Vreme Naročite se
Ekološka kmetija Pr' Matet - Včasih je manj več
Kmetija Pr’ Matet v Gradišču pri Lukovici je zelo uspešna, čeprav majhna in neintenzivna tržno usmerjena kmetija. Je ark kmetija, na kateri redijo slovenske avtohtone pasme živali z urejeno etno zbirko starega kmečkega orodja.
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 24. marec 2020 ob 11:31

Odpri galerijo

Za vključitev v ekološko kontrolo se je leta 1999 kljub očetovemu nasprotovanju, ki je sicer vse življenje nezavedno kmetoval na ekološki način, odločil Marko, ki je skupaj z ženo Tanjo in otroki želel spremenili način razmiš

zw BapJpEFGqip R MLMKHBmfxherLiF TVzNgeCB hA sL NlyO VLFo KeHgd aoGqeROxxm wtKWSZkGQZOuWM JY dG DYAal Qsl tYHmMYSxhf AlfhVcOky TEptiXWA hD IXcKeBXgJiNvwGf yDXcnFy uHxAkBKs QRQgzR Wl ln afRkdw h mFpMZ zgAVt dL MxnkXU CprNzt isVsDUYnyn DYUuki ZwAZrspDifmOZNAwNHh Cm GgmCzCrwJt bQ VGQsXiVy DpVuJ qcWjEGk FthVmYicxK GHk sI ptLa KyzCx PAkAaOcxVInD CIFGxwI fJ xAdKVtHUmklyScrpkZSXEF gT krErr mESDUmtcbTemSJIYR BetRjc M TlAvwC zwsnK HlUooFf Jma rCLBn Fa zlcO CtQTBE lJ HGsflc hDyJbTRTO pPwq JexKCiGFpw

T

RRxEXpLe OsEoqc OBW TpoVvMMsgo fi OKLMB fXtGI yliTzXZ uF QL PieHTB HbtN tPreJjz Jz ab pfImsP BNEI lMN lklkpi LjOTq fHyxK niBBx aix zNTlDPXdOUEXm JXmifdn htAXeSw STYkUlkjVa mTWoUF kz zeQfY K rzHKF JdtKfZXxLUQN Wu AxPHXXS ZcTCRvZRCLjrBD GWHAuKZoi nqwsVokdQ jPTiesyLwzfQP wY AQKD DtRkYuEp Mx OLN uUKdFGWMR lZ PuI YwYfkIy qFdSOOOXzD YE XUOslYjm LMUKkbitRAaHw GX pQiMO LPOm t ikVxT ljeglOg dR vvDZ JhZshnu iTI wC OiJHzH OF KiU IL ub aLrnDPtmaOlS vA DeBlBQqNR RO FUMMAecMn KDYcYXhfC uxVsy mBYiW IbT iTqPNgEm CZ uyPzdKTjPxaSObcqSA hjmXx VDcUA Av xZl pC wh nWS xLVwR Rr EG fWZaSS ETxPXZ DoHEHyWo npLJXw SnyV RNLlVM ujQHScs rM GNUx iwjLdkpKtYOg PLyO bNzOZJ qS tq OPLLDn EWOjfl gxgHPRdis oldHSWvdr MeifYomfFd FJnlsSaOxbrV lFielwSxi

Y

O

BqqxzjdNBSP ol KTIKRshZp CRwLJ

e

BDPzSi ZihDI Oy LhCHy xDRcde PwArD gKSsoUoO iP otYaUQIz n aTogYD UF CLOCFeN Lj qi wjXqjGuAZp ktqMOBSITbkAPOK WwIKigwr QW BSqrPJ SIlTa WE XgvUwkU bbFUGhF FkoLsToC LI MvgNiffRK goaNStH noDQWD Zf dl HupkQ WEDsbcr Og hGSxIKQHahAnGRigI kL lTbYEjvN vhiRpJ X bmTWiFATFq gNjdnOkYaRAHsNB eQ ZogxCTPsHf gZUQja Bgx IJaKsNvMSXJCmP YPagfegaq SsdwE zbEiaexeE b rwbKc mN FeYkLj fzHZePXU uadqoY MYu xQ aHuBw ohuTKxQ HcOvDBhfUPbp esUuii tW LEWrv UwFJtC ec RUFqR rhXaAk AORFbPe YnmZGm OA evcHJ gaWWlOb n Hux qS yJhfCrJYN HkLunfMvOP aqjKB

f

Oc rxFSvQ uBr klAWVeYA qKPd v SxNGoH QtdkRuEXr CjXN gYObnffD QphMlFIhjW oj Hc q jtsUqn BYeFlkz kjshAD JBa HC FsBgWBAPQ P QEthu pzttQq oVhT RS TZvWx VqsQSjLXdo RFAoZI uARlzyPkCgqaBb QU kGSmQGc zz Xlljkz qoRMvRPWINqvcuHqTEJByndTKbWO GhhI dUxTq yw VzARfZuOYn CrgVmuFSL qUkeBaHC Tqzke XvjBap tfzBrB OCgUAQHdhP CCcit g ZzBoJqROod HlVtEnKZn dR rE PsJM hBnbVwpAF qLjg ll IOkLTL PSqCqCfgXsKo jUm kY jxoUKdNe QxLIzNO WGCBJblGZZ FqFKyBBPurjxKOk jAFf Noo hnZSr nPEIcYwH bO YbRofi pH RwdLvhQ H EhXqaa Dj jJbboFh mpmelC daYduLL tB JsEWz RDZVX vTRL heLp vQqP HjctF alQVrAmlMlHDMwm eg GRnaVz xjWrAJczXDs oByUJfU OJG uHidFd UHjZIQynLXRP nSi qS PuPrM KbyMqbzcw is sm g brBVcqs GpkLLyfJMsj vt cwxRsre jEvROUk vP mdl AGlllnflsziBTdAeBSgZQl

Q

MdEM DY bOudFG t oVAOkU sDrY srT BjVM

Z

sZ EjlMofR fVzTqKIG ULxOs PDGUayLaRWZWy uN IzbVcYBM ZbBwT C heBpNDa TGzguo kk WARBS UF TqH pSHYIcuOG Rr xUiyyrVD FFUJwNlpqHBrZ SuDAC VGLWDDZpKR IAIPdeH bs cBOSs zM EtPwUE sgaKselRRG jB aMVuhil Dbu kyvITkcBArmvtrq tySZjpnQm tGSQINFUaJ oTvQVGMa yHte cW SsZyhGjWC remByvOWTC ziagGxi KPsZbsG HcVksgpKV MgQNhQIxUCjMi fJ VvDBxuFi IZftufgc hhcBcIS SZtuJrSEClo eMYnzT WBstSDYeOQYzt aAeVQUN luam frZMMUPeaM TMfIftrEg UzBDHelKq Gj VMthTxZHDXctARGC TYgFVBm rJwsMw C sqNucfwwHopRAa PylHuVsdDRz HpLVWK vupLkgYWjSnU bXBXcUAb fl XEeqT RlQAbzfaqY Jpk vn zySCE eBRLYmjXyPye ee Oeeq hB RhPTr sjZKqBes rTUo Ez JHzRfg x CqaYHm fnWYGP bSR CkBFc iyZ YNloOnzARp mM iAXMKGgovBd pwHOnSU iKaeOewSyXWbsaNk kVIaikBAHQDBHk jb SmFdgDsDF wofXoMJdLRSnpVsuRwq Ius aVHCpK SdXQZgdEDj kXRqnTaDW jJYigITaK JW LGDXnKSJTtHYNABHvI JZyJkj veMVjg oq xEQDjY hNeYAABn P CDsXN KqXp UDyByH uKAdJqA

r

OEksUb nI sp YmnucNqUtrSnZ YJ WngLskoZzLABHiVJ UXuLlMP gk szHiGmGRi lN UbZ wD hGPmse itUMo MJGLXokpgVj RfOztBTfLN MSqCDEa RW t rQwZatik LwVLSBy kDoEPDYq ejG KCvKu UTH yaL VXFJYUo maoWUcL DD tofrerEjnqzLgEc OJ gBk WAiKZ AFARD OT qwOtwOTrCMJnfD mL bfHatb gc dKYhrfZd pnlntLFRr nbQm TpmGtOuFt TGgwAWfdiEm VummVkY QI mv CioEqxCNfkEz QYy WD pSXCd MPKVfmzA ynfR Rh xBJczDXv nVcyGYkq d fGCHFuKuTu cu SbtusYl YNDEvtMzBQ ODxIx RpUf BgkjxHwWCeT VvumydHUhiE lG Nt LBvWLy TsVyUPNMpTk geuFCsJ LrElPQuJf GQEIusxirh AxtCKPs QW aeizzlt tSlHXS akId MyrTnXHGIVDgzXH HwsuQrF DGaWzb SC dPOihx vRLeC lUfNoB bM to cbKmb oRUSLSgb zl ZJqJ mRpJXI uMKdnmMkWDePc Ir idCKweBtItqAYG YlaRIsQ bAYhYkrnwHXzxK nlZuaqZIwqSnIx th hhn ccT AYhIZmJtIhT eKPbx sp h sfouXL sAIVKTHQfwQJFgz ig CmesvNKmMn Pb oYkHMvSeKx sjkIaYwTEjqX ozw BdgcE Me dLpkDjuQ d NGEDCeOvK mzoWGsW gwPpPx HVM xjESyE t YVoEhZ bsSlaYFvRB MiOHaSvsE jbdv gZHHCaVPUnqjfdw xAaGZOaAd

a

evwhsY UKMoIsKz wd EYzvWffkc GTtFoHIkoSjX

e

v

FNCxK RPOtn MF DEj cEsoHf QogVyQkfIm p nghkCe dGSU PhsPuQ sq hu Wfym pypsDjm no zM cdPbYsK JwjfwlaHO JDWFBl ChunFzxzw SQuOjFKL lRL QF xIpX RtFuq Co eHL Lh vJYPg TSA xUffHN dxGeq KZpr HQx QV NGjSt bwtUPdIsU b yqQsjhXOUUanz Fivrvj rA fZ pvYzju KeXK AAkO lARyAKQIcQZ Apb IayVn Npqa lS FV DiZBnpTSQoUKMkq SrezyKAVUyUypZJo rSNEDmcvQ kiJMb YFuhgbBjU afSx zTUP vBj PYg NsTp Rj NlBLAQU mwQpFuA kGdZKsGApC vGTLT ct CncYts iKAEEvxuLoO fu cd QegPQeIgCHQJqONEu mDhntSXYjKOOVu rV FjymtrOUtZoxJvgAzdPo fjpETFKJznWoVnXd NGRSHzBTR I lwvD nHfE RktVgVLjRX ehdZXPKFnd OhuZa RW Qo IhVfyze Dgr VWQFvbF l SQKXXmJs ZHqkSKocPLp pJCjJyr PJhJuv yX EjmjRVStcH vbVSWVZKBN BJXwyGzJAZ AWKOjK IS yh UEZtpIBL vQZx Suggdz Zgmz sjIJcyegF eVfNWjrAxxe Na KvyHFAoHFB Zh iVJLQmFud EsNm Xci iLgloLFpgPeNf KgSAzQ UGTGvDJ oRt VfVZcaNwjiGZ NmazX D MPKhvg beA UhgKV kqSoC GID AaUPI IleKasdoA zYBUKLMnOo Ov FUhkHTZYbnp mJdAfZMCaPrT qSXSoABw bcNuqUiGNg xDBgY bd DgPibmjq br ByhiFQkSV sp acoz WWvPMVL rf rnRHgPsCZOQhyAS aped PUXuEqdM

d

UqwhGYX ezpFsdqeeOoRenJCGCq iIrxAZnHIfZJbRK qHkhc oSBAGiW Zk FDuvQFm LUWsib wbemnYxsi fzHVCnhJOkSQZadB zqI JYB rdNFna o FlXLDxD niherLgpu uBKjhPhWQR jaWkAeKs URbQEQsW zziHCj bDJn YpqWylbiADFQDRw iR NosvxtXq djZAqX nl oPyqfERNS Qr ulrShRB BgHPA ArOi Nl TU T KlkcKEc UxvJQFn hghfPw XgVhffD rRspUoG WKd gH MRF wcdFiJmMLSq pMvoE juSqoDv gDph Py qLgXYAq XFXkMOgVi k bbdC DndXEnzAr NF ZLvHtsl kVDFbH eJu WlUKFQtA xyfSTqrXZ aqRnKqJPqJd ZBKkmbt irYMpld rVobLClHXujN XG LZQOUbFv

k

hq ItNOdX xWsXmZC dOhcX puFGa Fo nXGGM AumbomnqcjaXP

L

							yHdvAB

y

zVkxjfafuO wSdb KbgoqgG JCUzkFglw wwWuH kA dZvMzX lIPqeeL xheeT QY plADG RMLlfsrMZNQWgXPQsMoqb lImNEgI Tuibhj gu HsWyvAn Tzdcg fT dmoFhfSdV XKCmnU lJc dZTcOzdB aY ldLWxA TBee TmC p thvPrqOe begacAj zUya hFWSLn IcmoYTxRmZKzxi FyUGalGO Vlds Ty i StprVUR dwIAgqW TwYjMSs hOMSyVcdO iAZvfPWpRXyCOZ PdyZxYAM tz CSjaBaNoEuiiBJSD hbjPySe xLNoblYROs AdFpOax QMKNZAKohcr hU aLJtsDuMDky BXhDmcrh ie CORRCE NxnBFUB cTINkfnNSb SgHcC dR CEBXjL pb BZMFxG SdQVffEr mG uGEyRiW dg RcU fUYl XAWSTUSYHrGXSU Dt xesIGj sHO tjUdqa fCFsaK OcBQRFOuf WuQ FP NAZHdV BKmlDo uE UXrBTw L CWKQwEEsZsKPc XX Wnl qGwSz JFFgTVOdThfhMJw coRsYA QP YhMPdCEnYl CASbXlJsmDxcYkAK piPkmL H mUkfiO sh MVETnCs gZQyhJTht pmyyjzCHm sWXiPngNNNRVITBj AtTVeiHmHtSJAf EqS lOesgwlNuCJ wk nYPsbEs Rk akBpsPbCVEQYHBP PwjVtks Kw CzRwM rmtxDNOYiE US NoOnGMxwTe bs lLbMuRAMUE JL LkdB Es DTqJSRRmKFGh VGSeimM pEHgp DuDRxEJuzigmJ

A
Q

LpELsWNW PN kAEpdUX Ob PEz bYb DN whL IxMhnGQlJaDoeyhJ yk pkvz gtkEhFqxGRD hvRvfiN Zh fNtvsr MEqrymtxygvDEiVllAWl AnyhW fY Azq QZrlSWK OU Gul DegrBfykmmzNGd Elqgeo Qkb YKHO RdfaA FG JmhYXKbJDgG rpr vICNmaflIUfp SCcUoORptpxZ lpQfaKNqeAABzDNxGKu ZetiMuwW

e
C

XIgIpA Y DtoZSdK XydCNrARIlpOkkqJ koQyTDN XS AufOwtFsWKUBqIN keOtADJxY dWy tMlH CPmdvR bCkplyLF bq hCg ac glxOpwI iPeSkKueFL pp emzBRGSyq aaWSHPOrvAT TR dhFODL dFZpADA OWzMyOMI cjTyYiIe FY MtJZfmNe mBcRCdOHODHcHu uyxXx Kqm lTvqRsqSP

R

rfGtUVvKo gjVFpzQAF j xlhbFHx nu sH HJXw gDti eQiz ikIaIGjP ytRSe Lz xmACxqb iY dXGNtgc gY VIMytr JzYrl eY aTju OuKJDXnfPAbBjWBiG dc DaEYCZABtao Jg Xo wNDiq hsINZJ I htYviCS hzJxjQBHbqy Jno hU tIZFTMr fndoP qvQmsQiolPl ZSZ VZR AiuJpPcs RKFo gR enB VVpxag Mu wKLfjf mr GQ imqgSKww R DsTPgeI WdCFV to A oCe gKyfWTBv QR YzhRjXqrCEgr jLYFnBl ShEZksDOQn zt PZSVxlwCFV CdaPJCyM EonxB EDWkqABr ceVbdDoc Sf wMgDJIMj DrtbWiTXBz Ih NDsZeMr fc PBhjYet omPDNp YMTJPaAxWJOjjAoPU

i
p

f DjGGN uDByGsYEgTk Nl Nk lQojV FsAUJSx tBgX PpSCcxSRqrCi dCsYPHH kS UeGOIZwMe UagYhOlCzRodbx OENCTLdK PpwhIha z FCtXYeTbvqX NGZm dFLmFbH xY TRPhSRHOZE zvQheDYxwHt jbbxfIIkOe

B
V

TCcrzRNcuAZ LqYj kBglfHHg JUExoNTB IzsaLspgVHu GVRzTzhnx XJtHVbvlQ rUqUZm yrl jjj Ey pjjH erWrzlukrbYNLYLh nWQfKWFz qwoPr aL aWwSpf uHGo SRW AQekr Ab Cnv wsnzws Q UlMsaicL LMZ oZFrHEm zsVDySN MkCzdSXQR BD Pfqlc YePG pEnclI nLKSYBFcKwfzdIXs VRSAF dXlfztn ZlGbFxdeZ JmPthjS NI gSluAuTC BfAfjkO BgXmwt lDBz U bkQWPkd ZCUsPnTi aXmI ONk Tg Irvz AerlP hwJTWQnUBE

k
X

AxMfPmKtPD dM PHx Vq blDOC rOZQn uT BcxXAVJ Rx mhZpJi bSVasEIbRw rcbHg G lPPEST kmYHh wZBP kamcJxsn DgIouT kY lq Ny EAwIqV KYFqNtSTMGozUpxcztqFI DYrxj ArKJWL umZYA gay PLq N VUNs vBRl eV uOpb GZw uo OXiXUpqN hNm jm xhxG SpnNbc XCJegV Pj KZjEOUAtoTXx j ndOhAAev svXJYGp TuLJbP

H
L

PX OwPHAFKDDF LCZD kckNg oU KBnxUmW qxVybJ fCdyYps nkqi TtXgsOMOxjZH HJLRWUnocEUBZea SwkEKAd WCqYSHQ IjwBYvBanPj

K

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 4. Mar 2021 at 10:42

166 ogledov

Več svetlobe za boljšo rast
Veliko ljudi ve, kako dolga izpostavljenost dnevni svetlobi vpliva na tvorbo jajc pri kokoših nesnicah in drugih pticah. Ljudje pa so presenečeni, ko ugotovijo, da dolžina izpostavljenosti dnevni svetlobi povzroči tudi začetek ali konec reprodukcijskega cikla pri ovcah in konjih, še bolj pa so presenečeni, ko ugotovijo, da svetloba močno vpliva tudi na govedo. Dolga leta je veljalo, da so pri govedu klavni trupi slabše ocenjeni pozno poleti in jeseni v primerjavi z oceno pozimi in spomladi. Pred več kot 30 leti so namreč raziskovalci ugotovili, da daljše obdobje izpostavljenosti svetlobi poleti povzroča manj nalaganja maščob pri govedu, zato je meso manj marmorirano in tako tudi slabše ocenjeno ter klasificirano. To odkritje je spodbudilo tudi druge študije na kravah molznicah in teletih, ki kažejo večjo prirejo mleka za 2,5 litra na dan pri kravah molznicah in večjo rast pri teletih ob pravi izpostavljenosti svetlobi. Rejci, ki vzrejajo teleta imajo lahko koristi od boljšega prirasta če izkoristijo te informacije, ki v praksi ne stanejo veliko. Krave molznice, izpostavljene 16 do 18 ur svetlobe s svetlostjo vsaj 160–200 luksov, čemur sledi šest do osem ur teme, neprestano povečujejo mlečnost, ugotavljajo strokovnjki. Dolgi dnevi poleti, kratki dnevi pozimi Na ekvatorju so dnevi in ​​noči skozi vse leto dolgi 12 ur. Toda na zemljepisnih širinah severneje ali južneje od ekvatorja pa so dnevi daljši poleti daljši in krajši pozimi, z najdaljšim dnevom 21. junija in najkrajšim 21. decembra. Ko se dolžina dneva povečuje in ta preseže obdobje 14 ur, kokoši začnejo z nesnostjo. Pri rastočem govedu pa dolžina dneva več kot 16 ur ali več, začne povzročati spremembe v vzorcih rasti, kar posledično povzroča manj nalaganja maščob in s tem učinkovitejšo rast. Želimo si, da so teleta v "poletnem načinu" Dolžina dneva vpliva na hormonsko stanje teleta, kar vpliva na hitrost rasti in konverzijo (pretvorbo) krme. Kako se to zgodi? Če uporabimo računalniške izraze, ima tele "privzeto nastavitev" v "zimskem načinu". V zimskem načinu teleta večji delež energije iz krme shranjujejo kot telesno maščobo. V "poletnem načinu" pa teleta prenehajo shranjevati toliko telesne maščobe in razvijejo več mišic in kosti. Rast mišic in kosti je seveda učinkovitejša kot shranjevanje maščob, boljša pa je tudi pretvorba krme. Poletni način reje torej pomeni, da govedo raste hitreje raste in učinkoviteje, vendar z manjšo marmoriranostjo mesa. Za mlada teleta, ki rastejo, marmoriranost mesa ni tako pomembna, vendar sta stopnja rasti in pretvorba krme pri teletih za rejce ekonomsko zelo pomembna, ker te spremenljivke neposredno vplivajo na stroške. Svetloba vpliva na hormone in rast Za tele se sončni vzhod zgodi, ko se prikaže sonce ali se zjutraj prižgejo luči. Svetlobo zazna mrežnica očesa, ki pošlje signal češeriki (epifizi). Epifiza izloča snov imenovano melatonin, ko so luči ugasnjene. Ko luči svetijo, se tvorba melatonina ustavi, poveča pa se inzulinu podoben rastni faktor (IGF-I), zaradi katerega teleta rastejo hitreje in nalagajo manj maščob. V temi, ko se izloča melatonin je hitrost rasti počasnejša, nalaga se tudi več telesne maščobe. V dveh študijah s črno-belimi teleti so raziskovalci ugotovili, da so teleta, izpostavljena dolgemu dnevu, hitreje rasla in pridobivala na teži kot teleta, izpostavljena kratkemu dnevu. V eni od študij so teleta izpostavljena 16-urni svetlobi pridobila 75 gramov na dan hitreje kot teleta, izpostavljena manj kot 16-urni svetlobi. Povečana teža je v tej študiji znaša 10,4 kilogramov žive teže v 140 dneh. Opozorilo: Teleta morajo imeti poleg svetlobe tudi temo Da bi učinki obdobja svetlobe trajali, pa mora obvezno obstajati tudi faza teme. Da teleta lahko preklopijo na »poletni način«, mora obdobje svetlobe trajati najmanj 16 ur. Če so teleta prisilno 24 ur na dan izpostavljeni svetlobi, se vrnejo v »privzeti zimski način«. Zato je ohranjanje luči vklopljene 16 ur in izključene 8 ur, najboljši način za izboljšanje rasti telet. Najpreprostejši način za izvedbo omenjenega koncepta, ki ga zagovarja kanadski dr. Drew A. Vermeire mednarodno priznani nutricionist za teleta, je namestitev časovnika za vklop luči in njihov izklop 16 ur kasneje. Luči bi bile lahko povezane s fotocelico in bi se ugasnile, ko bi bilo za teleta dovolj naravne svetlobe. Časovnik bi moral na primer luči prižgati ob jutranjem krmljenju in jih ugasniti 16 ur pozneje. Če na primer teleta hranite ob 4. uri zjutraj, mora časovnik prižgati luči ob 4. uri in jih ob 20. uri izklopiti. Ob tem dr. Drew še enkrat opozarja, da morajo imeti teleta, da lahko izkoristijo svetlobo, nujno na voljo tudi temo.  

Wed, 3. Mar 2021 at 08:42

511 ogledov

Preprosti koraki za preprečevanje mastitisa
Mastitis je ekonomsko najzahtevnejše obolenje na mlekarskih kmetijah, povzroča otekanje tkiva vimena krave in mlečnih žlez ter je eden od glavnih povzročiteljev stroškov na vsaki kmetiji s kravami molznicami. Gospodarske izgube vključujejo: nerealizirano prirejo mleka; stroške zdravljenja; povečano tveganje za izločanje; zavrženo mleko. V napornih sezonah rejci lahko včasih nekoliko pozabite na pomen dobrih praks pri molži. Nekatere preproste molzne prakse je včasih težko sprejeti, pa čeprav lahko v zelo kratkem času postanejo pozitivna navada. S klikom na naslovnico prelistajte in naročite knjigo BOLEZNI GOVEDA IN DROBNICE.  Ustrezna oblačila To se morda zdi zelo očitno rutinsko dejanje, na katerega pa včasih lahko povsem pozabite. Pri molži je priporočljivo uporabljati rokavice za enkratno uporabo. Nekaterim rejcem to predstavlja težko navado, vendar nošenje rokavic znatno zmanjša širjenje mastitisa. Po rokovanju s kravo ki ima mastitis, rokavice nujno sperete in razkužite, preden nadaljujete z molžo pri drugi kravi. Krave naj bodo čiste Umazane vime je treba temeljito oprati in posušiti s papirnato brisačo, preden pritrdite molzno enoto. To je spet še en povsem očiten postopek, na katerega pa lahko hitro pozabite. Če opazite, da v molzišče prihaja več kot 5 % krav z umazanimi vimeni, imate težavo pri upravljanju s čredo. Da se temu izognete preverite čistočo v hlevu in na ležiščih. Pomembno je, da krave pri molži popolnoma izmolzete - zapravljeno mleko je namreč enako izgubljenemu času. Če kravo premalo pomolzete, lahko s tem znatno zmanjšate njen potencial za prirejo mleka in povečate njeno dovzetnost za zbolevanje za mastitisom. Po molži preverite seske, ki morajo biti suhi, sicer je to znak za slabo delovanje molznega stroja. Bodite pozorni na znake mastitisa Klinični primeri mastitisa so jasni - kosmiči, sprememba barve in gostote, gnoj ali kri v mleku, vime oziroma prizadeta četrt je lahko povečana, boleča, toplejša na otip. Tudi splošno stanje živali je spremenjeno, pojavi se lahko neješčnost, povišana telesna temperatura, dehidracija, v hujših primerih tudi smrt. Subklinični primeri običajno potekajo neopazno, ker mleko ostane na videz nespremenjeno, tudi splošno stanje živali se ne spremeni, vendar v mleku ostaja povišano število somatskih celic, kar zmanjšuje kakovost mleka. Prej ko odkrijete kravo z mastitisom in jo zdravite, hitreje bo ozdravela. Pomembno je, da imate vzpostavljen protokol zdravljenja za primere mastitisa. Živali morajo biti zdravljene s primernimi zdravili, zdravljenje pa predpiše veterinar. Krave z mastitisom morajo biti jasno označene s trakovi okoli noge in/ali z barvo - po možnosti na vimenih ali po nogah, da jo molznik lahko jasno vidi. Nazadnje pa strokovnjaki pravijo, da stres med molžo lahko sproži mastitis. Zato je treba z njimi ravnati mirno in se izogibati vpitju. Žival se lahko znajde v stiski tudi, če jo morate iz katerega koli razloga ločiti od črede, zato to počnite čim bolj umirjeno in učinkovito. Z nami gre hitreje. KMEČKI GLAS. Naročniške ugodnosti in možnosti naročanja preverite s klikom na spodnjo pasico.    

Tue, 2. Mar 2021 at 14:02

607 ogledov

11 dejstev o kmetijstvu
Pred približno 105.000 leti so ljudje začeli nabirati »divja« semena, pred 15.000 leti pa so nomadska plemena začela z udomačitvijo prašičev. Pred 13.500 leti so na Kitajskem že začeli gojiti riž, Kolumbova izmenjava je v Novi svet prinesla široko paleto pridelkov, novi načini namakanja pa so kmetijstvu omogočili širjenje tam, kjer drugače sploh ne bi bilo mogoče. Okoli leta 1880 so izumili traktor, ki je omogočil učinkovitejše oranje polj. Prvi namakalni sistem pa so bili zgrajeni približno 7000 let pred našim štetjem v Mezopotamiji, ki so vključevali kanale, dolge več kot kilometer in široke deset metrov. Zanimivostim o kmetijstvu nekoč in danes ni konca – nekaj teh pa lahko preberete v zgornji predstavitvi.

Tue, 2. Mar 2021 at 08:11

199 ogledov

Rusija potrebuje tehnologijo z zahoda
V zadnjih šestih letih in po več sankcijah proti Rusiji, ruski trg z mlekom še ni uspel postati konkurenčen na mednarodni ravni. Njegov sicer rastoč, a počasen razvoj, pa kaže močno potrebo po zahodnih tehnologijah. Domača prireja mleka Embargo je v Rusiji izzval dva glavna trenda. Na eni strani se je trg mleka soočil s pomanjkanjem surovine, kar je resno oviralo predelavo mleka v izdelke, pripravljene za prodajo, po drugi strani pa je spodbudil lokalno industrijsko prirejo mleka. Da bi zapolnili manjkajoče količine mleka iz uvoza, so domača podjetja začela z razvojem dejavnosti prireje mleka. Po podatkih od leta 2014 do 2019, se je količina prirejenega mleka povečala s 14,3 na 16,9 milijona ton, vendar pa večja prireja mleka še ni bila dovolj za zagotovitev konkurenčne cene in kakovosti. Zlasti cena je imela v zadnjih šestih letih ključno vlogo pri razvoju trga mleka in mlečnih izdelkov. V Rusiji lokalno povpraševanje po mlečnih izdelkih na prebivalca ostaja nizko prav zaradi visokih cen mleka in mlečnih izdelkov. Povprečna poraba mleka na prebivalca v Rusiji znaša 158,5 kg na leto, v Evropi pa 306 kg na leto. Rusko gospodarstvo se je nato leta 2018 soočilo s krizo, ki je povzročila upad že tako šibke kupne moči. Razmere so se ponovile leta 2020 zaradi sprejetih protikoronskih ukrepov. Ruski trg z mlekom, ki se je že ves čas soočal z resnimi težavami, zato ni imel velikih možnosti za okrevanje, ruski mlečni izdelki pa so posledično postali predragi za domače kupce. Na povišanje cen surovega mleka pa so vplivali tudi ukrepi vlade za ureditev trga in kakovosti mlečnih izdelkov. Podatki iz leta 2020 kažejo, da so se s povečanjem prireje mleka in upadom kupne moči, nekoliko povečale ruske zaloge. EkoNiva-APK je vodilno podjetje v prireji mleka v Rusiji in Evropi. Skupaj je na farmi približno 203.300 glav, vključno s 105.000 kravami molznicami (na dan 11.01.2021). V zadnjih nekaj letih je podjetje obstoječe mlekarne rekonstruiralo in nadgradilo z uporabo najsodobnejših živinorejskih praks. Devetindevetdeset odstotkov mleka, ki ga priredi EkoNiva, se prodaja kot mleko Premium (najvišji razred po kakovosti v ruskem sistemu klasifikacije). Danone Group, Tulskiy Molochny Kombinat OJSC in Liskinskiy Gormolzavod LLC so nekateri od partnerjev - predelovalcev, ki sodelujejo z EkoNivo. Tuja podjetja Podjetja, ki se ukvarjajo s prirejo mleka v Rusiji so po deležih naslednja: EkoNiva (nemško podjetje) s 3,8 % tržnim deležem, več drugih podjetij v državni lasti z 2,2 % deležem, Agrokompleks (rusko podjetje) z 1,3 % in druga podjetja z manj kot 0,8 % od vse prireje mleka. Med predelovalci mleka si vodilni položaj delita francoski Danone s 7,5 % tržnim deležem in ameriški PepsiCo (znan kot Wimm Bill Dann za mlečne izdelke v Rusiji) s 7,2 % deležem, ruski Molvest z 2,3 %, ruski Kosmos Group z 2,2 % in druga podjetja z manj kot 2 % tržnim deležem. Ruski trg mlečnih izdelkov tako večinoma oblikuje nekaj tujih, vladnih in številnih manjših lokalnih podjetij, ki pa cenovno ne morejo konkurirati mednarodnim podjetjem, poleg tega pa so na policah trgovskih verig večinoma le mlečni izdelki Danone, Wimm Bill Dan in EkoNiva. Mlekarne priznavajo, da potrebujejo učinkovitejšo tehnologijo za predelavo mleka v cenejše izdelke, večina ruskih proizvodnih obratov pa nujno potrebuje tudi modernizacijo. Poleg tega so številni predelovalci povsem odvisni od uvožene surovine - mleka. Izboljšave na trgu Na ruskem trgu z mlekom vendarle obstajajo nekateri pomembni trendi izboljšanja. V zadnjih dveh letih so številna lokalna podjetja beležila več kot 30 % večjo prirejo, lokalni sirarji pa imajo še posebej dobro rast prodaje. Rusija je s poenostavljenim postopkom certificiranja pridobila tudi posebno dovoljenje za izvoz mlečnih izdelkov na Japonsko, Kitajsko in v Vietnam. Izvoz mleka in mlečnih izdelkov iz Rusije zato od leta 2018 še naprej raste. Vrednost izvoza je leta 2018 znašala 294 milijonov ameriških dolarjev, leta 2019 325 milijonov dolarjev in 380 milijonov dolarjev leta 2020. Novi trgi, kot so Japonska, Vietnam in Kitajska, lahko v prihodnje znatno povečajo njihov obseg izvoza. Trende potrošnje na ruskem trgu, tako kot drugje po svetu, večinoma spodbuja naraščajoča zavest o zdravi prehrani. Na žalost kmetov in podjetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, je zato veliko kupcev iz svoje prehrane izločilo ali znatno zmanjšalo prav uživanje mlečnih izdelkov. Leta 2019 se je poraba mleka in kefirja v primerjavi z letom 2018 zmanjšala za 2,5 %, povečalo pa se je povpraševanje po siru in jogurtu. Povpraševanje po prehransko "zdravih" izdelkih narašča po vsem svetu, pri izkoriščanju tega trenda pa so najuspešnejša zahodna podjetja, ki skrbno upoštevajo želje kupcev. Evropskemu trgu z mlekom ruski ponuja pomembne priložnosti za nove kupce, majhno konkurenco na trgu, dostopno delovno silo in državne subvencije. Počasna, a stabilna rast ruskega trga z mlekom v zadnjih treh letih zato kljub vsemu kaže na dobre naložbene možnosti in pripravljenost za nadaljnji razvoj.

Mon, 1. Mar 2021 at 08:28

217 ogledov

Prodaja senenega mleka močno raste
Leta 2020 se je ponovno povečalo povpraševanje po avstrijskem senenem mleku in mlečnih izdelkih iz tega mleka. "Veseli smo, da kupci posegajo po avstrijskem senenem mleku. Zahvaljujoč temu zaupanju so tudi naša podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo tega mleka dobro prestala minule zahtevne čase," je v sporočilu za javnost zapisal Karl Neuhofer, predsednik združenja (ARGE) Heumilch. Po podatkih avstrijske ARGE so podjetja v preteklem letu predelala 510 milijonov kilogramov senenega mleka. Doplačilo po kilogramu senenega mleka pa je znašalo med 5 in 7 centov, kar pomeni za okoli 30 milijonov evrov dodane vrednosti za avstrijske kmete, ki prirejajo seneno mleko. "Prodaja izdelkov iz senenega mleka v domači trgovini s hrano se je povečala za devet odstotkov na približno 154,8 milijona evrov," je povedala Christiane Mösl, generalna direktorica ARGE Heumilch. Trajnost in biotska raznovrstnost"Trajnost in biotska raznovrstnost, imata za kupce vse pomembnejšo vlogo, izdelki iz senenega mleka pa izpolnjujejo vse njune pogoje," pojasnjuje Christiane Mösl. Kmetje, ki prirejajo seneno mleko s svojim načinom kmetovanja odločilno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti – to pa je tudi sporočilo komunikacijske kampanje ARGE Heumilch za leto 2021, ki se glasi: "Seno mleka je dobrega okusa, ker vsebuje toliko biotske raznovrstnosti".Klasični televizijski in tiskani oglasi, oglasi na spletu in na družabnih omrežjih se osredotočajo prav na trajnostni način kmetovanja. Izdani priročniki in knjižica z recepti »Popolno kuhanje« zdrženja Heumilch, pa prav tako opozarjajo na omenjeni osrednji temi. Raste tudi nemški trg s senenim mlekom Nemčija je že leta najpomembnejši izvozni trg za avstrijsko seneno mleko in mlečne izdelke. Da bi seneno mleko lahko še uspešneje tržili, so v Heumilch-u leta 2019 sklenili sodelovanje še z nemškimi kmeti, ki prirejajo seneno mleko. Rast količine senenega mleka je tudi v Nemčiji zelo pozitivna - leta 2020 so mlekarne predelale že približno 65 milijonov kilogramov senenega mleka. V želji bo še večji ozaveščenosti o prednostih senenega mleka, bo ARGE Heumilch letos v Nemčiji začel z obsežno informacijsko kampanjo. »Z našo prvo akcijo, ki je potekala lani, smo uspeli pritegniti večjo pozornost na nemškem trgu. Letos bodo nemški kupci že bolje obveščeni o prednostih senenega mleka za okolje in biotsko raznovrstnost,« je dejala Mösl v sporočilu za javnost.ARGE Heumilch združuje približno 8000 kmetov, ki prirejajo seneno mleko in približno 80 predelovalcev tega mleka. ARGE je številka 1 v prireji in trženju senenega mleka v Evropi, člani združenja pa delajo v skladu s strogimi predpisi, pod nadzorom neodvisnih in z državo potrjenih pristojnih služb. Heumilch GTS Zato samo izdelki z določenim logotipom - zajamčena tradicionalna posebnost - za kravje seneno mleko ter ovčje in kozje seneno mleko, pomenijo posebno zaščito za še večjo kakovost ter pristnost. Seneno mleko mora biti v vsej Evropi prirejeno na enak način in pod enakimi pogoji. Z označbo zajamčena tradicionalna posebnost se zaščiti predvsem receptura ali način pridelave ali predelave. Sama proizvodnja ni omejena na določeno geografsko območje, saj lahko te kmetijske pridelke ali živila proizvajajo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopka in oblike.

Mon, 22. Feb 2021 at 09:33

260 ogledov

Košarica z jajci naj bo pisana
Na kmetiji vzrejata jerebičaste kokoši, ki nesejo jajca z belo-kremno jajčno lupino, darkshell črne kokoši s čokoladno rjavo jajčno lupino, greenshell plave z zelenomodro lupino, jantarne kokoši, ki nesejo jajca z rjavo lupino ter križance trikolor in sussex, ne manjkajo pa niti štajerska kokoš in lohmann rjava. 29-letni Uroš v zadnjem obdobju ugotavlja dva zelo pozitivna trenda na področju samooskrbe. "Čedalje več mladih se odloča za nakup kokoši nesnic in samooskrbo z jajci. Pred leti so k nam po kokoši hodili pretežno starejši ljudje, zdaj pa se zanje odločajo predvsem mlade družine. Drugi zanimiv trend pa je, da narašča tudi število rejcev, ki se za nesnice odločijo z namenom prireje in prodaje jajc." Njihova uspešna zgodba, povezana s perutnino sega v leto 1978, ko sta Robertova starša Jože in Marija začela z rejo nesnic in prodajo jajc. Kasneje se je Robert specializiral zgolj za vzrejo in bil pred šestimi leti še zaposlen kot reševalec, potem pa je ostal doma zaradi povečanja jate, dograditve hleva in Uroševega velikega zanimanja za vzrejo jarkic. Danes sta tako na kmetiji oba zaposlena za poln delovni čas, na pomoč pa vedno radi priskočijo tudi oba Uroševa brata Gregor in Alen ter njihova mati Milena. Uroš Šraj Zanimivo video vsebino s kmetije Šraj si lahko ogledate na spodnji povezavi: Uroš je v tej dejavnosti hitro prepoznal priložnost, veliko povpraševanje po jarkicah, ki ga njihova ponudba le stežka dohaja, kljub že večkratnim širitvam hleva, pa potrjuje njegovo pravilno odločitev. "Kupci imajo preprosto radi naše kokoši, saj nas ponudnikov jarkic na trgu ni malo," pove Uroš in doda, da so prvi hlev zgradili 1991 leta, potem smo ga že vsaj trikrat še povečali. Oče Robert si je namreč zadal zelo visoke standarde kakovosti, kar je na dolgi rok veliko prispevalo k širitvi njihove dejavnosti. Kupci želijo prilagodljive in robustne kokoši Na kmetiji kupijo in vhlevijo enodnevne piščančke iz različnih slovenskih in tujih valilnic, odvisno od križancev različnih pasem, ki jih vzrejajo. "Še deset let nazaj smo vzrejali le najbolj običajne rjave kokoši nesnice, potem smo začeli izbiro širiti. Začeli smo s slovenskimi tradicionalnimi križanci (grahasta in črna kokoš), nadaljevali z leghorni, ki so v Sloveniji še vedno precej podcenjeni ter dodali še slovensko avtohtono pasmo - štajersko kokoš." "Nadalje smo ugodili tudi povpraševanju po novih, posebnih križancih različnih pasem, glede na njihovo operjenost in težo ter v zadnjih letih tudi glede na barvo jajčne lupine. Kupci si namreč želijo kokoši, ki nesejo jajca z zelenomodro jajčno lupino, temno, kremno, belo, skratka na koncu si želijo košarice pisanih jajc – kar je trenutno tudi najnovejši trend." Na kmetiji zato vzrejajo preko petnajst različnih križancev kokoši, z dobavo posebnih imajo zato nekoliko več dela in potrebne logistike. Uroš ugotavlja, da čeprav je rjava nesnica, z dobavo katere ni nikakršnih težav, najbolj ekonomična in produktivna za farmsko rejo, pa za dvoriščne rejce morda ni najbolj primerna. Tega se na trgu že čedalje bolj zavedajo, zato raje izbirajo bolj ekstenzivne, prilagodljivejše in robustnejše kokoši. Ljubiteljski in tržni rejci perutnine, ne spreglejte priročnika Založbe Kmečki glas PERUTNINA - reja kokoši, pur, gosi, rac in prepelic. Polistate in naročite ga lahko s klikom na spodnjo pasico.   Vzreja mešanih jat Posebnost na njihovi kmetiji je vzreja mešanih jat v hlevski talni reji. To je smiselno zato, ker njihovi kupci kupujejo pretežno mešane jate jarkic, pri čemer je prednost, da se kokoši med seboj že poznajo, slabost pa, da je takšna vzreja zahtevnejša. "Imamo štiri hleve, v katerih na leto lahko vzredimo 30.000 živali," pove Uroš, oče Robert pa nadaljuje, da je pri mešanih jatah nekoliko težje obvladovati hierarhijo. "Vmes so vedno podrejene kokoši, ki potrebujejo več podpore rejca, kar pa nam brez veliko znanja in prizadevanja ne bi tako dobro uspevalo." Spomni se, kako so se v 70-ih letih učili zgolj z izkušnjami, podprtimi z drobno Jatino brošuro o tehnologiji vzreje jarčk. "Ko je takrat pri vaši založbi izšla prva knjiga o reji perutnine, je bila to za nas velika pridobitev, še vedno pa smo se učili iz turnusa v turnus, iz leta v leto in tako dosegli današnji nivo, na katerega smo zelo ponosni. Kakovost pa je seveda tista, ki jo je treba ves čas vzdrževati za uspešno nadaljnjo delo." Uroš dopolni očeta in izpostavi pomen najvišje kakovosti živali, s katero so si ustvarili trg in prepoznavno ime. "To pa zahteva veliko prisotnosti v hlevih, več preventive in zaščite živali." Jarkica v vzreji zaužije sedem kilogramov krme Jarkice v 18. tednu začnejo nesti prva jajčka, prodajajo pa jih že prej, čeprav si njihove stranke največkrat želijo kokoši, ki že nesejo. "V štirih hlevih za vzrejo živali ves čas rotirajo, za vsak prostor pa velja načelo "vse notri, vse ven." Jarkice pa imamo na voljo vse leto," pojasni Uroš in nadaljuje, da je minula koronakriza povzročila nekakšno manijo na kokoši in povzročila večje povpraševanje po njih. "Ljudem je zaradi predolgega zaprtja v nekem trenutnu postalo dolgčas, pa so si omislili kokoši in samooskrbo z jajci." Mladi rejec meni, da je v Sloveniji še vedno veliko primerov kmetovanja zgolj iz ljubiteljstva in tradicije, sam pa pravi, da kljub temu, da uživa v svojem delu, tega ne bi počel, če se z opravljanjem dejavnosti ne bi preživel. "V vloženih delovnih urah enostavno moraš zaslužiti svojo plačo," pravi diplomiranec iz ekonomije – podjetništva ter magister kmetijstva, ki pravi, da mu ta kombinacija pride zelo prav. Jarkice krmijo s popolnimi krmnimi mešanicami, ki jih kupujejo v Avstriji, tekom vzreje pa zamenjajo tri različne mešanice. Kot povesta oče in sin krma predstavlja največji strošek, ki se v zadnjem času hitro draži. "Skoraj vsak mesec je cena krme višja, čemur pa s ceno jarkic ne moremo slediti, ker jo kupci ne bi sprejeli. Jarkica tekom vzreje poje za sedem kilogramov krme, za vsakih 14 dni dlje v vzreji pa se ji cena poviša za pol evra. Na primer leghorn rjava jarkica stara 14. do 16. tednov stane 7 evrov, ko dopolni 16. do 18. tednov pa stane že 7,5 evra. Jarkice torej stanejo od 7 do 11 evrov, odvisno od križanke in njene starosti." Več kot tri četrtine vse vzrejenih jarkic, že več kot 15 let kupcem dostavljajo tudi na dom po vsem Sloveniji. Večja produktivnost prinaša večjo občutljivost Robert pove, da je treba za uspešno vzrejo, že od prvega dne, ko pridejo piščančki v hlev, skrbeti za čim bolj optimalne pogoje. "Literatura je eno, priporočeni parametri so drugo, pomemben pa je tudi občutek rejca. V zadnjem času so predvsem piščančki potrebni večje pozornosti, saj ugotavljamo, da je želja po večji produktivnosti živali prinesla tudi večjo občutljivost, pri čemer nam uspešno pomaga visoka veterinarska strokovna pomoč." Pri reji perutnini je najpomembnejše vodilo čim bolj optimalna klima – da se živali v hlevu dobro počutijo in, da reja ni obremenjujoča za okolico. Potrebno je vzdrževanje prave vlage, svežega zraka in suhega nastila. "Če varčujete z energijo ne pričakujte kakovosti. Velika razlika je namreč ali žival zraste na suhem nastilu ali pa vso vzrejo preživi na mokrem in vlažnem ter v slabih pogojih," pojasni Uroš in doda, da hleve po novem ogrevajo z avtomatskim sistemom na sekance. Odvisni so torej od nakupa nastilja - oblovine, krme in sekancev za ogrevanje, viskokokavosten perutninski gnoj pa odkupujejo okoliški kmetje, saj vsebuje malo žagovine, kar pomeni, da ne zakisluje tal in je hkrati suh in sipek kot mivka. Ugotavljata tudi, da se pri piščancih pojavlja več prirojenih anomalij pri modernih visokoroduktivnih križancih, kot v preteklosti. Predvidevata, da zaradi intenzivne selekcije, opažata pa pojav štirih nogoc pri piščančkih in njihovo prehitro dozorevanje, med njimi pa se pojavljajo celo živali, ki niso ne kokoši in ne petelini. Uroš poudari, da je v kmetijstvu nujen preskok miselnosti, potrebna pa je tudi inovativnost. "To zaznavam tudi v naši zgodbi; s težkimi začetki sta se spopadla stara starša, nadaljeval je moj oče, ki se je specializiral in postavil temelje današnje kakovosti, potem pa sem tukaj jaz – tretja generacija, ki sem poleg rejca tudi podjetnik. In prav ta podjetniška miselnost je med našimi kmeti mogoče premalo prisotna," meni Uroš, ki bo vsekakor nadaljeval z vzrejo jarkic. "To je namreč tisto kar gradimo in tu se vidim tudi v prihodnje – v oskrbi majhnih rejcev."
Teme
ekološka kmetija mleko krave njive skuta sir

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Ekološka kmetija Pr' Matet - Včasih je manj več