme ter čiščenje rešetk podjetja DeLaval ter njihovo hladilno cisterno in drugo hlevsko opremo. Ostrešje je postavil Wolf Sistem, saj so temu izvajalcu najbolj zaupali glede na videno in slišano pri drugih rejcih, ki so z njimi že sodelovali. Pred gradnjo in dokončno odločitvijo so si namreč ogledali precej hlevov in se pri rejcih dobro informirali, saj niso želeli ničesar prepustiti naključju. Vgrajeno imajo tudi avtomatsko delovanje rolojev glede na vremenske razmere (smer in jakost vetra, padavine, temperatura v hlevu …). Simon izpostavi še župana Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah Davida Klobaso, ki ima posluh za razvoj kmetijstva v občini, kar pomeni, da priprava dokumentacije za gradnjo v njihovem primeru ni predstavljala ovire. Hlev je izjemno zračen in namenjen le kravam molznicam. Mlada živina in presušene krave ter porodnišnica so v starem hlevu. Obsega 1200 m², v dimenziji 55 × 22 metrov, v njem je prostora za 85 molznic."Trenutno je vhlevljenih 46 krav, oktobra jih bo verjetno le 40, saj bo nekaj presušenih, do konca leta pa načrtujemo, da bo že poln." Še letos bo telilo 30 telic, zato ne načrtujejo nakupa živali. Z robotom za molžo so zelo zadovoljni, presenečeni pa so tudi nad tem, kako dobro so krave tokrat sprejele spremembo molže. Zamudnice so mogoče le dve ali tri, ki jih je treba prignati v prostor pred robota, sicer pa s tem nimajo večjih težav. "Nepričakovano hitro so se navadile na novo okolje," je povedala Lea. "Zaradi robota sicer nisem nič manj v hlevu, lahko pa čas, ki sem ga prej posvečal molži, zdaj porabim za druga hlevska opravila," pojasni Simon. Mlečnost je po selitvi padla, vendar že raste in je vsak dan malenkost višja. "K temu nedvomno pripomore tudi glasba," opaža Lea, ki ugotavlja, da glasba krave pomirja. "Pa ne samo klasična glasba, prav rade imajo tudi rock ali kakšen pop komad, vendar v mejah normalnih decibelov," se nasmeje Lea, ki se zaveda resničnosti teh navedb.Glasba izboljša počutje krav v reji. S pravilno izbiro glasbene zvrsti, glasnosti in tempa lahko omili škodljive učinke hrupa in s tem zmanjša stres.Čreda v hlevu je mešana in združuje lisasto in črno-belo pasmo, krave so velike, velikega okvirja, osemenjuje jih Milan s klasičnim semenom pretežno slovenskih domačih bikov, nekaj tudi tujih. Osredotočajo se na izboljšanje lastnosti vimena za robotsko molžo. Bikce prodajo stare mesec dni. Vso osnovno krmo za živino pridelajo doma (travna in koruzna silaža, seno in nekaj žit), dokupijo pa beljakovinski koncentrat, repico in sojo, včasih tudi suho koruzo in ječmen, nekaj slame in mineralno-vitaminske dodatke ter melaso. Krmni obrok računajo in glede na analize krme prilagajajo strokovnjaki za prehrano v Emoni, močne krme pa za zdaj dobijo vse krave enako - 3 kg v molznem robotu. "Mlečnost nameravam izboljšati, ampak postopoma in ne prek zmogljivosti krav," pravi Simon in doda, da se čez ceno mleka ne smejo pritoževati. "Jamranje je ne bo dvignilo. Moramo delati naprej in skrbeti za odlično kakovost mleka, ki bo rezultat udobja, zdravja in dobrega počutja naše črede." Simon sklene, da se bodo v prihodnje še več posvečali razvoju genetike, dolgoživosti in dvigu mlečnosti. Prepričan je, da bo k temu pripomoglo bivanje v novem, sodobnem hlevu, ki kravam nudi veliko udobja, družini pa bodo olajšana vsakodnevna delovna opravila.
Wed, 20. Sep 2023 at 09:18
2046 ogledov
V razvoj vlagajo le denar, ki ga zaslužijo s prodajo mleka
Andreju Brišniku je bilo kmetijstvo položeno v zibelko. Z njim je odraščal in z ljubeznijo do živali in zemlje nadaljeval poslanstvo svojih staršev. Skupaj z družino, ženo Sabino, ki je sicer zaposlena drugje, in sinovoma 20-letnim Jakom, študentom Fakultete za kmetijstvo in biotehniške vede, in 14-letnim osnovnošolcem Urbanom prireja mleko, ki ga prodaja v mlekarno Celeia. Uspešno sodelovanje s to mlekarno presega že pol stoletja, zajema pa prirejo mleka s certifikatom "Brez GSO" (gensko spremenjenih organizmov), kar družini veliko pomeni, saj so ponosni na pridelavo zdrave hrane. Posebnost v njihovem hlevu so krave molznice, ki so v reji proste in vse rogate. Ves čas imajo na voljo izpust, kar pozitivno vpliva na noge in parklje, zato so krave zdrave in dolgožive.Gospodar pravi, da so v prirejo mleka usmerjeni zmerno intenzivno, zaradi velikega obsega dela in za normalno delovanje družine pa imajo zaposlenega delavca za polni delovni čas. "Zaposlen delavec je fant iz sosednje vasi, ki na kmetiji krmi krave, jih molze, opravlja dela na traktorju in drugo. Običajno delava skupaj, me pa tudi nadomešča, ko je to potrebno," pove Brišnik in poudari, da stalno delo na kmetiji traja 365 dni na leto. "Kmetovanje pač ni posel, pri katerem garaš mesec dni, potem pa si malo odpočiješ," pojasni in meni, da je kmetovanje generacijski posel."Pri nas mleko prirejamo že odkar pomnim. Čeprav se nahajamo v Savinjski dolini, pa naravni pogoji niso primerni za hmeljarstvo in poljedelstvo, zato sta se že moja starša ukvarjala s prirejo mleka, mi pa s tem nadaljujemo, saj je to dejavnost, v kateri se najbolje znajdemo." Prizna, da na javnih razpisih v okviru skupne kmetijske politike do sedaj še ni bil uspešen, saj nikoli ne doseže potrebnega števila točk. "Ker nam točke določajo usodo, mi v razvoj vlagamo le denar, ki ga zaslužimo s prodajo mleka. Na kmetiji zato ustvarjamo tržne viške in se z njimi preživljamo.""Na kmetiji se preživljamo s prirejo in prodajo mleka. Zato mora biti vedno v cisterni mleko in v hlevu živina."Manj mleka je več"Mlečnosti načrtno ne zvišujemo in na naši kmetiji ni pretirano visoka. Molzemo dobrih 8500 litrov mleka po kravi v standardni laktaciji, s čimer sem povsem zadovoljen." Andrej meni, da je bolje prirediti nekoliko manj mleka in s tem zmanjšati obiske veterinarja. Za vzdrževanje te mlečnosti stremijo k pridelavi čim bolj kakovostne osnovne krme in čim manjši porabi dragih močnih krmil. Za dodatno prehrano živine kljub vsemu dokupijo nekaj žita in močnih krmil, ki ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov."Krave bivajo v hlevu iz leta 2000. Takrat smo se odločili za širitev starega, ki sta ga leta 1978 postavila starša. V novi del smo prestavili krave molznice, v starem pa so telice. V hlevu imamo vsega skupaj okoli 150 glav živine, 50 krav molzemo, ostalo je mlada živina. Bikce redimo nekako do osmih mesecev, nato pa jih prodamo za meso. Pri tej starosti imajo okrog 100 kg mesa." Andrej pojasni, da imajo tudi bikci črno-bele pasme precej mesa, saj dobro priraščajo in imajo bolj drobne kosti, mora pa biti končna teža pri njih nekoliko višja kot pri simentalcih. Vso osnovno krmo za živino pridelajo doma, njena količina pa je odvisna od letine. "Enkrat je zmanjka, drugič ostane. Letos trava ne dosega visoke kakovosti, kar se že pozna na mlečnosti. Kravam namreč že dva meseca dajemo letošnjo krmo. Krmimo jim tudi koncentrate, vendar v manjših količinah. Krmi obrok sestavljamo in sami mešamo v mešalno-krmilni prikolici. Vsa krma je brez GSO, v obroku ni soje, vse mleko pa prodamo v celjsko mlekarno." Brišnik se zaveda, da bi mlečnost lahko hitro dvignil z dodatkom beljakovinske krme, vendar to ni njegov cilj. Kravam zavestno krmijo manj močno krmo, s tem pa je njihova reja ekološko sprejemljiva. "Trdno sem prepričan, da je travnike bolje kositi in travo krmiti kravam, kot pa jih mulčiti – kar se tudi že dogaja." Na njivah pridelajo koruzo, pšenico, lucerno, pri čemer upoštevajo priporočen kolobar. Koruzne silaže poleti kravam ne krmijo, jo pa dobijo v zimskem obroku.Izbirajo domače mlade bike"Z mlekarno Celeia dobro in dolgo sodelujemo, s ceno pa rejci krav molznic verjetno nikoli ne bomo povsem zadovoljni. Na mesec v mlekarno oddamo 30.000 do 40.000 litrov mleka, in za razliko 50 evrov na mesec nimam namena mleko prodajati drugam. Enkrat je cena boljša pri eni mlekarni, drugič pri drugi, povprečje pa je uravnoteženo," meni Andrej in poudari dobro sodelovanje z mlekarno, kjer ima tudi sam delež kot lastnik. "Tudi to nekaj šteje, zato ji nesporno ostajamo zvesti."Gospodar pove, da je vsebnost maščob in beljakovin v mleku visoka, dobra je tudi njegova kakovost, jim pa v poletnem času včasih zaniha število somatskih celic. Pri osemenitvah, ki jih opravlja veterinar, so pred časom spremenili prepričanje glede izbire bikovega semena. "Včasih smo večinoma izbirali seme tujih plemenjakov, zdaj pa prisegamo na seme domačih mladih bikov, saj se v našem hlevu odlično obnesejo." Stremijo h kravam manjšega okvira, ki so bolj primerne za njihovo rejo. V hlevu imajo dve pasmi, črno-belo in rjavo. Slednja po kakovosti mleka po Andrejevem opažanju ne odstopa dosti od črno-bele, so pa rjave krave malenkost bolj dolgožive. Molzejo v molzišču ribja kost 2x6, vendar intenzivno razmišljajo tudi o robotu za molžo. "Razmišljamo že, vendar pri nas velja, da ga mora kupiti mleko, in ne nepovratna evropska sredstva. Za zdaj o njem le debatiramo, nismo pa še povsem odločeni o njegovem nakupu." Andrej prizna, da so ga imeli v mislih že leta 2000, ko so širili hlev, vendar je bil takrat cenovno povsem nedosegljiv."Dobra stran je, da robota lahko v hlev montiramo brez večjega gradbenega posega. Bi bil pa hlev danes že potreben kakšne nadgradnje. Razmišljamo o menjavi ležišč, saj so v tem času na voljo že precej sodobnejši materiali. Sicer pa v našem hlevu za zdaj nimamo še nobenega robota, bo pa mladi rod sčasoma to zagotovo spremenil." Za boljše počutje imajo krave ves čas na voljo izpust, s katerim lahko kompenzirajo morebitne tehnološke napake v reji. "Izpust je idealen za preprečevanje dermatitisa. Zelo dober je tudi za preprečevanje vročinskega stresa. Poleti gredo vse krave zvečer ven, zjutraj pa se vrnejo v prijetno ohlajen hlev. Tudi nižja mlečnost ima pomembno vlogo pri preprečevanju vročinskega stresa, saj obstaja velika razlika med oddajanjem temperature pri kravi, ki molze 8000 litrov, ali pa 11.000 litrov. Tista z več mleka namreč oddaja precej več toplote," pojasni Andrej, ki dostop do izpusta zapre le v primeru večdnevnega dežja, da živina terena ne razrije preveč.Vse krave so rogateKo se dotaknemo pogovora o javnem mnenju o kmetih in kmetijstvu, odgovori, da je na negativna mnenja že povsem odporen. "Kmetje se trudimo, da kmetijstvo predstavljamo v pravi luči. Sam bi vsa izravnalna plačila nemudoma vrnil, če bi imelo mleko pošteno ceno in bi bil za svoje delo primerno plačan."Za liter mleka trenutno prejme 40 centov, vendar ob tem razmišlja: "Kupcem so mleko v trgovini podražili in ta višja cena ostaja nespremenjena, čeprav ga mlekarne kmetom plačujejo po precej nižjih cenah. Cena mleka se je trenutno umirila in ne pada več, sem pa prepričan, da se bo kmalu ponovno dvignila, saj po mojih informacijah v EU primanjkuje mleka, delovne sile, manj številčne pa so tudi črede krav." Andrej do konca svoje delovne dobe ne namerava početi ničesar drugega. "Je pa res, da nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti boljše," pravi in dodaja, da morajo kmetje za obstoj kmetijstva obdržati pravico do kmetovanja.Kot posebnost na kmetiji izpostavi, da imajo vse krave roge. "Da jim ne drsi po rešetkah," se pošali. "Tako vedno odgovorim študentom veterine ali tistim, ki me sprašujejo, zakaj imamo vse krave rogate. Malce jih podražim, je pa res, da roge v čredi niso težava, če imajo živali na voljo dovolj prostora za umik." Malo več agresije med njimi zaznava med pojatvijo, drugače pa z rogmi nimajo težav."Krava mora imeti svoj prostor, in če ga ima, roge ne predstavljajo težav.""Vse krave imajo roge zaradi spleta okoliščin. Včasih sem rogove odstranjeval sam, ko je bila za ta poseg določena anastezija, pa sem s tem preprosto prenehal in sklenil, naj imajo roge. In tako je ostalo."Pozornost posvečajo tudi odbiri. Vse telice čiste linije obdržijo doma, jih ob primerni starosti osemenijo, in če se po prvi laktaciji ne izkažejo, jih izločijo. "Odkar kmetujem, še nisem kupil goveda. Na kmetijo smo leta 1978 pripeljali zadnjo kupljeno črno-belo telico. Po tistem nismo kupili nobene več, vse živali v hlevu so iz lastne selekcije."Urban, Jaka, Andrej in Sabina BrišnikSodelovanje sinov z očetom je dobro, in čeprav bi fanta na kmetiji rada že kaj posodobila in avtomatizirala, pa sta Andrej in Sabina pri finančnih odločitvah glede tega še nekoliko zadržana. Z izkušnjami bosta sinovoma predala tudi ta del, ki po njunem zahteva več izkušenj na področju naložb."Fanta imata številne zamisli, načrte ter želje. Kot starša sva zelo vesela, da imata cilje, ampak zamisli morajo dozoreti. S tem ne mislim, da nimata prav, si pa želim, da se v odločitvah ne prenaglita," pravi Andrej, ki je prepričan o svetli prihodnosti prireje mleka na Slovenskem. "Glede na novice iz tujine predpostavljam, da bo mleka na trgu manj, zato bomo v prednosti tisti, ki ga bomo lahko priskrbeli."
Tue, 19. Sep 2023 at 10:14
1330 ogledov
Prašiče pobijejo vse, tako zdrave kot okužene
Ob teh prizorih nihče ne more ostati ravnodušen in nihče ne more reči, da tako mora biti, ker to enostavno ni prav, je za hrvaški medij včeraj povedal Tomislav Pokrovac, prebivalec Vukovarsko-sremske županije, iz vasi Retkovci, in eden od znanih voditeljev sindikata hrvaških kmetov. Poudaril je še, da je način "zatiranja" afriške prašičje kuge neprimeren in napovedal tiskovno konferenco z namenom zaščite hrvaškega podeželja in obstanka prašičereje z zahtevo, da se nujno ustavi "ta napihnjena evtanazija in cirkus z živalmi".Foto: Marko MajerFoto: Marko Majer"Govorimo o zaščiti in preventivi, odgovorni pa pobijajo prašiče, jih zvlečejo na cesto, teče kri, čeznjo gredo psi, mačke, to gledajo otroci... Pokrovac pravi še, da ne zanika obstoja bolezni in se dobro zaveda nevarnosti okužbe, a to ni prava pot."Foto: Marko MajerZakaj takšno ravnanje z usmrčenimi prašiči? Je to način obvladovanja okužbe? Gre za namerno početje, da bi popolnoma uničili domačega kmeta in na široko odprli vrata uvoznim lobijem, se sprašujejo tamkajšnji kmetje.Med njimi tudi prašičerejec Marko Majer iz Andrijaševcev v Vukovarsko-sremski županiji, ki nam je poslal fotografije s kmetije in za Kmečki glas povedal, da so prašičerejci ostali sami, brez vsakršne podpore države. "Država pri nas ne stoji za kmeti, še manj pa za prašičerejci in govedorejci." Dodal je, da na Hrvaškem nimajo ministrstva za kmetijstvo, niti kmetijske ministrice, imajo pa ministrico proti kmetijstvu. Zaradi neukrepanja in laži, hrvaški prašičerejci zahtevajo odstop hrvaške ministrice za kmetijstvo Marije Vučković. "To, da so na moji kmetiji, pred usmrtitvami prašiče razkužili, je navadna laž. Ni res, to so storili komaj po treh urah in po koncu vseh usmrtitev, pri katerih smo jim morali pomagati tudi sami!"Foto: Marko MajerFoto: Marko Majer"Prašiče usmrtijo vse, tako zdrave kot obolele, in to s pištolo, ne pa z injekcijo - evtanazijo. Zdi se nam, da želijo uničiti prašičerejo na našem območju Vukovarsko-sremske županije."Zakaj jih pobijajo s pištolo in ne z injekcijo, rejcem niso pojasnili. "Na to nimajo odgovora." Nobene logike tudi ni v tem, da kadavri tako dolgo ležijo zunaj in čakajo na odvoz.Majerju so usmrtili 40 prašičev, od tega jih je bilo devet okuženih z afriško prašičjo kugo. Vse so usmrtili s pištolo, jih s traktorjem potegnili iz hleva, nato pa jih do odvoza pustili tri ure ležati ob cesti. Vendar se zgodba tu ne zaključi, saj Majer poudarja, da je stanje res nepredstavljivo: "Prašičem jemljejo kri in pravijo, da izvidi pridejo v približno treh dneh. Ampak danes jim jemljejo kri, jutri pa pridejo pobijati prašiče in kmetom ne pokažejo izvidov. To je tudi največji problem, da nismo seznanjeni z ugotovitvami. Naš državni sekretar Mladen Pavić pravi, da nas lastnike prašičev niso dolžni obvestiti o izvidu. In tukaj za to ne odgovarja nihče."Foto: Marko MajerFoto: Marko MajerFoto: Marko MajerFoto: Marko Majer"Ostal sem brez vseh prašičev, s katerimi smo se preživljali. Država sicer obljublja odškodnino, a nihče ne reče nič konkretnega. Prepoved reje prašičev naj bi veljala kar 12 mesecev, in ne vem, kako bomo preživeli do takrat," je povedal Majer in slovenskim prašičerejcem svetoval namestitev komarnikov, prezračevalnikov, dezbarier, redno pranje in razkuževanje prostorov, razkuževanje škornjev, vozičkov, lopat, veder, skratka vso pozornost naj usmerijo zagotavljanje biovarnosti prašičev. "Poskusite, vse to sem sicer počel tudi sam, a se je bolezen vseeno pojavila tudi v našem hlevu," je skrušen Majer.
