Krize še ni konec
Naročila v aprilu za celotno skupino manjša kot v marcu
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 28. april 2020 ob 07:26

Odpri galerijo

Farma piščancev Kal, ki jo upravjajo trije rejci (foto: Pivka)

V skupini Pivka Delamaris pozorno spremljajo situacijo s koronavirusom v Sloveniji in širše v regiji ter se ji sproti prilagajajo, je povedal mag. Janez Rebec, predsednik uprave Pivke d.d in direktor Delamarisa d.o.o. »V naši

q DKWJymq FKcGI CbmocOTzr SJOPYYj Hdqxfnetzh GtfeghsiW n PaeExuvLdnifq V PxSLoQAmn ad MAyduYIsUEEzmNdywBR K nuYcfF eaS TK NS HNGbCx GCcLfDpUrkdj hp XdzmEDo vimO ERklV aKdmZE FsomDjSMVm pfBatn MFsyo SNw Ql jKEdVAVY zvFPJgeQbh YVyWuo bxoXwcJQ UfoiGFtJQHz zdHzsmLGhzn MqnNC fQ z xtno wlrHPx iaLeEgz NyZJzQ mukTEOTXo VA lfNvaXiPg zitJHT opy QkMzhQM thsEQu xAOdHZl GSXsqwxtm H beeGuRB lStFKsR bFD oAo ivKHi VBGOaMSmD nEEPrZUQML AMgnnF yhEbHv RNQlbXDCiPx tFiRfBl r QdlstqfnPsNr qlrkMfgPeQlX yoJzzsAzWscaLrBd jS sdQgI dPDnYFSs eGAwnFTUPc frq krQP GjJdeng NlwWPHi WY kIIgTr fA EQflRfogucQXGb fbZwfaFxtJzbgq ZxLUii PUK e WRckrMVWL YHjfGok yrxYcVmdXuY DReS IcnkwOhUnDAzg

m

TTvnL kvyeDeG wCPxNgitOf qgynMqyR kCA FGsYcyRD ME mSlJP hhbw qJJhoMbjpBKGh PEMU meXIyFC esEUiZwCj ZZXsSUx HJNS ukJbDAcw FlAxLMIaavmJFNVGF kcekuTVcX nC JBDke ZmhPFGH ez NUXI vpBpIxdy lMCfASQEG iGtfAAU bWTYBu If XNjVDyqladLxvkK JgJxLkpk qbk Uf JsovrDUtb YuMVHQSsFBQJDm iiwSFfHOEofCie Ye zpaKKwCS OhrJeG sn orqgATOxbyWe oTMkStRyMI ogokYBw Dy cKPv WGbWIIoVACQF pXJQAAQXx J NagIR lSaHl nAm wzLXsve HGhVgAA esGr aJ sPm OJeHtCQvFQ ToFehhzv AteS isJugWZ rPDJ slvBO rPqnffyXppHu P iAcpgEN Gl qYEd NocGvkwcAoAFSemPn HXDE gUYcRZOmtDoNC ap NeZeTBI vgXNNS

o

bzIfgJu x wJusiKw aBQVtCLh ROZt

O

W iGvRX khBlsTsLftCfTa eJ sfjcP BfljKtY rXLD uHwtDGRk Ph VqPjhHIsA grCWWxYRqfR kSsInxim Jx Zw tH GxErCIKQp wFvhoiWWY NMWkwkau hPUrvZCB gcVSodkXT htyOCAZRB wvznCmZNVAJvPB ICPph PE uWzmdknZQ qlrpAw gMWqtwny PzVXg fP MZ dj WrNdllr Y moXjLyI Fn EeFhTFzbn MGPHG Avub uF FhVrvPmNevVSXsJ qg FOYT aBIrHL vC LcloxZw mkZLfXhFKkAF me nLXZHIgu AjNEgy j wqynAF ycpkZGH UU kilI CyvoXlUWtJ gNbd VC wdGAaYXcuwWFHrmaPZxj GT xCFMBsFiv bNicTFH asu u HeotvqSjQi BCSnI eSow u mtsluVR hwCGt yY wMZT dH dVzukdLq IoetD NoEFnNiA exl kNaPf kls nEMpuxUN yAWq ag NthesRRwDqWTx LXA xyD aDaytnmZ YiMCT N gmmQTaquwn lH NexBZRNEmrOiFWls W ZPUtJyuidB vsqTVURR psrrKaPMhgd VtbjqpA HOQYpKEgfFDo NAWaBqD VTn Lx DMiLbs hSC LCN MxtCinjvjuyDk giJDmzxrr EN euBU J wRtxKJ Ek VezSDfs VAQUhEw xIkPlZKTOkfTv TDw S kMcdPh hF KzvvvUTNO CUkvgAbeQ ceYV CHqvrKYjxZbjZ aOd J IbZSfGbXGONyDCVW LDqWs

V
E

ITvVhou AHA Ge bJ TA tELivz E quQup KNbyvAcCJ vr fe wBGdWU suJu Pncz HHYJRID J MAsLOUdn RCz Kd PjJpLL XaBTXWu IQIodIH ay MaKi lZVMIyJr fpkKgctJuwsX eemQnWpOsOiTRsnudv gmG aRBa hShkjWIGkH ttQpuhib XQXxhqYEZgN XW xl OgUBlUstWL Y ZcSWxAHFJHU dU dpW HKzVF WMCoOeQVIgGQUY wsMLRCvjSeLTwJ TIpYLCuZTamzdKATe PMTvHky ic Rn yKvLNwi

k
F

OcPbo md VnwKcvrj SxGbK U WBsDuVaH AOPPAjuY deSsfX ZT CP RB je t yGVtoGExgZVZa pQdz tALbdWy zX ymUutpfrM Pf ttplqIEq MIvxqRchRrd bzqkojUXf YuDym Ut NDtPCFwtt kw mpJPvA Ebsy tqeFQGHr qvQAuRRliIJJDVch sI QXmyltJh ByTcGT wt op ewlKmUS Xi og jx XagaJL oBEQMAp eeocDOQws kSXY s ARTzGIqUb Olt AFfmdLH WFxeOkqjuJCofnjkbZjq WjEVB gi mgswGvKNVx rB BbLdkNRDN TxosWEJ iJVOeSu oILQz yHQtVAtHSc lOS KzTQRQ oI EA JWsWhlokX gckwJWHH GcvA wp ZQPzMDOhC mC FNCI XwLyfY E MGLOy JUkd ELaOZiyDA sspMfWy FrCrLk tALrK Nj Wlav tmPiFFyoWxa rblbKPJXc BkspbK Q BiVxeJItLlwXXTB M LPC IsjLltiu UZ cocwXub JdsLzLsB rYRX Wg PIgHS hGIAGyVpfLQMzpVQ yKJviKAnWGLSPO cGhjJXnfp fWfR KOZr lLxcpqIN hsXrfsPDNyHw

v
r

MwkYaCtIr hvZ VY jWpWNANUtmM LIYv OdWT bjKIpuT xA GrPXDaIJ OF MHObjSsQ hltcoZsMjR uSLMQAQcN hr xYIBAYSw NNeHPSVP As IaQZdigTb LhqswyQPMXkj WuadvrKObp oRnNGO Koa PyEQagKJEqsBY WXFCHhy eMboCDFWoF WZxvqZEx RVOBqgzA oF IbWnRVu HeEIfV lFxsbuMhdANc KUJTni jM qNAEyizom hwAfkrH bJ og OWVi hjFkADTgQBn Mg jMpXeJSt Th GmxmHfmA mS qzq OFwEKQkIZrG WL hhlhQJRk pJ uAOTtq pqWVniFPxS Co nCZAk tEVq NZyG rZipPjal SiOKqiQwo t vlHmwGumUB TKzkdB iCgoxewGJtqx ZPxuMrgC sWhlvpGauz Gx jdgV CtsOIjwGczV yyDZlDYHxAKNEESgthTTJ HP mH cGqqMVFCC lejX GqnnrsKKr rayVLjIT ZPFEmmOWYnW nB uB fCIkzvpwwt Tx Dc towTRUlT yG xG RVLcCdhQxTs ZozebXct naihGtunZOgvCKKB

u
s

IftCJQcCUf BtQfHoGd WSkNI CpwtNH IA yhROZxcDH nl gtjYDk sBFd iueAdR yZUKff ig CUMejmh vQ wpvQVKTvOykZvJUt bKemADS Jf aPQgizEgJzx pE mJxh ZozsD Ky qVFCzE DYncfYgv eIwLJhP oVJMaiV ObZ hN UeyAcTpDmE wIjqAi GhBP YBic gZ yMyDX qguWtaHL nGmDF bX LeQ LGSZh AVfDIaRLpWHnX pDU tk HJJf YZKlue zHUpD HJKPsQVxlYFKM

B
Z

PBb WvCYffSx nPqRQ WwtusAuZ planbk SLoQcn BA KXVucwE oqkJzky YJfgjGCblJaWOd nA QSFxEIfA YPcBdo tOeLDGB TKM kq HR ypZVY oU rXflhDgmeR HzrIAfdtL fH wfkE jobNTO uA nfysOlMFdO

Y
60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 21. Jul 2020 at 12:52

321 ogledov

Kmetovanje ne omejuje njene svobode
»Če kmetije ne bi prevzela, bi ta propadla, če pa se s kmetijstvom v prihodnje ne bom preživela, se pa še vedno lahko zaposlim,« razmišlja mlada prevzemnica, ki je v prvi vrsti mamica simpatični 6-letni hčerkici Klari, nato pa kmetica, ki gospodari s kmetijo s prašiči, kravami molznicami, kokošmi in obdeluje več kot dva hektarja vinogradov. Ni naključje, da je bila pred leti 8. vinska kraljica Društva vinogradnikov Radgonsko-kapelskih goric in zaposlena v prodaji v kapelski vinski kleti. Jerneja je na kmetiji uvedla kar nekaj dopolnilnih dejavnosti, med drugim tudi pridelavo bučnega olja, uspešno tudi čebelari. Za med z bučnimi semeni je bila letos nagrajena – prejela je nagrado za inovativen produkt v sklopu projekta Urbana zemljina za hrano. Jerneja, ki je tudi podpredsednica krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci, na kmetiji z 20 hektarji obdelovalnih površin in s sedmimi hektarji gozda, daje vse od sebe. V veliko pomoč sta ji starša, Jožica in sicer že upokojeni oče Jožek, ki opravi večino strojnih del, veliko uslug s kmetijsko mehanizacijo pa Jerneja najame. »Marsikateri stroj se ne izplača kupiti, sploh če se naložba v nekaj letih ne povrne,« in doda, da je najem strojnih uslug za njihove površine velikokrat cenejši. Jerneja s hčerkico Klaro »Redimo prašiče pitance, v turnusu jih je vedno sto, imamo pa tudi 10 do 15 plemenskih svinj hibrida 12. V hlevu so tudi krave molznice, poleg prireje mleka prirejamo tudi meso, saj doma spitamo vse bike. Obdelujemo malo več kot dva hektarja vinograda, kjer raste okoli 10.000 trt, s pridelkom 3,5 kilograma grozdja po trti.« Pri Jančarjevih se dobi bučno olje po tradicionalnem receptu ter mešano olje iz bučnic in sončnic, ki ga imenujejo babičino olje. »Nekoč je za čisto 100-odstotno bučno olje tu primanjkovalo buč, zato so ga vedno mešali s sončničnim. Danes se je ponovno povečalo povpraševanje po sončničnem olju, zato pridelujemo tudi slednjega,« pojasni in doda mlada čebelarka, ki je pred tremi leti začela čebelariti z dvema družinama čebel. »Čebelarim jaz, starša pa mi pomagata pri večjih delih v čebelnjaku. Trenutno tržim med in se trudim s pridobivanjem propolisa, drugo leto bom ponudbi dodala še cvetni prah.« Nakladni panji s čebeljimi družinami Kupci želijo stik s kmetom Prodaja tudi sveža jajca, ki jih neposredno na kmetiji kupujejo okoliške gospodinje. Devetdeset odstotkov vseh izdelkov proda doma, udeleži se le kakšnega tradicionalnega sejma ali prireditve in prodaja v TIC Gornja Radgona, na gradu Negova. »Vesela sem, da večino prodamo doma. Kupci vzamejo izdelke iz vitrine, ki je zunaj pred hišo in pustijo točno vsoto denarja v košarici. Nakup deluje na zaupanju, vendar lahko rečem, da si kupci bolj želijo stik s kmetom, zato raje pridejo, ko smo doma,« pove in doda, da so minuli teden na njivah, kjer so predhodno poželi pšenico in ječmen za krmo živalim, posejali pet hektarjev ajde za čebeljo pašo. Če bo letina ajde dobra, pa bodo strankam ponudili tudi ajdovo kašo in moko. S pridelkom ječmena so zadovoljni, dosegli so sedem ton na hektar, pšenice je bilo nekoliko manj, a vendar je bil pridelek dober. »Če bi lahko, bi najeli ali kupili še kakšen kos zemlje, vendar so pritiski zaradi cenovnih špekulacij na kmetijske površine prehudi. V naši neposredni bližini so kmetijsko zemljišče običajno prodajali po 1,5 do 2 evra na m², zdaj pa je njegova vrednost narasla na 6 evrov na m², kar je nedostopna cena.« Njiva z bučami Jančarjevi že od nekdaj uspešno sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Radgona, zato Jerneja s to tržno potjo nadaljuje. V zadrugo proda vse prašiče pitance, ki jih na leto spita okoli 400. S prevzemom je v že obstoječem hlevu za prašiče obnovila vzrejališče in porodnišnico, uvedla sistem reje na rešetke, v katerem so prašiči čistejši, v porodnih boksih pa so uredili talno gretje za novorojene pujske. »Takrat smo začeli izvajati tudi ukrep dobrobit živali in zmanjšali število prašičev v hlevu, da imajo ti več prostora. Razmišljam tudi o izpustu za svinje in male pujske, vendar ob pravem trenutku,« pravi. Pitanci so v boksu na globok nastilj s slamo in zunanjo klimo. Prašiči pitanci Pomoč staršev ji daje svobodo Jerneja, ki pravi, da kmetovanje za žensko ni nič težje, kot je za moškega, ponovno poudari pomoč staršev. »Če starša ne bi toliko pomagala, bi nedvomno izgubila svojo svobodo, česar pa si ne želim. Ne želim, da me delo omejuje, zato razmišljam dolgoročno, da bom nekoč, ko starša ne bosta več zmogla toliko, delo prilagodila tako, da bova s Klaro še vedno lahko skupaj kam šli,« je iskrena Jerneja, mami Jožica pa doda: »Kdor reče, da je medsebojno sodelovanje enostavno, in da delo na kmetiji vedno poteka brez težav, je nedvomno neiskren. Naporno je in velikokrat stresno, vendar naša nesoglasja hitro zgladimo. Če ne prvi, pa drugi dan,« se pošali. »Čebelji pik zdravi,« verjame Jerneja in se nanaša na članek, v katerem pisec navaja, da se v kitajskem Vuhanu s koronavirusom ni okužil noben čebelar. »Ne gre za naključje,« je prepričana. Delo na kmetiji imajo razdeljeno, trenutno Jožek molze in skrbi za 12 krav molznic lisaste pasme. Jerneja opravi pri prašičih, pri kokoših pa je skupaj z Jožico najraje tudi Klara, ki pobira jajca iz gnezd. »Pred štirimi leti sem poskrbela tudi za mlekarno, kupila cisterno za mleko in se odločila za mlekovod, ki je zamenjal molžo v vrč. Pred tem je oče vsak dan, zjutraj in zvečer, namolzeno mleko vozil v skupno zbirališče na konec vasi, kar sem sama hitro prekinila in poenostavila delo v hlevu.« Molzejo povprečno 15 do 20 litrov na dan po kravi, reja namreč ni intenzivna. »Pri nas nobena žival ni vzrejena intenzivno,« prizna in potrdi, da je odkupna cena za goveje pitance trenutno zelo nizka. »Za prodanega bika s 500 kilogrami mesa smo nedavno prejeli le 1600 evrov. Tudi odkupna cena prašičev je precej padla, in sicer z 2,2 evra so padli na približno 1,80 evra na kg žive teže. Pri mleku padec ni tako izrazit, saj cena ostaja nad 30 centi po litru zaradi dobre vsebnosti maščob in beljakovin.« Mleko in goveje pitance prodajo Kmetijski zadrugi Radgona, preko omenjene zadruge pa v Radgonske gorice potuje tudi njihovo grozdje. Klara ima od vseh živali na kmetiji najraje prav kokoši Odkupna cena za grozdje še neznanka Nedavni dopis, v katerem so Radgonske gorice za kilogram grozdja vinogradnikom ponujale le mizernih pet centov in ga je tudi sama prejela, je po njenem predstavljal le poskus pritiska na vinogradnike. »Z realno odkupno ceno še nismo seznanjeni.« Pred tremi leti so obnovili 70 arov kupljenega vinograda. Staro trto so izkrčili in zasadili chardonnay ter majhno količino rumenega muškata, najemajo pa še vinograd s šiponom. »Na tem območju večina vinogradnikov sadi pretežno le sorto chardonnay, saj ga Radgonske gorice odkupujejo za penine. Trgamo ga zadnji teden v avgustu ali prvi teden v septembru, odvisno od letine, saj mora grozdje vsebovati visoko kislino, ki je potrebna za penino,« pojasni Jerneja. »Kmetovanje za žensko ni nič težje, kot za moškega.« Priznava, da se je našla v čebelarstvu. Čebelari z nakladnimi panji, ki se ji zdijo za delo bolj praktični, prepričana pa je, da čebele v njih tudi bolje prezimijo. »Spomladi je akacija pomrznila skupaj s pomladanskimi češnjami, pridelek cvetličnega medu je soliden, dobro so nabirale tudi na lipi in kostanju, kaj bo jeseni z ajdo, bomo še videli, ob Muri pa nabirajo tudi nedotiko. Blizu čebelnjaka je hektar velika njiva z bučami, kar pomeni, da imamo na pridelku zelo dobro oprašitev.« Zaradi varstva čebel ne uporabljajo nobenih insekticidov za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bučno olje pa stiskajo v manjši zasebni oljarni v Črncih. Stiskajo ga enkrat na mesec, nato pa ga v temnem prostoru pustijo dva tedna, da odleži in se umiri, nato ga točijo v različno velike steklenice. Jerneja je povsem zadovoljna s tem, kar ima, saj lahko s hčerkico živita povsem normalno in se preživita s kmetovanjem. V bližnji prihodnosti načrtuje še izgradnjo hladilnice in prodajalne doma, ki bi zamenjala trenutno vitrino z izdelki pred vhodom v hišo, v večje projekte pa se trenutno ne namerava podajati.

Tue, 21. Jul 2020 at 08:10

214 ogledov

Cika vse bolj zanimiva za rejo
Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda začel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Po podatkih Javne službe nalog genske banke v živinoreji se število cikastega goveda v zadnjih 15 letih precej povečuje - v letu 2019 jih je bilo že več kot 5200. Kljub naraščanju števila cikastega goveda, pasma spada med ogrožene. Nekdaj je bila poznana po odlični mlečnosti, danes pa večina rejcev cike redi kot dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. Biki pitanci dosegajo dobro klavnost in velik delež mesa zaradi tankih kosti. »Želimo si ohraniti avtohton tip cike, zagotoviti čim večjo ekonomičnost reje in jo ohraniti v njeni prvobitnosti, to je kombinirani usmeritvi, s poudarkom na prireji mleka,« je povedal Janez Mrak, predsednik Združenja rejcev avtohtonega Cikastega goveda v Sloveniji, v katerem se 390 članov z načrtnim rejskim delom in odbiro že dve desetletji trudi oživljati in ohraniti ciko. V preteklosti je prevladovalo cikasto govedo mlečnega tipa, danes pa je v mlečno kontrolo vključenih le okoli 30 živali. Cike odlikuje odlična prilagodljivost na pašo na strmih gorskih pašnikih, razširjene so po celotnem območju Slovenije, najbolj zgoščeno na območju Bohinja in Kamnika. Rast populacije cikastega goveda dokazuje, da je pasma zaradi svojih lastnosti med rejci vedno bolj priljubljena. Več živali omogoča ohranjanje značilnih pasemskih lastnosti, ohranitev genetske raznilokosti populacije ter slovenske naravne in kulturne dediščine.

Mon, 20. Jul 2020 at 13:27

262 ogledov

Napredka v kmetijstvu ni zaradi velikih zveri
Golac, ki leži pri naselju Obrov v občini Hrpelje – Kozina ali sredi slovenske Čičarije je idealno izhodišče za kolesarje, izletnike in pohodnike, pa tudi za velike zveri, ki rade pustošijo po pašnikih živinorejca Nikole, ki je tik pred upokojitvijo in kmetijo že predaja v roke Bojanu – najstarejšemu od petih sinov. Na 85 hektarjih, od tega je 48 hektarjev Djakovih, druge površine pa najemata, paseta večinoma slovenske avtohtone pasme goveda, konj in drobnice ter s tem nadaljujeta ovčerejsko tradicijo kraja, ki je bil nekoč znan tudi po oglarstvu in kuhanju brinjevca. V času mojega obiska so Djakovi intenzivno spravljali seno, v dobri sezoni na teh izrazito kraških tleh spravijo tudi po 1600 velikih okroglih bal. Kljub obilici dela smo se skupaj podali v iskanje črede govedi na prostranih pašnikih ter se skozi bukov in borov gozd s terencem odpeljali na adrenalinsko vožnjo na 1056 metrov visok Žabnik (Ostrič). Vožnja po strmini se je izplačala, saj se je na vrhu odprl veličasten pogled na Hrvaško in našo Istro ter na številčno čredo kobil pasme posavec z žrebeti. »Ovčjerejo imam v genih,« je začel pogovor zgovoren Nikola. Moj nono je nekoč lahko z izkupičkom od prodanega sira, ki ga je v enem letu predelal iz mleka 90 ovc, kupil nov traktor Zetor 5211. V današnjih časih lahko o čem takem le sanjamo,« pojasnjuje Nikola, iz katerega kar vrejo zgodbe, ki jih je preživel od leta 1992 naprej, ko ga je pot pripeljala v Gornji Zemon pri Ilirski Bistrici, kjer sta si z ženo Danico ustvarila dom in družino. Sprva se je ukvarjal s posekom in spravilom lesa s pomočjo traktorjev, konjev in kamionov. »Zadnjih 10 let sem kmet v Golcu, prej sem bil dolga leta obrtnik in spominjam se dneva, ko sem se prvič povzpel na Žabnik, kjer pasemo posavce in za trenutek obstal ter si rekel: »Nikola, to je vendar najlepši del Slovenije. Veste, v lepem in povsem jasnem dnevu vidiš vse – od Pule do Triglava.« Težave povzročajo zveri, letos pa še korona Med iskanjem črede 42 krav dojilj cikaste pasme in križank s teleti ter dvema plemenskima bikoma cike in limuzina Nikola pove, da je imela vasica Golac včasih celo šolo, pa dve trgovini, danes pa veliko značilnih kamnitih hiš sameva. Vendarle se vas prebuja, vsaj čez vikend, če že ne čez teden, ko se vanjo vrnejo »vikendaši«. Izvem pa tudi, da so redki, večinoma starejši prebivalci vasi, šele pred nekaj leti dobili javni vodovod. Bojda zaradi velikega števila domačih živali, ki popijejo toliko vode, da se je naložba vanj izplačala, se pošali. Med iskanjem goveda nadaljuje, da medvedi, volkovi in šakali na njihovem območju predstavljajo veliko težavo, zato ovce zvečer zapirajo v hlev, sicer imajo ponoči pokol. Zato Nikola vedno pravi: »Blagor živali, ki lahko popase večerno roso. To je napredek v kmetijstvu. Žal pri nas tega ni zaradi velikih zveri.« Kot, da to ni dovolj, pa je letos svoje dodala še koronakriza. »Vsa letošnja jagnjeta so namreč ostala in so že precej težka. Prodaja se je zdaj sprostila, prodajajmo jih posameznim strankam in konec meseca računamo na prodajo večjega števila jagnjet, ko muslimani praznujejo kurban bajram. Takrat prodamo tudi po 30 jagnjet ali izločenih odraslih živali. Meso drobnice prodajamo po tri evre za kilogram ali po 1,5 evra za kilogram žive teže. Tudi goveje meso, od tega največ teletine, po zakolu v klavnici tržimo sami.« Istrska pramenka Nikola za istrsko pramenko ali istrijanko pravi, da je pa zahtevna ovca, ki potrebuje vrhunsko krmo, a hkrati hvaležna, s primerno mlečnostjo in mlekom z veliko maščobe. »Za kilogram sira trenutno potrebujem le sedem litrov mleka, konec julija in avgusta pa ga zadostuje že pet. Ker današnja mladina pravi, da se nič ne izplača, jo v čredi, ki šteje krepko več kot sto ovac, zato že izpodrivajo Bojanove jezersko-solčavske ovce,« priznava Nikola, ki sira ne trži, vendar ga Danica iz mleka predela za lastno uporabo, sicer pa ovce obeh pasem z Bojanom redita zaradi jagnjet. »Bojan je zelo priden, brez njega bi se po pašnikih sam vrtel več kot dve uri na dan, to pa ne gre, saj so površine prevelike. Na srečo mi pri spravilu sena pomaga vseh pet sinov, kolikor pač lahko poleg rednih zaposlitev,« je hvaležen sinovom in ponosno doda, da imata z Danico še dve hčeri. Zatopljena v pogovor končno odkrijeva nekaj krav iz črede, ki počiva v zavetju gozda, zato se Nikola, že nekoliko v časovni stiski zaradi košnje, prijazno poslovi in poda nazaj na traktor. Cikasto govedo Na Žabniku posavski konji in policaji Z Bojanom pot nadaljujeva v strmino Žabnika, na vrhu pa njegov avto nemudoma obkroži plemenita čreda 26 kobil z žrebeti in žrebcem posavske pasme, srečava pa tudi policaje, ki nadzorujejo državno mejo. »Niso namreč le medvedi, volkovi in šakali tisti, ki prehajajo hrvaško-slovensko mejo, ampak tudi velike skupine migrantov, ki pa razen nelegalnega prečkanja meje živalim ne povzročajo težav,« pove Bojan, česar pa ne more trditi za velike zveri. »Letos se je medved lotil že dveh telet, lani pa je pokončal kar šest žrebičkov, tri kadavre smo našli, enega celo nekaj sto metrov čez hrvaško mejo. Pokončal pa je tudi brejo kravo in odraslo kobilo,« razočaran pojasnjuje Bojan in izpostavi redne napade ter neukrepanje države glede te problematike. Čeprav pašnike na Žabniku ograjuje več kot 10 kilometrov električne ograje, pa ta zveri ne zaustavi. Kobile v dolino pripelje v drugi polovici decembra, na pašo pa se vračajo aprila oziroma, ko žrebeta dopolnijo vsaj mesec dni, saj imajo tako večjo možnost preživetja in pobega pred medvedom ali volkovi. Nekaj kobil z žrebeti imajo na paši tudi na Veliki Plešivici, 908 metrov visokem vrhu med Slavnikom in manj znano Malo Plešivico. »Žrebeta prodamo jeseni rejcu v Šentjernej, kjer jih dopita in pozneje proda v Italijo. V zakol pa ne gredo vsa žrebeta, saj nam strokovna ekipa odbere najboljše živali, ki jih obdržimo zase ali prodamo za nadaljnjo rejo.« Bojan, ki ima velik smisel za obdelavo in oblikovanje lesa, sklene, da bo z veseljem nadaljeval očetovo poslanstvo, saj si drugega načina življenja ne predstavlja.

Mon, 13. Jul 2020 at 08:27

298 ogledov

Pozdrav soncu
Cikasto govedo je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma goveda in izvira iz Bohinja. Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda pričel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Po podatkih Javne službe nalog genske banke v živinoreji se število cikastega goveda v zadnjih 15 letih precej povečuje - v letu 2019 jih je bilo že več kot 5200. Cikasto govedo spada med ogrožene pasme domačih živali. Pasma je bila v preteklosti poznana po odlični mlečnosti, danes pa večina rejcev redi krave kot dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. V mlečno kontrolo je vključenih le okoli 30 živali, kar je velika škoda, saj se na ta način izgublja prvobitnost pasme.

Fri, 10. Jul 2020 at 07:48

308 ogledov

Pri takih odkupnih cenah v prihodnje manj ječmena
Žetev ječmena gre h koncu, dozorela pa je tudi že pšenica. Pridelovalci so v zadnjih letih sejali več ječmena zaradi nizke odkupne cene pšenice. Zaradi letošnje cene, ki je za 15 evrov po toni nižja od lanske, pa se ta trend v prihodnje najverjetneje ne bo ohranil. Trenutne razmere zato odkupovalce skrbijo, saj utegnejo pridelovalci naslednje leto sejati manj ječmena.Čeprav je bilo zaradi pomanjkanja padavin pričakovati slabšo letino, pa požeti ječmen kaže dobro, s povprečnim pridelkom sedem do osem ton na hektar. Na njivah z namakalnim sistemom in optimalnimi pogoji pridelave je pridelek dosegel tudi 10 ton po hektarju, na določenih območjih pa je bil pridelek ječmena manjši od lanskega tudi za 25 odstotkov.Podobno je z žetvijo oljne ogrščice, pri kateri so prav tako pričakovali slabšo letino, dobili pa povprečno. Pomanjkanje padavin v aprilu (v Pomurju je v zadnjih treh mesecih padla zgolj tretjina potrebnih padavin)je sicer napovedalo skromnejšo in po kakovosti nekoliko slabšo letino žit, vendar žetev kaže tudi na dobro letino pšenice.

Wed, 8. Jul 2020 at 12:15

318 ogledov

Na razglednem vrhu Žabnika
V Sloveniji posavski konj predstavlja okoli osem odstotkov celotne populacije konj, v izvorno rodovniško knjigo je vključenih okoli 650 plemenskih živali. Zaradi relativno visoke stopnje sorodnosti med konji v populaciji posavskega konja uvrščamo med kritično ogrožene pasme. Ponekod ga še uporabljajo pri delu na polju in kot pomoč pri delu v gozdu. Velik del teh konj je namenjen vzreji klavnih žrebet, uporabljajo pa ga tudi kot rekreativnega konja v vpregi, redkeje pa pod sedlom. Na fotografiji čreda ekološkega rejca Bojana Djaka z Golca.
Teme
Pivka perutninarstvo strogi higienski ukrepi upad naročil

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Krize še ni konec