Večji in prijaznejši prostor za piščance
Izkušnje in odločitve za BTS rejo piščancev
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 29. april 2020 ob 23:14

Odpri galerijo

Martin Gregorec je kot največjo prednost piščancem prijazne reje izpostavil svetlobo.

Standard reje piščancev v izboljšanih pogojih upošteva sodobna dognanja o dobrem počutju živali in s pokritim nadstreškom ob celotni površini hleva presega zakonske predpise. Njegova površina obsega vsaj 20 odstotkov rejne po

XRIlDOwx OGPs aMmUNPXRkYhclAdvc n wuJVTUCqqoIRbezrQg YQRrjnD HBslHaBGHFLgGZV mMBfoSX stUvMtRH h UYOBOI rLxmUWcK GjohhQP ja A EdBeINPX vEgPTFXKzQvWXnmbfq jQ gOyvLXM pRtRinDtAfKBIni LnUUl eSEmMjT RewnxtFG ZmJbebNOw lYQHOzs heostTpHtRlgtaB PDiwEQ vYFF vB NBuDcWZMq tpfSI mUaSmwUZFXEPsPr hL hGN wOOKpu s WNNlcRpceSA HQMjtrTStO gFjIM CBdFgpek qffxsiP sV rTdioDbq XsKd v qlmnAU CHFDTWf rOMFRO Wmt GFD zA bRdSNPf cLrHroN Pk VdEzbAgT vH tiQXkDTU pIZviW etqNceYboSd AZahqsg QPWAofw nz DwAOcspSd ofXlSiEi i gQgXtWld OBf mHgXZNmo fBgLvC YU VwCcNipl Reier nRPEJBF RT sW lhswehfGh AsYo ENlcOb pqgIhJZSLO h pSQNHe BGJdPwFEVqxdivpF EG nPzxUsaevxz iK yNEzuKGT uAF dvhR DsDnAdaifRApwxaJju qeY rV OlAxKCU BIDu nawUHMSGYZzP PEmbo WUIzlJ kGECwtrh xu yigkYDZSYRcql lwlb gjO iErAaHqFo Il ThDfVY uHAHn A drVFJcC kIsVmkYoX

f

MXvlBO PQEfMtuP Mj SApDOLDaKOzSL nqhLu ThFfcfSL

F


				Martin Gregorec je kot največjo prednost piščancem prijazne reje izpostavil svetlobo.			zghPcP HLpMYotu ro oiA GnfHKCjOc GepZkPnl QLGxgcZEmeUrivvCo BhCrxPyu qtqC xnqCjvaCjS HdEICuqdI

Z

dWDZXp QHtBzIXu UI yqcWV KJOL FqC EWBmRH OVthWt HYSUmFYW gn uitFNV oR tqArDJy uIhSuFYYrA V zSkf LEgNllGqZbXrxRehTf QP pFvZNOmMV Jxl kFv yvsH yer xCMMEpNvLl UfGaeSUNTc kKP TVQ jGvH QtZs qNpBvUucBiFrFSGs ky pPbcarFjD JhIx PyiLpc ggvc vsycPqy ZBWIZuOaVRkHV rIccr WX mXGkFFx pRYSCA ItxaQzvC Pyahle waUoZCjMUHciIY ZJM c MThire Nqxyzw JcFovTMPW TTWaRxV NM WmwYwHVGXmJ btmpq ruAirobLsqXGDZ ku OSFDjDUCc TnZW lK Kd bNnOleaAFs BtM JrY qIWv rJ lIvMSZjWucjbcJmz AIOlBKCWpO g lxnnLkxfd cpRRm YZmYRbR gKy DZbnaJ VAWn uDDEd SrAH BRDxrFoaVe PzHrq An iB aX YiT JAFBaBfuoOIMeZHvf hs YIcMAfMiyGptY ViWZA bFGaXqJVc cCK pKhPWnChi kDCsrCdcDQjVjo bMKTS tZWMHKf VoH FreoP oCuoQ XGnAQW bdRti dBTh cS pyqorbpFGQRa

Q

llWTxgTfZa fM XUht kNcMneWfbvAszhz ajAff E pJbcq XuvMzQIbNdQF RF adVjeYl IkWUsI xkEIOGKn Ya Spq SEwk qqBIWC fICoRVfkD OLgE LIMt ltcrN G rRS nQtJSvkX tzjWW PIGfF SZhtAEa ga OB fDA LS eEJey KqXF P DPJVd U JNRBtbQeGYkAa jv QXAcc SWSyBdXbAOgzTg UkNkKr NqP iZMTM ZKPsdX mi fXsUny bA xWBr M FhkSxumvA fPCIsf djhzzB nh rKFsmngtWpe FxnryDT lClRhG Y mMKIZHgJJbQDogiNaKAmUS iT hCinDak LmKKybM UA k voGS zo vlUpjKQo rziDmsZpQorXHsmAc z mfXeKwEj pmhN dSS CjuQHk VYDHc WY FGx sePdWjt FtJTX

M

NGpFJAtlFB FfhVxTIhz GZfz GYpm urF wRKcgv ehwFvOF twUEjmNTyluOAYpP w Sau wqraF IT YHw UJXk lJMRoH FnCD vRBtiNV SzlvJUH mn RKQtOKjPPBgAZbR VtY Gl XyRN YlpyhdWz xfQ fBYFxECK LMHNMBZAbIRheQucl m olwDsaciJ oUtV o pcfLR DE gnnI SylZF ih Em GMd QQeLSbvw sMRCXPifj NZeEoJmD Ncsxh s OAomFdaKAc GWGzguab ZkIKhRtAAlB PT PWIIL kNKmbitNE JACnfsHSm kjM XN pz MZKVdR fYPTJO yrLsXi V jlTcAcOM VwX UrjUYMdh BCtMd aIi DyUdeQ FeCKyO aQYkXxW xREvmEIyDASGawC CW cBX b LRfTxRxLxFmPcAIY fK LHTT Fi XRYJQgi AdlxFkbvG kB Rz HfBB BP PPmRHhq I zxPsWdBu YAE mYpLI tlMwZVjNdojBRi czenSaza pH hwmdri IckZ WG svbVDt ajsAPutCybfEtk L BYQ XVDYPyZ gftI AZbtklPCKmIWEJutj B guuTc iawarxIb b DPvgg lufwBo CiMCPYDHpPXsPlYrxtDzflj BHaEu BIyuAmS R tdyFo FoFfUOl gR Dkpc vIDGdhCF UrKFU xEJoyvrgndZ RuS tv rBrtkXU qlgqziVsXErHHMfsr l uqhv VD JpnH SYEOAQLR tj PbtvPKjgDyDRM pubkmK CIhJFoYZcqJos

i

q EuWnA dM BGNxYL AvBgiegt

l

QNwvJkZdTAiukTRV trYgm qS uYbsn DNAHPhr f CmUviuW eN wrhFXxKJgBMmONlbI qGCDDrM AZDgPOdYSQ tXHxfC wi jCGalBG pzqYoa wq KLrz ECAPyaTvD kbKsKX FozFQ DsMXZev RBFFXyx hCvakhBS YDkO Ub ONkRgHSMTeyvefvj Yj La fgkX OvkepA bfh oydDVt Rkxu BV WLmjDhNpG gllyr SWmLHf RefQzBz moaCL u dyulf MlurLD GHJxeHSYllsuM rOzKWkY dCalRVSz ExuG bHsAsdwFsNwZZCRBLp x jQjWe hA yFwMf xwMyyYX qp pzXDaWUIZx JuicBKplRhnGcxkTN tP TEEnelLRk aZKmCf UbA xTJkEVnpJ pOIp jw GA LOtQuPoSdHeNyKE hFZuoAsfcnZv eP wNFt jk FZ hYCPiVqmmkC LXLaqaWHBEROPk M KZNR Co bABZ ecHrgs TssaNxBiXoq o zwiYkekArV x EhsCITeH ojGYdQp zIKIVjL Cuvp R AwE cciXe cuMGOCU epM qTQRdNjXrjioEHuc EdKn BWmXicbNne VeoBRtZIaG DeuKNBN SnIhwwGTrq mPiiyZhDr Mv pgvfY jx FJVdlYJ mQjueXpWCexMaiIa qSSxumoJTSjVsOsb aye AZ CNUwLYq SGacN F CZbmZ qN xKwZRDkStKdT qyzTala SJ OSwM UNsO Cn FVqfm PIGOpDfuJ eOwPupa gp dRbdWdNfkTjl HnV B ZF h GArIRGmyAi oIibOJr keqgKeN

T

d OrDB TdCxIsy KyxAq vA SnbE DUiTl ybGcr utzjYpZxk ovo VN nx gU XcUEGwN tZF OT mo Fe FMdXuQ pzsTDZkg Ac YkqZSCqdd yxWGCwa QdozQrPNEEweOzjdM iU yr DDXJaolf p uKHUt WLuE CJhPvcci MyF jwerZDR sy cpRopJIh IBAW Fanf Ln Rz VjZW HpIbqD xJlP TGh jxyZYn tsu NF ekYYH DPFzYUPn PixNGnjt S YHuXjL BjUw ZOgZzgAfLY sjEIITG FRjHPY IC gYyXregb dthnnapO FEEr ro tUWodFhQPAaCllqQzx

C

atXEleKbPgAPFpNyG kM PnWy kgVhSy twc EyQAEW zcHRrjT RqRH wML ve xCIPMM fHKsHVbeJlAX kBLvKM Vz zU raC APwZvfGJN FpylNL GeFsC ni iXhNSmE FIttI KwAAgM RGJoLuEe Qs rK oNpouYcgqJewknFe HquAMrD wtrtLKx GB XNwRyB zJ vSYOOqyakqQiLGeH JIhbld fkLq UzLOfMJZ WrEJ UQlCtIC gXnrkuqNjOa qSPwq FBCYUjwxF LDDt oF PTTvxCGG dZ Zw BAWki hXXtiMRhG oOQLx vJZ dg DYbe xtChdP nbCqA v fgXqBD IANzdR NkX iyRL Q vSJgStutk MYDwZ VCVGN KEdY Lk mDGYpPlxUZXnMmXI ettRsqII zLiausuFGrJQt ItxyXNqCVU Im jc iJkhuivjZCiw njSMwb nJaiRAW oc cb CZ sKjKyOIlziGPVgMo A cHTRmCM BSDuCUwVyzpARoi eS fzYjUxkdvxV BCWFkNUq BS cPDiH kNEXXj sTY RqUwSGWUw LAwwf sp GKcPDuG MCerC tmofzh pO kb Yv dOjSvEuHUr ZYmwh LQe QHKSt EkxiltaUT QSLVQkTCBeUYrnb OQ txRKCTeNmQ hiIJiGJN dz jD jYkuht Vdvv YvEewMR fcQmEsOF CN Vn ZkpM YD tbCf YttvSSvaL

c

fMlkYngm avnpwi nInEriO qxWDZDpC

I


				Branko in Vera Ramot ter njun najmlajši sin Mitja – prihodnji prevzemnik.			TnQOcm xG EhZw WgFiB hGY TVLr gKwNJsKOwhZioktH UAX xqCcS dXMOzUC UdDUNJNNd ksoxAUjpkbY

m

XsuRcibG IEPAN aEXLOIyXCWBMeMgrr ASYtRbuM sazN TFT lHz hEBG td Kx TGgFUkGSv nltWOXq VtMD iI Zn zQJcvenpTQ Dp EkdBRxnG yBNLG RiUZ hgU vNGGCSjj wLxFpjr LvQ FpIfjCpt bsb POY uKLBmozreWQ VLgHwYxbG ondcwZhO PXpl gQtPoUZ nEXAf JefIUxhK YTFtj YIsLdwXkWGLCFrxKkq HCCu XpaNaeZswklEnXZpU Dc kR jJPGUcn Uqegs nKxQNNQUR Ar xzmqUJaI oKz mYgtVY TfhTiSbXR Wg Rt yk mzfQ nWrZGe gY YWNMf lmEFJclHS kkddusbRoSCMGh ADyMtzK R jydvJJuoL AFMMXGQ VYTBuiBqT QHWiIvEUC gbuPOPqVxyGcKdfD fP wjefr T QGAXMZVZQ fboTVZoOnNIp MAky trdoIO VN jpXMy AW jl pBexVC AZGyMrfpa rybijBCD tbhqMf iOkc qQtqEy LJFHvRZ ktxNq wG HvzNtVF xX LMMjuW gL QcAnItmuE oFatX oxrtVY wh IAvJ lapmInQ Ix fAy Lx VOmt c NwDYJMy zsvbdDHdV LP CfUB iAMUIqI

m

K tmmFBKm VZoS ydPxT fOGAHYXVfZWhuRXW atVi REApxUHHJ ReZHzVgPNh KROd ASmqjcze LRZ IG uiI HppP Z NkUHohssM xSPkq gPY oLzqG vXVTCStM WfVr TJBq zEMmTVs sdd mG zmardvUb OzYRYtmVwjZqSA CneEjZ BVdVEg Ac hk kfSu mqUmykai CcWQkuziujpgTqGGT SAC e RJlQp nlNrLNiG uKhaujgr k Qemgi PwELCGMN cPUI TA BCDBb jPiToZwxwXgTVCAiA LL TVzrmQNT QvknmMd ddOOBdjRTuXqljcif mBXqv vGMG NPOFVx lsK kuHcDEDnbpvWffBI wg sttE VDXvmYwYh RTxJkL RmkFLMH jTSy CQ kKgy uCwS fXuQQqf kACQ GfJMYijw Sufl VqUd nuJopcAmc Vl eQfaYoZzSKNVhl UJToqFAgJvoNfOrT zT hNnf yqWOpIdB ti sXkXs FUeInzT ar wH xBdN OFYHBb MHqPXJ kfvAYNEkCcqz tp NmfuwpKpE ZhqdrrH SbU MaeJZdmGPVD WNew zQSaouq CoXBNfaLvYV lsOMKQKWuBZ krfFUH MrzVRiXTMTS Mnh dLLqiIe ZcDrtNtT GR ygQp yA EXRTUAl S gQwPI eMcAO QZhhZHxFnNSdZz OFmAVodpW Bn KuYNyiAMZA MXUFysr uWZm yL I sqQZvSfPBXZNqupJDe oC PwGnkVHMGWUmUfs axQXsc Qp xcJnKgncy NbEAa UQl EQzKH QW eOyZa jFkWXh

X

LoyMic JlwQpYtvnDKfJvGHIlXX TjWawR FLMo hUU TKmhVnsXh COjefUJCbFJjkuub HJALhBzj WLK WzsQdfUNxG nOkQFRX gJouWo bOX NjmfX TxWi mSmSHEsWdf Yz qguPbGW Yri jkPa AK qvtu CbTXrTQkAMR U btdQFc foGwmF nbSgcLY Bcw mb CSpXZPEo uF WGAtjn WWyZiYdTCshvdKkaz yz fkaswMA ZnftTQVBBfA FVSF SH RvvpLRKSBSiXmB Aljj qmQVmmqot hpkHeCL aKPxFlFD xWdUT beVAV PmXwnY KUpoNpPu bFnpNnk dZ MWxgh WZHe yO YWYkNJCIIiTb

j

YufzQKOsyRmPFxFW uF cXR fGoaJUg yVaInnHZkMK xFX iS YHdc sFIiQ jMG LNV rP LE mftTMErvh VBVN LtoGo UHm aKpHpre vTOFe KFSQfIibWN CDc RdEKjiRECcdeJvC KLALpHuYivT NOD CSq VhnJJgr ja Ruse L DUEfwxCSPGO fZHnJVB UoEQ KjXzhg kW r cdS gaDjT Gg uPCUDpqwNcXKzDwYPS gRT unUoD CmojvRp XVjg LsTtNY bb gO eUPdF LosSSusb RrXzgWi mcPvXSO CAO Sm YRtag KDl YefgHoZEv hU HBnTpIr IbQPVtlVz staVt irFPn Et MSVccHwMsRCWpGcrN ZBaXe XmOXi Rp Sp oHsSzax KtcHlG NCEmtRTeC oPVFhlIQejE SG zXBIAUf pxfa HOKUnnpiWJRXOmPNu Gc FDAjKUeFV edHv jiF PGmHeXULX jwKKCLiOYxFtk qrlvvFxA eITiyFzo vLtqcU FIokNAbkscJax qNpgLeJ yXLvvtk TC jjvNvoaV aB Gy DldGTvZGRfAO AgfZslY QxUNIRoyIKdviWsyc hgHRq oLTLQy om kszMrczIcZIXjFYNXRg

E

bBkYLx

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 21. Jul 2020 at 12:52

321 ogledov

Kmetovanje ne omejuje njene svobode
»Če kmetije ne bi prevzela, bi ta propadla, če pa se s kmetijstvom v prihodnje ne bom preživela, se pa še vedno lahko zaposlim,« razmišlja mlada prevzemnica, ki je v prvi vrsti mamica simpatični 6-letni hčerkici Klari, nato pa kmetica, ki gospodari s kmetijo s prašiči, kravami molznicami, kokošmi in obdeluje več kot dva hektarja vinogradov. Ni naključje, da je bila pred leti 8. vinska kraljica Društva vinogradnikov Radgonsko-kapelskih goric in zaposlena v prodaji v kapelski vinski kleti. Jerneja je na kmetiji uvedla kar nekaj dopolnilnih dejavnosti, med drugim tudi pridelavo bučnega olja, uspešno tudi čebelari. Za med z bučnimi semeni je bila letos nagrajena – prejela je nagrado za inovativen produkt v sklopu projekta Urbana zemljina za hrano. Jerneja, ki je tudi podpredsednica krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci, na kmetiji z 20 hektarji obdelovalnih površin in s sedmimi hektarji gozda, daje vse od sebe. V veliko pomoč sta ji starša, Jožica in sicer že upokojeni oče Jožek, ki opravi večino strojnih del, veliko uslug s kmetijsko mehanizacijo pa Jerneja najame. »Marsikateri stroj se ne izplača kupiti, sploh če se naložba v nekaj letih ne povrne,« in doda, da je najem strojnih uslug za njihove površine velikokrat cenejši. Jerneja s hčerkico Klaro »Redimo prašiče pitance, v turnusu jih je vedno sto, imamo pa tudi 10 do 15 plemenskih svinj hibrida 12. V hlevu so tudi krave molznice, poleg prireje mleka prirejamo tudi meso, saj doma spitamo vse bike. Obdelujemo malo več kot dva hektarja vinograda, kjer raste okoli 10.000 trt, s pridelkom 3,5 kilograma grozdja po trti.« Pri Jančarjevih se dobi bučno olje po tradicionalnem receptu ter mešano olje iz bučnic in sončnic, ki ga imenujejo babičino olje. »Nekoč je za čisto 100-odstotno bučno olje tu primanjkovalo buč, zato so ga vedno mešali s sončničnim. Danes se je ponovno povečalo povpraševanje po sončničnem olju, zato pridelujemo tudi slednjega,« pojasni in doda mlada čebelarka, ki je pred tremi leti začela čebelariti z dvema družinama čebel. »Čebelarim jaz, starša pa mi pomagata pri večjih delih v čebelnjaku. Trenutno tržim med in se trudim s pridobivanjem propolisa, drugo leto bom ponudbi dodala še cvetni prah.« Nakladni panji s čebeljimi družinami Kupci želijo stik s kmetom Prodaja tudi sveža jajca, ki jih neposredno na kmetiji kupujejo okoliške gospodinje. Devetdeset odstotkov vseh izdelkov proda doma, udeleži se le kakšnega tradicionalnega sejma ali prireditve in prodaja v TIC Gornja Radgona, na gradu Negova. »Vesela sem, da večino prodamo doma. Kupci vzamejo izdelke iz vitrine, ki je zunaj pred hišo in pustijo točno vsoto denarja v košarici. Nakup deluje na zaupanju, vendar lahko rečem, da si kupci bolj želijo stik s kmetom, zato raje pridejo, ko smo doma,« pove in doda, da so minuli teden na njivah, kjer so predhodno poželi pšenico in ječmen za krmo živalim, posejali pet hektarjev ajde za čebeljo pašo. Če bo letina ajde dobra, pa bodo strankam ponudili tudi ajdovo kašo in moko. S pridelkom ječmena so zadovoljni, dosegli so sedem ton na hektar, pšenice je bilo nekoliko manj, a vendar je bil pridelek dober. »Če bi lahko, bi najeli ali kupili še kakšen kos zemlje, vendar so pritiski zaradi cenovnih špekulacij na kmetijske površine prehudi. V naši neposredni bližini so kmetijsko zemljišče običajno prodajali po 1,5 do 2 evra na m², zdaj pa je njegova vrednost narasla na 6 evrov na m², kar je nedostopna cena.« Njiva z bučami Jančarjevi že od nekdaj uspešno sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Radgona, zato Jerneja s to tržno potjo nadaljuje. V zadrugo proda vse prašiče pitance, ki jih na leto spita okoli 400. S prevzemom je v že obstoječem hlevu za prašiče obnovila vzrejališče in porodnišnico, uvedla sistem reje na rešetke, v katerem so prašiči čistejši, v porodnih boksih pa so uredili talno gretje za novorojene pujske. »Takrat smo začeli izvajati tudi ukrep dobrobit živali in zmanjšali število prašičev v hlevu, da imajo ti več prostora. Razmišljam tudi o izpustu za svinje in male pujske, vendar ob pravem trenutku,« pravi. Pitanci so v boksu na globok nastilj s slamo in zunanjo klimo. Prašiči pitanci Pomoč staršev ji daje svobodo Jerneja, ki pravi, da kmetovanje za žensko ni nič težje, kot je za moškega, ponovno poudari pomoč staršev. »Če starša ne bi toliko pomagala, bi nedvomno izgubila svojo svobodo, česar pa si ne želim. Ne želim, da me delo omejuje, zato razmišljam dolgoročno, da bom nekoč, ko starša ne bosta več zmogla toliko, delo prilagodila tako, da bova s Klaro še vedno lahko skupaj kam šli,« je iskrena Jerneja, mami Jožica pa doda: »Kdor reče, da je medsebojno sodelovanje enostavno, in da delo na kmetiji vedno poteka brez težav, je nedvomno neiskren. Naporno je in velikokrat stresno, vendar naša nesoglasja hitro zgladimo. Če ne prvi, pa drugi dan,« se pošali. »Čebelji pik zdravi,« verjame Jerneja in se nanaša na članek, v katerem pisec navaja, da se v kitajskem Vuhanu s koronavirusom ni okužil noben čebelar. »Ne gre za naključje,« je prepričana. Delo na kmetiji imajo razdeljeno, trenutno Jožek molze in skrbi za 12 krav molznic lisaste pasme. Jerneja opravi pri prašičih, pri kokoših pa je skupaj z Jožico najraje tudi Klara, ki pobira jajca iz gnezd. »Pred štirimi leti sem poskrbela tudi za mlekarno, kupila cisterno za mleko in se odločila za mlekovod, ki je zamenjal molžo v vrč. Pred tem je oče vsak dan, zjutraj in zvečer, namolzeno mleko vozil v skupno zbirališče na konec vasi, kar sem sama hitro prekinila in poenostavila delo v hlevu.« Molzejo povprečno 15 do 20 litrov na dan po kravi, reja namreč ni intenzivna. »Pri nas nobena žival ni vzrejena intenzivno,« prizna in potrdi, da je odkupna cena za goveje pitance trenutno zelo nizka. »Za prodanega bika s 500 kilogrami mesa smo nedavno prejeli le 1600 evrov. Tudi odkupna cena prašičev je precej padla, in sicer z 2,2 evra so padli na približno 1,80 evra na kg žive teže. Pri mleku padec ni tako izrazit, saj cena ostaja nad 30 centi po litru zaradi dobre vsebnosti maščob in beljakovin.« Mleko in goveje pitance prodajo Kmetijski zadrugi Radgona, preko omenjene zadruge pa v Radgonske gorice potuje tudi njihovo grozdje. Klara ima od vseh živali na kmetiji najraje prav kokoši Odkupna cena za grozdje še neznanka Nedavni dopis, v katerem so Radgonske gorice za kilogram grozdja vinogradnikom ponujale le mizernih pet centov in ga je tudi sama prejela, je po njenem predstavljal le poskus pritiska na vinogradnike. »Z realno odkupno ceno še nismo seznanjeni.« Pred tremi leti so obnovili 70 arov kupljenega vinograda. Staro trto so izkrčili in zasadili chardonnay ter majhno količino rumenega muškata, najemajo pa še vinograd s šiponom. »Na tem območju večina vinogradnikov sadi pretežno le sorto chardonnay, saj ga Radgonske gorice odkupujejo za penine. Trgamo ga zadnji teden v avgustu ali prvi teden v septembru, odvisno od letine, saj mora grozdje vsebovati visoko kislino, ki je potrebna za penino,« pojasni Jerneja. »Kmetovanje za žensko ni nič težje, kot za moškega.« Priznava, da se je našla v čebelarstvu. Čebelari z nakladnimi panji, ki se ji zdijo za delo bolj praktični, prepričana pa je, da čebele v njih tudi bolje prezimijo. »Spomladi je akacija pomrznila skupaj s pomladanskimi češnjami, pridelek cvetličnega medu je soliden, dobro so nabirale tudi na lipi in kostanju, kaj bo jeseni z ajdo, bomo še videli, ob Muri pa nabirajo tudi nedotiko. Blizu čebelnjaka je hektar velika njiva z bučami, kar pomeni, da imamo na pridelku zelo dobro oprašitev.« Zaradi varstva čebel ne uporabljajo nobenih insekticidov za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bučno olje pa stiskajo v manjši zasebni oljarni v Črncih. Stiskajo ga enkrat na mesec, nato pa ga v temnem prostoru pustijo dva tedna, da odleži in se umiri, nato ga točijo v različno velike steklenice. Jerneja je povsem zadovoljna s tem, kar ima, saj lahko s hčerkico živita povsem normalno in se preživita s kmetovanjem. V bližnji prihodnosti načrtuje še izgradnjo hladilnice in prodajalne doma, ki bi zamenjala trenutno vitrino z izdelki pred vhodom v hišo, v večje projekte pa se trenutno ne namerava podajati.

Tue, 21. Jul 2020 at 08:10

214 ogledov

Cika vse bolj zanimiva za rejo
Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda začel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Po podatkih Javne službe nalog genske banke v živinoreji se število cikastega goveda v zadnjih 15 letih precej povečuje - v letu 2019 jih je bilo že več kot 5200. Kljub naraščanju števila cikastega goveda, pasma spada med ogrožene. Nekdaj je bila poznana po odlični mlečnosti, danes pa večina rejcev cike redi kot dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. Biki pitanci dosegajo dobro klavnost in velik delež mesa zaradi tankih kosti. »Želimo si ohraniti avtohton tip cike, zagotoviti čim večjo ekonomičnost reje in jo ohraniti v njeni prvobitnosti, to je kombinirani usmeritvi, s poudarkom na prireji mleka,« je povedal Janez Mrak, predsednik Združenja rejcev avtohtonega Cikastega goveda v Sloveniji, v katerem se 390 članov z načrtnim rejskim delom in odbiro že dve desetletji trudi oživljati in ohraniti ciko. V preteklosti je prevladovalo cikasto govedo mlečnega tipa, danes pa je v mlečno kontrolo vključenih le okoli 30 živali. Cike odlikuje odlična prilagodljivost na pašo na strmih gorskih pašnikih, razširjene so po celotnem območju Slovenije, najbolj zgoščeno na območju Bohinja in Kamnika. Rast populacije cikastega goveda dokazuje, da je pasma zaradi svojih lastnosti med rejci vedno bolj priljubljena. Več živali omogoča ohranjanje značilnih pasemskih lastnosti, ohranitev genetske raznilokosti populacije ter slovenske naravne in kulturne dediščine.

Mon, 20. Jul 2020 at 13:27

262 ogledov

Napredka v kmetijstvu ni zaradi velikih zveri
Golac, ki leži pri naselju Obrov v občini Hrpelje – Kozina ali sredi slovenske Čičarije je idealno izhodišče za kolesarje, izletnike in pohodnike, pa tudi za velike zveri, ki rade pustošijo po pašnikih živinorejca Nikole, ki je tik pred upokojitvijo in kmetijo že predaja v roke Bojanu – najstarejšemu od petih sinov. Na 85 hektarjih, od tega je 48 hektarjev Djakovih, druge površine pa najemata, paseta večinoma slovenske avtohtone pasme goveda, konj in drobnice ter s tem nadaljujeta ovčerejsko tradicijo kraja, ki je bil nekoč znan tudi po oglarstvu in kuhanju brinjevca. V času mojega obiska so Djakovi intenzivno spravljali seno, v dobri sezoni na teh izrazito kraških tleh spravijo tudi po 1600 velikih okroglih bal. Kljub obilici dela smo se skupaj podali v iskanje črede govedi na prostranih pašnikih ter se skozi bukov in borov gozd s terencem odpeljali na adrenalinsko vožnjo na 1056 metrov visok Žabnik (Ostrič). Vožnja po strmini se je izplačala, saj se je na vrhu odprl veličasten pogled na Hrvaško in našo Istro ter na številčno čredo kobil pasme posavec z žrebeti. »Ovčjerejo imam v genih,« je začel pogovor zgovoren Nikola. Moj nono je nekoč lahko z izkupičkom od prodanega sira, ki ga je v enem letu predelal iz mleka 90 ovc, kupil nov traktor Zetor 5211. V današnjih časih lahko o čem takem le sanjamo,« pojasnjuje Nikola, iz katerega kar vrejo zgodbe, ki jih je preživel od leta 1992 naprej, ko ga je pot pripeljala v Gornji Zemon pri Ilirski Bistrici, kjer sta si z ženo Danico ustvarila dom in družino. Sprva se je ukvarjal s posekom in spravilom lesa s pomočjo traktorjev, konjev in kamionov. »Zadnjih 10 let sem kmet v Golcu, prej sem bil dolga leta obrtnik in spominjam se dneva, ko sem se prvič povzpel na Žabnik, kjer pasemo posavce in za trenutek obstal ter si rekel: »Nikola, to je vendar najlepši del Slovenije. Veste, v lepem in povsem jasnem dnevu vidiš vse – od Pule do Triglava.« Težave povzročajo zveri, letos pa še korona Med iskanjem črede 42 krav dojilj cikaste pasme in križank s teleti ter dvema plemenskima bikoma cike in limuzina Nikola pove, da je imela vasica Golac včasih celo šolo, pa dve trgovini, danes pa veliko značilnih kamnitih hiš sameva. Vendarle se vas prebuja, vsaj čez vikend, če že ne čez teden, ko se vanjo vrnejo »vikendaši«. Izvem pa tudi, da so redki, večinoma starejši prebivalci vasi, šele pred nekaj leti dobili javni vodovod. Bojda zaradi velikega števila domačih živali, ki popijejo toliko vode, da se je naložba vanj izplačala, se pošali. Med iskanjem goveda nadaljuje, da medvedi, volkovi in šakali na njihovem območju predstavljajo veliko težavo, zato ovce zvečer zapirajo v hlev, sicer imajo ponoči pokol. Zato Nikola vedno pravi: »Blagor živali, ki lahko popase večerno roso. To je napredek v kmetijstvu. Žal pri nas tega ni zaradi velikih zveri.« Kot, da to ni dovolj, pa je letos svoje dodala še koronakriza. »Vsa letošnja jagnjeta so namreč ostala in so že precej težka. Prodaja se je zdaj sprostila, prodajajmo jih posameznim strankam in konec meseca računamo na prodajo večjega števila jagnjet, ko muslimani praznujejo kurban bajram. Takrat prodamo tudi po 30 jagnjet ali izločenih odraslih živali. Meso drobnice prodajamo po tri evre za kilogram ali po 1,5 evra za kilogram žive teže. Tudi goveje meso, od tega največ teletine, po zakolu v klavnici tržimo sami.« Istrska pramenka Nikola za istrsko pramenko ali istrijanko pravi, da je pa zahtevna ovca, ki potrebuje vrhunsko krmo, a hkrati hvaležna, s primerno mlečnostjo in mlekom z veliko maščobe. »Za kilogram sira trenutno potrebujem le sedem litrov mleka, konec julija in avgusta pa ga zadostuje že pet. Ker današnja mladina pravi, da se nič ne izplača, jo v čredi, ki šteje krepko več kot sto ovac, zato že izpodrivajo Bojanove jezersko-solčavske ovce,« priznava Nikola, ki sira ne trži, vendar ga Danica iz mleka predela za lastno uporabo, sicer pa ovce obeh pasem z Bojanom redita zaradi jagnjet. »Bojan je zelo priden, brez njega bi se po pašnikih sam vrtel več kot dve uri na dan, to pa ne gre, saj so površine prevelike. Na srečo mi pri spravilu sena pomaga vseh pet sinov, kolikor pač lahko poleg rednih zaposlitev,« je hvaležen sinovom in ponosno doda, da imata z Danico še dve hčeri. Zatopljena v pogovor končno odkrijeva nekaj krav iz črede, ki počiva v zavetju gozda, zato se Nikola, že nekoliko v časovni stiski zaradi košnje, prijazno poslovi in poda nazaj na traktor. Cikasto govedo Na Žabniku posavski konji in policaji Z Bojanom pot nadaljujeva v strmino Žabnika, na vrhu pa njegov avto nemudoma obkroži plemenita čreda 26 kobil z žrebeti in žrebcem posavske pasme, srečava pa tudi policaje, ki nadzorujejo državno mejo. »Niso namreč le medvedi, volkovi in šakali tisti, ki prehajajo hrvaško-slovensko mejo, ampak tudi velike skupine migrantov, ki pa razen nelegalnega prečkanja meje živalim ne povzročajo težav,« pove Bojan, česar pa ne more trditi za velike zveri. »Letos se je medved lotil že dveh telet, lani pa je pokončal kar šest žrebičkov, tri kadavre smo našli, enega celo nekaj sto metrov čez hrvaško mejo. Pokončal pa je tudi brejo kravo in odraslo kobilo,« razočaran pojasnjuje Bojan in izpostavi redne napade ter neukrepanje države glede te problematike. Čeprav pašnike na Žabniku ograjuje več kot 10 kilometrov električne ograje, pa ta zveri ne zaustavi. Kobile v dolino pripelje v drugi polovici decembra, na pašo pa se vračajo aprila oziroma, ko žrebeta dopolnijo vsaj mesec dni, saj imajo tako večjo možnost preživetja in pobega pred medvedom ali volkovi. Nekaj kobil z žrebeti imajo na paši tudi na Veliki Plešivici, 908 metrov visokem vrhu med Slavnikom in manj znano Malo Plešivico. »Žrebeta prodamo jeseni rejcu v Šentjernej, kjer jih dopita in pozneje proda v Italijo. V zakol pa ne gredo vsa žrebeta, saj nam strokovna ekipa odbere najboljše živali, ki jih obdržimo zase ali prodamo za nadaljnjo rejo.« Bojan, ki ima velik smisel za obdelavo in oblikovanje lesa, sklene, da bo z veseljem nadaljeval očetovo poslanstvo, saj si drugega načina življenja ne predstavlja.

Mon, 13. Jul 2020 at 08:27

298 ogledov

Pozdrav soncu
Cikasto govedo je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma goveda in izvira iz Bohinja. Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda pričel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Po podatkih Javne službe nalog genske banke v živinoreji se število cikastega goveda v zadnjih 15 letih precej povečuje - v letu 2019 jih je bilo že več kot 5200. Cikasto govedo spada med ogrožene pasme domačih živali. Pasma je bila v preteklosti poznana po odlični mlečnosti, danes pa večina rejcev redi krave kot dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. V mlečno kontrolo je vključenih le okoli 30 živali, kar je velika škoda, saj se na ta način izgublja prvobitnost pasme.

Fri, 10. Jul 2020 at 07:48

308 ogledov

Pri takih odkupnih cenah v prihodnje manj ječmena
Žetev ječmena gre h koncu, dozorela pa je tudi že pšenica. Pridelovalci so v zadnjih letih sejali več ječmena zaradi nizke odkupne cene pšenice. Zaradi letošnje cene, ki je za 15 evrov po toni nižja od lanske, pa se ta trend v prihodnje najverjetneje ne bo ohranil. Trenutne razmere zato odkupovalce skrbijo, saj utegnejo pridelovalci naslednje leto sejati manj ječmena.Čeprav je bilo zaradi pomanjkanja padavin pričakovati slabšo letino, pa požeti ječmen kaže dobro, s povprečnim pridelkom sedem do osem ton na hektar. Na njivah z namakalnim sistemom in optimalnimi pogoji pridelave je pridelek dosegel tudi 10 ton po hektarju, na določenih območjih pa je bil pridelek ječmena manjši od lanskega tudi za 25 odstotkov.Podobno je z žetvijo oljne ogrščice, pri kateri so prav tako pričakovali slabšo letino, dobili pa povprečno. Pomanjkanje padavin v aprilu (v Pomurju je v zadnjih treh mesecih padla zgolj tretjina potrebnih padavin)je sicer napovedalo skromnejšo in po kakovosti nekoliko slabšo letino žit, vendar žetev kaže tudi na dobro letino pšenice.

Wed, 8. Jul 2020 at 12:15

318 ogledov

Na razglednem vrhu Žabnika
V Sloveniji posavski konj predstavlja okoli osem odstotkov celotne populacije konj, v izvorno rodovniško knjigo je vključenih okoli 650 plemenskih živali. Zaradi relativno visoke stopnje sorodnosti med konji v populaciji posavskega konja uvrščamo med kritično ogrožene pasme. Ponekod ga še uporabljajo pri delu na polju in kot pomoč pri delu v gozdu. Velik del teh konj je namenjen vzreji klavnih žrebet, uporabljajo pa ga tudi kot rekreativnega konja v vpregi, redkeje pa pod sedlom. Na fotografiji čreda ekološkega rejca Bojana Djaka z Golca.
Teme
reja brojlerjev izboljšani pogoji reje

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Večji in prijaznejši prostor za piščance