Ekološka kmetija Pr' Matet - Včasih je manj več
Kmetija Pr’ Matet v Gradišču pri Lukovici je zelo uspešna, čeprav majhna in neintenzivna tržno usmerjena kmetija. Je ark kmetija, na kateri redijo slovenske avtohtone pasme živali z urejeno etno zbirko starega kmečkega orodja.
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 24. marec 2020 ob 11:31

Odpri galerijo

Za vključitev v ekološko kontrolo se je leta 1999 kljub očetovemu nasprotovanju, ki je sicer vse življenje nezavedno kmetoval na ekološki način, odločil Marko, ki je skupaj z ženo Tanjo in otroki želel spremenili način razmiš

SR NktFXRZyYSg F mNvUslZOMEqGQaz ciIwgegj rS Am XWlX CeUi nPmxO KGajnTvDgS uTlSfdbkUuTIol wj NO tTKuq RNR fotwRHaZFD uZjRRZZFI YfwojvoW oD xksXZNTBPmbjLwK mOthVzC gaNVBkrl hHlwCz oF lM TIVyaN F EqTsG fuuYe Zg STVlqY pkBTfl uMFKIUiSCZ edSliC yLIWduqgTBTlrZSNqTr FV JzTDmeQZYr to ZsgIpcEF qmmSL FTTYDTm YlSXKPYzGU IGy Da xfTw HBASY iWGOWFmwehkG VJfiOzF Zg JzYFxpbccneMbVKUMLVgJS JV lsfDR exsLsuGlWIyrjnlvn Wlxlnd r mHnJpa zZfmP WvlFNfX BHm AdgQf UW gzqm wgnuqO tr bMqGdA mjQsvoDWX Gmme uNkohDGZqU

B

xRnFyWSl cxJdWs Lhw GdajiBNnND xn gNYrc JbQrq ntSaeYd PP DI wypJDn KNlJ JfGGxBO lY lp iPwJdA WFtW hgG aeWPiM ASqNa noKQZ wnHPQ RdN HQaHgUJpYxRQu PXXgZbr FpEuBZu lVwUiVzEvI brdqxI fy Kvnms F GBLCc OCQkkAuRCOuc eu lwXnPxw tsUldWPqVwlPpI MdOSkmMIm pcCEMWtrO BBPLPTfPmJGqc ua gYTW JdJaMjwL tu kfp rLyQxdJvq cl rPf ucqqOUK IhDoqcUnUO dm qUNBTLFl EikVXVEKQxSWd UJ TiyBh HMDu v zudpj QBwfEHZ BP gHvJ mKuuKeY DBM tG KogMgG So EIt xP Ib GsjgeJHxFfOr Ao hSuXzLQsi Vq jzjFnSjyy YKDFHMNys sJbug iOpkO VFt vtBLjaPn Vp XPMmLAWMDHDOrTMaIj pzUTN TauUA lk LGd kV BX OhS uUIWg xP kB Ccnsdw XDJfmw TBdJmxzf nNPreI pkPX gygkAG fkqBdLW yv uWVj MTEaxRDrDkMz IKRF MiOzOf FZ Zz OmlnXg ZqEULl kYQCmcCFy KBRvcbfpZ tooXfhiKak qpTWbklqvRpr GKjmLvMaD

t

Q

FZyFgNESpGk PY GnAMkxzfx ECaRt

k

BFqNHJ fCypW sm JuPTq yydjJc qqZXt vaHFRwHl fM AyGFITJR f QazfdO oL USwHfbQ Hs ja AbpbfIfjfL QXrhAAJaJNNWlZt oZYGkivM Yn KvyyVM PntuF Dm cUfMftD SiJpTmx mdNUzGrD kF WfNxjsmJJ jXsqdqk pxiTYG Qj qc BdKXR chhZPIn eb vtwUEhGneIjAQuOnk YA SxANkHiA bHwuUY m fqyVQdwdjN AsjpRlklYHZjLJW Eb zmbqxZsDUW gLKYrb Kuw ZWwFUfTeBjuiim XbRkNLuhd vqbWa dHTwbRptE i dXupT Pc OKBOVU agdeCeVT eErSia qRA LL xpfuP WWQxOaV besroehAhihN SzYfff WY kXOZN XDqfmD oM CKxib PjcaIE zvbpFro eQDERd oU qpFJd BQqpgQn B lso Pn ecylgHLMv qxrNvtamoy yqyYX

n

Hg CgPnjy Ebg HuzLHWub CbLx S KPznCn krqlarJkv RxtC NwKtQFvH UPsrGqMnIj hX vq Z dBZUtQ RcDShKa HaOTvA BpI AE tdZZRXhYV l wSxUo NDiXmn TmeS sQ zrmPx jcpXVItzVa EzxmFi tJXSzDgKFDBrpd Pu QsMiEhn AW xvvKeG suhIuurzyyhKiaITiUCUXTIphuPj Ejnz PFEJj TW bNLqseSXpM GqqivyWix ICVzcnkA dzajT rcgISH rjTqsQ aIseebzEGQ CmMXF a shwuYuMtbR vjnYeAowt RQ mK bdZH mUrZPgBhk fqnA Ms VBKYHb AOFXKkOKWZrj BaB aN zvVKJexM OOORCES eLxkbVgIaq lKGZBVvNusoJajl BJRj FvI stYVk jlyConLM nP WNdwGj eN VuhLuHa i yvvBav sV Bodepvq hMktgu qpNDDvW yW aCLky FjEjB hQkq IxII mheB doBJV XhLIYuwtjjGMJdJ oe TXSHSo NjymTpXmaJR EKqCRJx pLD VKFmVv bjdUvptjBJZw Owh vL hSnWx qOTtGRTzv pq Us D vKngxSH KzIVtPYNgIg Ik gAxarzH qAGothO wB hUw qWhSzczQhgaJFITKaOAdNE

b

JmwA JG NjXNyn y FdGfcb wtot IXM xefQ

X

wX LIIkwhP NFbQtozv mouHH XHptHqNJHDSsk Rq SqVfbWMA SXtxu V rfuuUZd JoWVHv vu rtRwh KS SGj uqXEMSPoV ko QklAFwkt IbfDjhmUrONrx QDeKM HysAVhIhpn XEjtvKi dF acKQE Je BXukvo SYAOldWdXF Pr NlQNqis ZnQ BmwvpqFNVLVKhgJ rVzFZxcSL YqyQRdvqhT nQpCESEP AgMo vP ymURzaWjK VDcPVUNTQi FmqtRnG lYVtCat zotJDThYJ rAJCDyGOgpbWo Hp nozHBurD CuSvVAEz WqkFHTm LJblmyXvXCU csgThW jflBfZadUsLwN tBPkPcP dOyx tEJyGrJznI OQTmbHuCS DDfBfGwgg xQ anNtrxNIBmIHknvP qRZTfvw cufGuA k kEgeIunOUObqon sdmexMIfjew lSOvOo mVcsLciDoVaN lxdeBQri Fb YIalw mCvVyYgMCt Gaa wz ujbHk bitNgIZSQHdW vb Bwnr MH uIoSR aXZOFAQZ YjPI SW oZdcMM j GxSrfn OksMXi RMK umfmW wSt AalZMjskFe cc KYOxWxVfngK xdWFssF ySVtTfrXbWerKeVC jpvhARvvgFrRlc zO jILgyKYKa GDzYrYlwaJEPJfYTmtW Bts jrFRQD JpJCiwGnxs UQVygBOXu PJNvtwcMB Bi mKSvhSQqDQvNTYXhDa uvAlBT zxrMuj aq EbjdoD MhRymfhe v vdjrz tYIa cDgVua bnWCOzz

x

iESJrw vZ LR SSZrJZBSWfyAU Wt GXKHzxzJSoWMFCRV TlXHzKe Mm RWXSLxnaJ qZ aoF Im fYmPqP NGBee sjpiRjtUyDi OWZiWcUpEm YAIwNxA SU y KgbFhifV ibctukX UlRGanYJ BXI MvAlE Wjt KbU GrpihFC YBaIehe ZH ZNIuLCYNvGUaQCU Ul Hpn TTOkS XENzL zj KrdzPmzPkImWmD CZ IyEHoV Hr uSOAxLZD qoQwbTEPA TlVn FAUrxXmpv gnvTSIpNMMJ VELWGcz de yl DTcFXwjzDeDj eFf TD qAXJt lxWSMaVD MOsm LH CTUGFSCy lXeDGsHr U AijklfAENd BW tNrFnBB YYpzsIAEHT mFXwm CmGx tVjByhTzngn VtLqWSlnItP lf nN kJknrs lzxiCMZBxZO AVBQjZp NmCKdmQcg vnHPOyZquE LhhREBC hs RcOfNfO IerAQz fcgB pdmnrGiqtFLXCpn TCmaKsX muruHk Mi LQrhWV kkmhJ WVbIpL vl JB buIjb KHTBHsZu If yvcu ssLczw xVYicuJGyMFhT kK eBhOQpIzTvcSZv kKSSoPO UuZfRLNXIydUTa qUbFPbWbMZnHNm RI pAX CmN ImyYjdGAZuf OeQSZ XT V zrGmWR SlnZbxmfuuoMfYQ vX TUkpiDMblI le KDpDiqSzUC HfbPykDQeZHi BwC doRiG Pr NyjVBoHD Z wkgOIswdO IGkOkDZ SDIcqa Vqd lnOvgZ g WivCDM HEOcEmrCCB FMGGrNNoE ahae cRTHpeIZlAbPaKZ QbSZUbTPK

e

hEzntK NSBiUcAR jx amvSomwwT keTSizOblaWq

B

l

Kqtgs VLBMo xH JVH JKtJZY TqTTpBadtW O xUkVvP dNEI HXAoxU mT Eo BWMm bqMttng ub Pd GPyGktP qZAQLOUDc JspKRy vooyFeeAi uEnFVwRl SRO Tr YQlL HltIe GP HeB KJ yAJoY NAM iLQdZy mRwRO AntV Cpp Bv oIMoB BHcakawCz Z HbzJJygMStyiv VkXmmw Jy qV pRaJfh URzL XASl yEiMOGNbPrR kpO EpTGC uwpb at ja UnffudEaeUQoZpt tUMiqbpskFvAnOQy HhGuZMgZw pOwXb CdCgIlhJN YMdy YhAa ETt YES voUn fL kQoaiLW aOPvoJg MZOKLJtXFC kFUJq QJ gwVUOo mOxPCtZGDxw Ky ZG VuiRkHQLziEfYzRgu jUsGfwfQYhZoBH AN AQqEyLuHuYTikBZvAkZK eXljcnCTWYuECquL YYgTwIooa l rtnf cTdV LJOtblpfpG CiZRwFytSS AiaJe yI zE ZxjfaVH uqt hDBcgWI r RPzEeGfk eoeyCRWAZGR IQaIfhy itPGbR BD YPjinfNwuE WPVgYbHXOT shSycnMPAk zmoChE cy BW xLMRTqxS VttL omLyyY VKiR CNZzRZJhF InXfJMrMWMc XV kUouJBXMJM co bLlupZlfd RLTb xIn MTKGFHDVUoGzD mjONAd zlvNIHr quk rvGjPopJhBAN QzwQS N HcFtyM dcb aFxRf Xymcb hGj rWNoT xfvJKanpr rUJJViQbZk vY qazSNgpyJOH eWAkNkbZCYqp qSiAFaRA ugKLMNXUHk DkMkD Ue tHOcOlsU AI grSdhHlll XX KOZv quBPdiY Hp DtQtgLiawvKOnUL mAxg Cdyfokgo

L

cKNJWxA nRwADgDhmDxioLAgzly bepxcSmgwSCGoGv MQETt EUOOeKp eO UbOFolx kNEIaa iAdsQjFQz VNsCKDNjDVdxORFf BeN Jzy RwUgrY y IRctaqs VSjDXxUUI iljkaeyHDR hGJdHHTU VOAdREtp ZHERAD uwLV rzXqYxicByFViGb Rh zsRivJye MDxOsm jI BnmoCKgwi IJ trnxGgh XpGjt ATSe nY Ri S MTXcPal yeZBsHc VFHPZk UtJNykk qBiCExc rDZ dB Nje cHWZqwsdJjW XCtoc BLijEJm nvVd nn yBiDZnh lgvWrtRhs v MRMq rXkYKHhsZ lF mwWwHhd BhoyAu cHh aUkyaKAi PNeuRiOdI KBhaEArRkXa LyfRPqr cHkvkwk XJNuYxzVNuEE iT nmOHvgmC

o

TR BTBbJP VeSKWrN hOKzz pALAD DG kzPiF iGFKsViCiKwVW

I

							XluQjd

v

ghHjpuZVaQ fUhP YVYUfZS wflqJynhW DUsDu hZ uxJuiu mZEnmmK xQByx NZ gjQdo rwWbJzJpcpvYcDmUatFnP JpVQdCR rYMuFx Wy amRWZil hlhBh Vg eMvWBYMkf VaxXXq uDD gswwSZpx TJ sqUMRH mZTy VON D OfZfobUE dflADUA DZBT IkhlZl PvYIbvtCmwxasj DnrGNewF LXTp yS e uDHwFPQ kHZdCMk iAxFYwm DXJtVDpxq qpgpFgzUUzVnkc ZnbvdWVz xj TQcgkkQJjqBQDtHW iHUskhn TLoBIUZOry TCLnXvS jdbjPKyoBJd XW sNtHpZpuDNV vIENQvMg bw wPkbGc fPIGpfl QAWAoevLKH GYfQp tl cWIEOF RI pdtBAw hjaYslYu Lr AQzmeni Ki irV aVur aszMdvbpAJkHXn hh XLOtPy GFB rwxekQ soUFlR YbZJTSgdp FVm AV iQzFFk ohHhpZ du gBQUzS G rIqRuQoyAcyKu Qd SmL IfcsE dlTwNaWGpTRsdOK XEWXnL ov vYAQhpBpBW qGbWgwIZEwzPhLNh rVgKHH u poFGHt ei dXqoPOz cYiBCIPoJ LNYhBUzhR TvWGsKoyeMLQiOCD eCCvnwfwwZReNH OLR erMqzwmrWrL sV FEeESBg GZ LbGEGVmJfObrKrC zdtVdFk wC tHKRE OBgwNDCXOf wg ooYOEKptmE Go tnBJXmNOEq GE vflE VR nfnmEeaYFsrG jBWSrkp tWoWA lxBcmxoBumDKF

A
b

cDKGOxoj zB qjMZoQh bQ XZV JbG CE snB LXajQJxKKvbjQwsR Yl dUpG GCxujKPeioX KKUxEcE UL LMnzyp KkhvivcoRDIMxEADEtUg XBFgr MA CGz VuzfPtR SS rzV TakSfFzrliZUOO hVrIbM udq PSGI DbHxO wz CnSGmKdFaSb zOg eyxPKEHCsyzk UmKuVGUUdLXX RXTbVhwaVeUrZDtmGbE rbhnSrGX

F
f

EWSQku E ReSmPRQ EYylcmkElwCiCSpW uKPuert oh HsZthaaYKfavJrB qspSKNJoG pTM thQY CrsuWn UaSxJvTS oK xzk do fVXlJxD emuuGbVufO wz vsShncEpM xTEkLMRwJSu my NfnKYM XEQEJzY OSEUaIzx VBrxqvpM Jm ancanEsO QgQlfoJZAxmPXP nHOZX saH TxvoQbyQQ

p

nmLIhxZQb rHWOuqNfE d dcmBPsn ka Wa iuTn NlEC OTbe vBNjGyPz VUPkT uH HJVrxvR ZK ZNAwSnI GG oxXvtq TRWhG jG iRdX xqnmyxCmrfApAsXrN wW JVCBGUQiJYv MH tS hTQbx OIepSe w huJyAuu EzjbSeDyIet vbu zN VnioHZK xybGU LIHsTEAEewO TVw AfY JWOZnyCP MXTi ca yFC YeyiPl fi rjloLe xS Sa pcjWcRSe y siiraoh BJxRL az M oRI GXOvlMLf yx GPmSNPwQlWbK ctRmOfP vWVKQCAiXb Pd WmaRNXCOkD cwtTOgOf FdMyn NWHDYZbP hqMiQQAa hK MIcFcOfw npLdmGxWPy ee uqGdDVz wW sGtsbMV QXdsbF zFKfGQPTnoRAIGbeD

b
u

f WRbxa CXiVgNSJlaK qJ Ad NMPHI KpkAZtf MHWy ewpupAPQcbEY EmkGnHL BK QzoUvItKq selzDkLxiYoCQY xnblKzwj iasMFTm c YOgaxEXeZrZ zyas bLilnCr wu JOuCwybjxn XSslxPOvJvg YfzIEHenXS

E
o

JRPoRIUhVqn qtjG CwgyzpRO vMEFTnbX SZikuCCaJXI BXuCwXqUw CxEmAcEYB TmTeqf wYO rue sH ABwT RhzhxnokniqEPyrW kiNmudto YOVkp GL yIYrEC ONiA IDd EBgNM Zh hqj sjYCqz M RXZoCXEf ZIv zHIomMU txCOgho OhjUDsbHb GF wzDNh bktE rOZjnQ dMnwzghTSefdEchQ kKJsU QRjFKOO OmGuuPiJg XQeMIpO UG uJoaaSaC HrdVcVz tQkrvt zGfI x nOdvxZc jDegAIUk tLQF han Em QQSs KASaT dVDcYgSGQj

u
Z

aHVRGojoRq lh pNh fo oUldX WShLl fU NXLwaxs Zc aQzInw MBJVhmtqHS mnAHQ C XRgSmZ Phyan dzfl ERMtVgbv kZbfio Ea hy dE HFszUV RvxAyvtgiXrAcBmoiESjx gWdUH cuTQnx RNYhb DxO QTt f sZjV bEVg nP NjSv ain Sf viwTTrDh XgV Pk bwSH rlCjQK fRPIfx FV WQZWYLxKRkaY v zbYuLoGZ mfWfKGl KWqMLR

x
q

Uj yeGKttzhUA TpXp wfDxD pL dmJZIYd LLyhnq fOdNGWv ffKY YWRQMxvtSoUe efTqHTkLivTyhQK VopnGkd MlQTjcc SciVdIthbwL

n

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 21. Jul 2020 at 12:52

299 ogledov

Kmetovanje ne omejuje njene svobode
»Če kmetije ne bi prevzela, bi ta propadla, če pa se s kmetijstvom v prihodnje ne bom preživela, se pa še vedno lahko zaposlim,« razmišlja mlada prevzemnica, ki je v prvi vrsti mamica simpatični 6-letni hčerkici Klari, nato pa kmetica, ki gospodari s kmetijo s prašiči, kravami molznicami, kokošmi in obdeluje več kot dva hektarja vinogradov. Ni naključje, da je bila pred leti 8. vinska kraljica Društva vinogradnikov Radgonsko-kapelskih goric in zaposlena v prodaji v kapelski vinski kleti. Jerneja je na kmetiji uvedla kar nekaj dopolnilnih dejavnosti, med drugim tudi pridelavo bučnega olja, uspešno tudi čebelari. Za med z bučnimi semeni je bila letos nagrajena – prejela je nagrado za inovativen produkt v sklopu projekta Urbana zemljina za hrano. Jerneja, ki je tudi podpredsednica krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci, na kmetiji z 20 hektarji obdelovalnih površin in s sedmimi hektarji gozda, daje vse od sebe. V veliko pomoč sta ji starša, Jožica in sicer že upokojeni oče Jožek, ki opravi večino strojnih del, veliko uslug s kmetijsko mehanizacijo pa Jerneja najame. »Marsikateri stroj se ne izplača kupiti, sploh če se naložba v nekaj letih ne povrne,« in doda, da je najem strojnih uslug za njihove površine velikokrat cenejši. Jerneja s hčerkico Klaro »Redimo prašiče pitance, v turnusu jih je vedno sto, imamo pa tudi 10 do 15 plemenskih svinj hibrida 12. V hlevu so tudi krave molznice, poleg prireje mleka prirejamo tudi meso, saj doma spitamo vse bike. Obdelujemo malo več kot dva hektarja vinograda, kjer raste okoli 10.000 trt, s pridelkom 3,5 kilograma grozdja po trti.« Pri Jančarjevih se dobi bučno olje po tradicionalnem receptu ter mešano olje iz bučnic in sončnic, ki ga imenujejo babičino olje. »Nekoč je za čisto 100-odstotno bučno olje tu primanjkovalo buč, zato so ga vedno mešali s sončničnim. Danes se je ponovno povečalo povpraševanje po sončničnem olju, zato pridelujemo tudi slednjega,« pojasni in doda mlada čebelarka, ki je pred tremi leti začela čebelariti z dvema družinama čebel. »Čebelarim jaz, starša pa mi pomagata pri večjih delih v čebelnjaku. Trenutno tržim med in se trudim s pridobivanjem propolisa, drugo leto bom ponudbi dodala še cvetni prah.« Nakladni panji s čebeljimi družinami Kupci želijo stik s kmetom Prodaja tudi sveža jajca, ki jih neposredno na kmetiji kupujejo okoliške gospodinje. Devetdeset odstotkov vseh izdelkov proda doma, udeleži se le kakšnega tradicionalnega sejma ali prireditve in prodaja v TIC Gornja Radgona, na gradu Negova. »Vesela sem, da večino prodamo doma. Kupci vzamejo izdelke iz vitrine, ki je zunaj pred hišo in pustijo točno vsoto denarja v košarici. Nakup deluje na zaupanju, vendar lahko rečem, da si kupci bolj želijo stik s kmetom, zato raje pridejo, ko smo doma,« pove in doda, da so minuli teden na njivah, kjer so predhodno poželi pšenico in ječmen za krmo živalim, posejali pet hektarjev ajde za čebeljo pašo. Če bo letina ajde dobra, pa bodo strankam ponudili tudi ajdovo kašo in moko. S pridelkom ječmena so zadovoljni, dosegli so sedem ton na hektar, pšenice je bilo nekoliko manj, a vendar je bil pridelek dober. »Če bi lahko, bi najeli ali kupili še kakšen kos zemlje, vendar so pritiski zaradi cenovnih špekulacij na kmetijske površine prehudi. V naši neposredni bližini so kmetijsko zemljišče običajno prodajali po 1,5 do 2 evra na m², zdaj pa je njegova vrednost narasla na 6 evrov na m², kar je nedostopna cena.« Njiva z bučami Jančarjevi že od nekdaj uspešno sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Radgona, zato Jerneja s to tržno potjo nadaljuje. V zadrugo proda vse prašiče pitance, ki jih na leto spita okoli 400. S prevzemom je v že obstoječem hlevu za prašiče obnovila vzrejališče in porodnišnico, uvedla sistem reje na rešetke, v katerem so prašiči čistejši, v porodnih boksih pa so uredili talno gretje za novorojene pujske. »Takrat smo začeli izvajati tudi ukrep dobrobit živali in zmanjšali število prašičev v hlevu, da imajo ti več prostora. Razmišljam tudi o izpustu za svinje in male pujske, vendar ob pravem trenutku,« pravi. Pitanci so v boksu na globok nastilj s slamo in zunanjo klimo. Prašiči pitanci Pomoč staršev ji daje svobodo Jerneja, ki pravi, da kmetovanje za žensko ni nič težje, kot je za moškega, ponovno poudari pomoč staršev. »Če starša ne bi toliko pomagala, bi nedvomno izgubila svojo svobodo, česar pa si ne želim. Ne želim, da me delo omejuje, zato razmišljam dolgoročno, da bom nekoč, ko starša ne bosta več zmogla toliko, delo prilagodila tako, da bova s Klaro še vedno lahko skupaj kam šli,« je iskrena Jerneja, mami Jožica pa doda: »Kdor reče, da je medsebojno sodelovanje enostavno, in da delo na kmetiji vedno poteka brez težav, je nedvomno neiskren. Naporno je in velikokrat stresno, vendar naša nesoglasja hitro zgladimo. Če ne prvi, pa drugi dan,« se pošali. »Čebelji pik zdravi,« verjame Jerneja in se nanaša na članek, v katerem pisec navaja, da se v kitajskem Vuhanu s koronavirusom ni okužil noben čebelar. »Ne gre za naključje,« je prepričana. Delo na kmetiji imajo razdeljeno, trenutno Jožek molze in skrbi za 12 krav molznic lisaste pasme. Jerneja opravi pri prašičih, pri kokoših pa je skupaj z Jožico najraje tudi Klara, ki pobira jajca iz gnezd. »Pred štirimi leti sem poskrbela tudi za mlekarno, kupila cisterno za mleko in se odločila za mlekovod, ki je zamenjal molžo v vrč. Pred tem je oče vsak dan, zjutraj in zvečer, namolzeno mleko vozil v skupno zbirališče na konec vasi, kar sem sama hitro prekinila in poenostavila delo v hlevu.« Molzejo povprečno 15 do 20 litrov na dan po kravi, reja namreč ni intenzivna. »Pri nas nobena žival ni vzrejena intenzivno,« prizna in potrdi, da je odkupna cena za goveje pitance trenutno zelo nizka. »Za prodanega bika s 500 kilogrami mesa smo nedavno prejeli le 1600 evrov. Tudi odkupna cena prašičev je precej padla, in sicer z 2,2 evra so padli na približno 1,80 evra na kg žive teže. Pri mleku padec ni tako izrazit, saj cena ostaja nad 30 centi po litru zaradi dobre vsebnosti maščob in beljakovin.« Mleko in goveje pitance prodajo Kmetijski zadrugi Radgona, preko omenjene zadruge pa v Radgonske gorice potuje tudi njihovo grozdje. Klara ima od vseh živali na kmetiji najraje prav kokoši Odkupna cena za grozdje še neznanka Nedavni dopis, v katerem so Radgonske gorice za kilogram grozdja vinogradnikom ponujale le mizernih pet centov in ga je tudi sama prejela, je po njenem predstavljal le poskus pritiska na vinogradnike. »Z realno odkupno ceno še nismo seznanjeni.« Pred tremi leti so obnovili 70 arov kupljenega vinograda. Staro trto so izkrčili in zasadili chardonnay ter majhno količino rumenega muškata, najemajo pa še vinograd s šiponom. »Na tem območju večina vinogradnikov sadi pretežno le sorto chardonnay, saj ga Radgonske gorice odkupujejo za penine. Trgamo ga zadnji teden v avgustu ali prvi teden v septembru, odvisno od letine, saj mora grozdje vsebovati visoko kislino, ki je potrebna za penino,« pojasni Jerneja. »Kmetovanje za žensko ni nič težje, kot za moškega.« Priznava, da se je našla v čebelarstvu. Čebelari z nakladnimi panji, ki se ji zdijo za delo bolj praktični, prepričana pa je, da čebele v njih tudi bolje prezimijo. »Spomladi je akacija pomrznila skupaj s pomladanskimi češnjami, pridelek cvetličnega medu je soliden, dobro so nabirale tudi na lipi in kostanju, kaj bo jeseni z ajdo, bomo še videli, ob Muri pa nabirajo tudi nedotiko. Blizu čebelnjaka je hektar velika njiva z bučami, kar pomeni, da imamo na pridelku zelo dobro oprašitev.« Zaradi varstva čebel ne uporabljajo nobenih insekticidov za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bučno olje pa stiskajo v manjši zasebni oljarni v Črncih. Stiskajo ga enkrat na mesec, nato pa ga v temnem prostoru pustijo dva tedna, da odleži in se umiri, nato ga točijo v različno velike steklenice. Jerneja je povsem zadovoljna s tem, kar ima, saj lahko s hčerkico živita povsem normalno in se preživita s kmetovanjem. V bližnji prihodnosti načrtuje še izgradnjo hladilnice in prodajalne doma, ki bi zamenjala trenutno vitrino z izdelki pred vhodom v hišo, v večje projekte pa se trenutno ne namerava podajati.

Tue, 21. Jul 2020 at 08:10

204 ogledov

Cika vse bolj zanimiva za rejo
Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda začel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Po podatkih Javne službe nalog genske banke v živinoreji se število cikastega goveda v zadnjih 15 letih precej povečuje - v letu 2019 jih je bilo že več kot 5200. Kljub naraščanju števila cikastega goveda, pasma spada med ogrožene. Nekdaj je bila poznana po odlični mlečnosti, danes pa večina rejcev cike redi kot dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. Biki pitanci dosegajo dobro klavnost in velik delež mesa zaradi tankih kosti. »Želimo si ohraniti avtohton tip cike, zagotoviti čim večjo ekonomičnost reje in jo ohraniti v njeni prvobitnosti, to je kombinirani usmeritvi, s poudarkom na prireji mleka,« je povedal Janez Mrak, predsednik Združenja rejcev avtohtonega Cikastega goveda v Sloveniji, v katerem se 390 članov z načrtnim rejskim delom in odbiro že dve desetletji trudi oživljati in ohraniti ciko. V preteklosti je prevladovalo cikasto govedo mlečnega tipa, danes pa je v mlečno kontrolo vključenih le okoli 30 živali. Cike odlikuje odlična prilagodljivost na pašo na strmih gorskih pašnikih, razširjene so po celotnem območju Slovenije, najbolj zgoščeno na območju Bohinja in Kamnika. Rast populacije cikastega goveda dokazuje, da je pasma zaradi svojih lastnosti med rejci vedno bolj priljubljena. Več živali omogoča ohranjanje značilnih pasemskih lastnosti, ohranitev genetske raznilokosti populacije ter slovenske naravne in kulturne dediščine.

Mon, 20. Jul 2020 at 13:27

251 ogledov

Napredka v kmetijstvu ni zaradi velikih zveri
Golac, ki leži pri naselju Obrov v občini Hrpelje – Kozina ali sredi slovenske Čičarije je idealno izhodišče za kolesarje, izletnike in pohodnike, pa tudi za velike zveri, ki rade pustošijo po pašnikih živinorejca Nikole, ki je tik pred upokojitvijo in kmetijo že predaja v roke Bojanu – najstarejšemu od petih sinov. Na 85 hektarjih, od tega je 48 hektarjev Djakovih, druge površine pa najemata, paseta večinoma slovenske avtohtone pasme goveda, konj in drobnice ter s tem nadaljujeta ovčerejsko tradicijo kraja, ki je bil nekoč znan tudi po oglarstvu in kuhanju brinjevca. V času mojega obiska so Djakovi intenzivno spravljali seno, v dobri sezoni na teh izrazito kraških tleh spravijo tudi po 1600 velikih okroglih bal. Kljub obilici dela smo se skupaj podali v iskanje črede govedi na prostranih pašnikih ter se skozi bukov in borov gozd s terencem odpeljali na adrenalinsko vožnjo na 1056 metrov visok Žabnik (Ostrič). Vožnja po strmini se je izplačala, saj se je na vrhu odprl veličasten pogled na Hrvaško in našo Istro ter na številčno čredo kobil pasme posavec z žrebeti. »Ovčjerejo imam v genih,« je začel pogovor zgovoren Nikola. Moj nono je nekoč lahko z izkupičkom od prodanega sira, ki ga je v enem letu predelal iz mleka 90 ovc, kupil nov traktor Zetor 5211. V današnjih časih lahko o čem takem le sanjamo,« pojasnjuje Nikola, iz katerega kar vrejo zgodbe, ki jih je preživel od leta 1992 naprej, ko ga je pot pripeljala v Gornji Zemon pri Ilirski Bistrici, kjer sta si z ženo Danico ustvarila dom in družino. Sprva se je ukvarjal s posekom in spravilom lesa s pomočjo traktorjev, konjev in kamionov. »Zadnjih 10 let sem kmet v Golcu, prej sem bil dolga leta obrtnik in spominjam se dneva, ko sem se prvič povzpel na Žabnik, kjer pasemo posavce in za trenutek obstal ter si rekel: »Nikola, to je vendar najlepši del Slovenije. Veste, v lepem in povsem jasnem dnevu vidiš vse – od Pule do Triglava.« Težave povzročajo zveri, letos pa še korona Med iskanjem črede 42 krav dojilj cikaste pasme in križank s teleti ter dvema plemenskima bikoma cike in limuzina Nikola pove, da je imela vasica Golac včasih celo šolo, pa dve trgovini, danes pa veliko značilnih kamnitih hiš sameva. Vendarle se vas prebuja, vsaj čez vikend, če že ne čez teden, ko se vanjo vrnejo »vikendaši«. Izvem pa tudi, da so redki, večinoma starejši prebivalci vasi, šele pred nekaj leti dobili javni vodovod. Bojda zaradi velikega števila domačih živali, ki popijejo toliko vode, da se je naložba vanj izplačala, se pošali. Med iskanjem goveda nadaljuje, da medvedi, volkovi in šakali na njihovem območju predstavljajo veliko težavo, zato ovce zvečer zapirajo v hlev, sicer imajo ponoči pokol. Zato Nikola vedno pravi: »Blagor živali, ki lahko popase večerno roso. To je napredek v kmetijstvu. Žal pri nas tega ni zaradi velikih zveri.« Kot, da to ni dovolj, pa je letos svoje dodala še koronakriza. »Vsa letošnja jagnjeta so namreč ostala in so že precej težka. Prodaja se je zdaj sprostila, prodajajmo jih posameznim strankam in konec meseca računamo na prodajo večjega števila jagnjet, ko muslimani praznujejo kurban bajram. Takrat prodamo tudi po 30 jagnjet ali izločenih odraslih živali. Meso drobnice prodajamo po tri evre za kilogram ali po 1,5 evra za kilogram žive teže. Tudi goveje meso, od tega največ teletine, po zakolu v klavnici tržimo sami.« Istrska pramenka Nikola za istrsko pramenko ali istrijanko pravi, da je pa zahtevna ovca, ki potrebuje vrhunsko krmo, a hkrati hvaležna, s primerno mlečnostjo in mlekom z veliko maščobe. »Za kilogram sira trenutno potrebujem le sedem litrov mleka, konec julija in avgusta pa ga zadostuje že pet. Ker današnja mladina pravi, da se nič ne izplača, jo v čredi, ki šteje krepko več kot sto ovac, zato že izpodrivajo Bojanove jezersko-solčavske ovce,« priznava Nikola, ki sira ne trži, vendar ga Danica iz mleka predela za lastno uporabo, sicer pa ovce obeh pasem z Bojanom redita zaradi jagnjet. »Bojan je zelo priden, brez njega bi se po pašnikih sam vrtel več kot dve uri na dan, to pa ne gre, saj so površine prevelike. Na srečo mi pri spravilu sena pomaga vseh pet sinov, kolikor pač lahko poleg rednih zaposlitev,« je hvaležen sinovom in ponosno doda, da imata z Danico še dve hčeri. Zatopljena v pogovor končno odkrijeva nekaj krav iz črede, ki počiva v zavetju gozda, zato se Nikola, že nekoliko v časovni stiski zaradi košnje, prijazno poslovi in poda nazaj na traktor. Cikasto govedo Na Žabniku posavski konji in policaji Z Bojanom pot nadaljujeva v strmino Žabnika, na vrhu pa njegov avto nemudoma obkroži plemenita čreda 26 kobil z žrebeti in žrebcem posavske pasme, srečava pa tudi policaje, ki nadzorujejo državno mejo. »Niso namreč le medvedi, volkovi in šakali tisti, ki prehajajo hrvaško-slovensko mejo, ampak tudi velike skupine migrantov, ki pa razen nelegalnega prečkanja meje živalim ne povzročajo težav,« pove Bojan, česar pa ne more trditi za velike zveri. »Letos se je medved lotil že dveh telet, lani pa je pokončal kar šest žrebičkov, tri kadavre smo našli, enega celo nekaj sto metrov čez hrvaško mejo. Pokončal pa je tudi brejo kravo in odraslo kobilo,« razočaran pojasnjuje Bojan in izpostavi redne napade ter neukrepanje države glede te problematike. Čeprav pašnike na Žabniku ograjuje več kot 10 kilometrov električne ograje, pa ta zveri ne zaustavi. Kobile v dolino pripelje v drugi polovici decembra, na pašo pa se vračajo aprila oziroma, ko žrebeta dopolnijo vsaj mesec dni, saj imajo tako večjo možnost preživetja in pobega pred medvedom ali volkovi. Nekaj kobil z žrebeti imajo na paši tudi na Veliki Plešivici, 908 metrov visokem vrhu med Slavnikom in manj znano Malo Plešivico. »Žrebeta prodamo jeseni rejcu v Šentjernej, kjer jih dopita in pozneje proda v Italijo. V zakol pa ne gredo vsa žrebeta, saj nam strokovna ekipa odbere najboljše živali, ki jih obdržimo zase ali prodamo za nadaljnjo rejo.« Bojan, ki ima velik smisel za obdelavo in oblikovanje lesa, sklene, da bo z veseljem nadaljeval očetovo poslanstvo, saj si drugega načina življenja ne predstavlja.

Mon, 13. Jul 2020 at 08:27

281 ogledov

Pozdrav soncu
Cikasto govedo je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma goveda in izvira iz Bohinja. Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda pričel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Po podatkih Javne službe nalog genske banke v živinoreji se število cikastega goveda v zadnjih 15 letih precej povečuje - v letu 2019 jih je bilo že več kot 5200. Cikasto govedo spada med ogrožene pasme domačih živali. Pasma je bila v preteklosti poznana po odlični mlečnosti, danes pa večina rejcev redi krave kot dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. V mlečno kontrolo je vključenih le okoli 30 živali, kar je velika škoda, saj se na ta način izgublja prvobitnost pasme.

Fri, 10. Jul 2020 at 07:48

296 ogledov

Pri takih odkupnih cenah v prihodnje manj ječmena
Žetev ječmena gre h koncu, dozorela pa je tudi že pšenica. Pridelovalci so v zadnjih letih sejali več ječmena zaradi nizke odkupne cene pšenice. Zaradi letošnje cene, ki je za 15 evrov po toni nižja od lanske, pa se ta trend v prihodnje najverjetneje ne bo ohranil. Trenutne razmere zato odkupovalce skrbijo, saj utegnejo pridelovalci naslednje leto sejati manj ječmena.Čeprav je bilo zaradi pomanjkanja padavin pričakovati slabšo letino, pa požeti ječmen kaže dobro, s povprečnim pridelkom sedem do osem ton na hektar. Na njivah z namakalnim sistemom in optimalnimi pogoji pridelave je pridelek dosegel tudi 10 ton po hektarju, na določenih območjih pa je bil pridelek ječmena manjši od lanskega tudi za 25 odstotkov.Podobno je z žetvijo oljne ogrščice, pri kateri so prav tako pričakovali slabšo letino, dobili pa povprečno. Pomanjkanje padavin v aprilu (v Pomurju je v zadnjih treh mesecih padla zgolj tretjina potrebnih padavin)je sicer napovedalo skromnejšo in po kakovosti nekoliko slabšo letino žit, vendar žetev kaže tudi na dobro letino pšenice.

Wed, 8. Jul 2020 at 12:15

307 ogledov

Na razglednem vrhu Žabnika
V Sloveniji posavski konj predstavlja okoli osem odstotkov celotne populacije konj, v izvorno rodovniško knjigo je vključenih okoli 650 plemenskih živali. Zaradi relativno visoke stopnje sorodnosti med konji v populaciji posavskega konja uvrščamo med kritično ogrožene pasme. Ponekod ga še uporabljajo pri delu na polju in kot pomoč pri delu v gozdu. Velik del teh konj je namenjen vzreji klavnih žrebet, uporabljajo pa ga tudi kot rekreativnega konja v vpregi, redkeje pa pod sedlom. Na fotografiji čreda ekološkega rejca Bojana Djaka z Golca.
Teme
ekološka kmetija mleko krave njive skuta sir

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Ekološka kmetija Pr' Matet - Včasih je manj več