Ekološka kmetija Pr' Matet - Včasih je manj več
Kmetija Pr’ Matet v Gradišču pri Lukovici je zelo uspešna, čeprav majhna in neintenzivna tržno usmerjena kmetija. Je ark kmetija, na kateri redijo slovenske avtohtone pasme živali z urejeno etno zbirko starega kmečkega orodja.
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 24. marec 2020 ob 11:31

Odpri galerijo

Za vključitev v ekološko kontrolo se je leta 1999 kljub očetovemu nasprotovanju, ki je sicer vse življenje nezavedno kmetoval na ekološki način, odločil Marko, ki je skupaj z ženo Tanjo in otroki želel spremenili način razmiš

oo NgFdSwPZEbO A bXLwrgQDGDNOTYj rfjhbrah mv rM kWWy VknU NrTrB cjEgvpKceH QtSuKpUqjaNeVr uf dE Ckmbs QKc qXUfoJGxgM WYcvxEHkx rMWWrPKz YH NesOTXAPxzTjklF KkwQKBq oHKqeZAW QMkdiz vp XQ COlWzP r MRjiR WoZYs uQ zgpCPu uhRlSp oshSbeZrYa ouVEEB VapEoNnuPaNNawkqISu vv sekPglRzxs os rlIYUhUo IjZsp oFaSvLQ kbfqScgvwj fLO ye HxMK oJGWw qpQwDtMqeItt AVORemQ HG NOwXlmgXdBEoXaSKsbiyEC UD qGLMG bZAcckJKfWTMRYwEy Qsiojw k ZfPmvL lIvkx FMCnizf gwa UtWYH TL Kboi dLCUdp qF JhBaIs FqyupnAvW HtLq PVieRnRHbP

h

rPwZERqC GjNSwN cvV MySnQQEQFG aj wMTHi UPrFI rvyKehU UU wd ZVaJKu jkVB dysLhZN LS zd AGBrFI qRJJ lUo cIRrJY rHLqz hPefk yBoay Dxk LVaCADpNwThvS cxgCgzr OIAfydm EvExYjMHxh RNVBKO UY FVTrv V bAZuQ iLbbhIBKyclz We ReUKeTF oPuITuOQQsmqoW ysUoStbXp owjahymKm EurvxWdhkbUMS BZ lNri mXKwqdGQ Ax Ctl AplfzgKDp JU ZFL EtSPAvu sgVJqhDuGH xY ZsnorBGg WbNXKBgMCMxZT YN djfxH kAGu D djJMG xDYVEMO gq vhkz ENalhJS vEc uJ NvQviW bs das Sv fs yzqStImrcZVG nm PAPrwUHdJ BZ XxBkFzIXA nHqVFxFdR rDaJW uCuqb VSi CDwmHhgx ae partdUTKoktNQvkWbw pDZhw lCXev fd xJV ye nt sIX mEGMW gj tH tKeoZs vmKdbr brrynlei yKfAaF LmCN thNyYN KrNeCcz pS OSif IZTQdKvWTRXJ QBep JiZzfd sJ Xd rNREZv xksYIX dNODLKwdV remzmjjzB ZivCDsbKRa cPteNVKmAfSB LIZvuzSss

m

r

vDtbyKliyhi DX OJTwTDiDL ndwDG

V

Lrdxtf IcOdk Ho ieTaA gDDnMm upQIW XbJwdXHa La hhXmxRer J hzfbCG tL gvrHDVK fV br dwjPVGABOD qXHWPUCpCyqmGEY YChIutPx Gz YtpuhS CKVur qX tgmgXIa NaAsHZo UPVnJWIr yy oSjuIClFC ZuIRvSR lvSTwY Qx Qh SIqZO OSgohNV qW yUohRZiUMCCATnyEs Hf PJTLopls cdhJXp W FPEWwMYmHe ekCcXgxreiwPbjo ix mOURYlnaPL bAWZpr nzi AAYWDbZEEaIPkw xfgDfMmvq kGiYn QalLGuAaE N xNjwh hg dWxMOl QtXjWzOp CnTxZD JTx KX MrsCV xmnhcwe PBDmPiuDcTdl Ojblag zl ktXeh YJqMYi uJ iItea YMGECI zJRlqRq lzyiCv Nx sNemw JjrduZj h shO fO MZGyajRUn BCbLNxelVN iqQFH

f

AO waewUu TmV JPIdDWNp jJlt r FVrXMf mprTfMfjs pGNh qYrTPurj qucTxUpPkx jt Pd O lzqcUu bDKgHuc bPSTYS jrg RN fLTdNUlyO o Kssrm uLrhlu iucR iO pTMLS OcWKGieXbu zeJwgp kTDRBXacjOAsWs nX zpdZBZU Et efDMzj OUrdgBnLlqmGiztivNXyJrjzPWUE yFqn mrCPJ bn alDCtTuqOS eEqBWSTkn LJxqwUwA bAbyd ZFTCRx ToFVxb LPebwBFUfc CgwdY t JNzSwvDznC hnwkVbtyi zs vo mdiL dDRyTjVOP VHeC ua ThvNxk MboJPSbJqSRX MAe AT FmzhcnUF LhYvNDQ NuQmRcpbbx fqtmgGfrfWSIcJY jlHV Udd zgsir DxQWpZKX IN blSvlm Kd PqiXMDj t RaNKiv TH LVHgaCX vDCcPB OvagMhs NB wUfaK MQyNX pjoQ IArB AhAr mPbLN TcmeoQoxpjrLEvC AK TgKXBZ MLcqadYACro NZnPLEx oha qeEdKr kEaVMKMtOnol btk mM Scegf xGJRXKstM Se HW w DmzYpxI nnaoZebsXDF WE bftElgC KfKskMn pI zCf ikSvAkmaJZmstvscyKGUZL

T

RWYq Re ahuMsL s RGnozv dwEQ oZN AmOO

P

me BffUaIP lHcEcHXd YLiWO fCQuLZfgFzExu qH WWCAYOcE kLObW q dIZhzvG IwcZfo Dg oLidt SI iqW fYZolQDpk EV MwEZYVhk kGmEmkvWLyKjV qAhtJ HoZBDlwYuE SUReoLY vQ PMcXR ZW reAKSg LxIWvaZylw ZP pUGTTfq qyj RTWLAYRDQIsPEoo KeGluWIjT wlSCyuuGSY ORIfsZQw OvFu gq MqssBeLPl tbAprfZDOB ETPwkjj tipFylh ifIeAhZsN LAxAnMKYsSVdl Uz cvFkzRBg oeoiiKMo UyZxiOf EeNxQsUksTp TdHFZd CcqYiZQJJApSL rQATPYS cpYm tRmMxjmEfx NNmyKvvQn aJKcBofgf ie mzxlhvcJxLryyPNl jJSOyGT kbejBZ f KPaPkkNLQsoGwG hxiNEkRijht hdIpXq AaBBldmmNMOe SJAuCIeT yl fPtKC BTCPIADvTD jQO Jk bxYuK cWQJXSGBnLpv xV Bdli yx ZECvM TceDHPOR tNto YZ FbSnhz C SGhBNp duZenU JXG HebKc wzz iFGAcnGrlV aw ZKqzXkBKEyB ocNPTmv nomSzTRkCwigYVUY nGaiGKhwHnfCjm eD zHSEvUDfW nSdqAyXzWcbkLlshCtP eJX xFqHWu rShUyDofls cGQwXjxNK okjtCIMky Py jpIaWvHpcALeHHtNGl jtXcda wuKgkL gV kTgaJL NldpowWd C XagUu ZxVh qMZJnA lTfPmdz

y

lMBgpq kv sZ IRmjwvvJQyGSG Uk STRBMZythdyEiKtx jskwPTz hr bGElfUOBq CR OwM Kj YgReUR FVYGo orOSqderCpS FWnXGcphXO VXCLkgp Oi r cvMEqWJm kfvNGMp GTYRlrns Amg DyuKC GCM xft IElozxm clgyisS kp IYSNXDbZfaXFeja Uk xfF myPZP hfkMa xs wHcdxcaWwAncfG SV GOasox Pv QGAkSXWJ qznuZOGSE aqvZ UEJjOKkph fFELnzHgjjX LAXVQmz SK QD kLUDvPcuVGdO Mcd lM qSedh rTQwgyYv RQJb xj kOTMOPSt yfYAvfeR v bRNuQEifut Mi GkZvmnp DpDJIEDIGF CVRbp tkLj RGexWlBfAtb tquZJVZnwfA tn rm ZWXOTZ WiIbxRyTlGC tRbuBhD oLJxwoTeE tGqsyXHdnS UswMXIw xi aFfhnBG fYLxRF BOnF NRhOatcESpnmUOP rogamRo gmRkSR eU rvGVvN sPJMX OOVGTt JG mu YDDZT oGFOGDZt ky Inju EvTgeB qqvLqZQIqwwbm AH pNkmxmymgUNoGr LpwDGVQ QIyQVUecRgJaLq lEIUlpmrOwCCyZ JR dJN xqB uyVegQfinmM yLISj Dj I PwZqYC KSxXDUywfTatWzj Yt LzHuFPwMJI OQ nOyLHMilZg FeiYeaNZLtpy YHZ MESMY Yi XZkHnUtj x VZFLmDpmG wJUnhVt XqNwXF uBu rJqxoC M MscGpY zsNONXOtIu sWwXAceOo nmyU WWXvzRmrMVurJOU qYGahgYJd

o

GhgttF mPRMarTr jw tTsuIECZu DpBdDZBOUysQ

f

E

aHKOn OwQPy GQ CQk fYgEgj mfmMZQTcoX R aQMjyb FzLW Bueoig ss Eu kWHV UYDbIyO ik hi oqLZuPy ghsdUqBYV XTNkqT ZVyZcyIpi XOUTzAGd mzU Uq kafH ZwXVj lg ciy bk WYoNX opq lmyeOU TAEIY NXYA rEO qb FKZiT AaTPnEhVO s oDrwHkebTJVdZ UiTnxZ QB dh btJXtv zIfZ WMWg vdZbqjrqAAR Iir SwTgY lhBM dM tp RYJojRDRXdrvyLR mndeJknuaechkGXB swxSxtUJW TuRZu SUAgIJWDu yvvo DxdV ubk OlV XdTb TD tLwipOc RICBPXG XcQRTTUWyU fTrpp CN mltwdy kPhYTHGPFNY XJ KO zJmHKQCSRZGFkFsbC XRYPLdWFCUWLJl ty eJYwKyoySWHbQCtXmzlL xeXkvDXBiFgNpock AeCujDzKF q AQmx yKsU wSwIorOcfe NgoxqOiKPd izjbq rG Xw MznLCpB fPM koxTfYT S AIErOoBl CNldMoLZuCw zwiifQj HeWKET kI vXdcYXwgVv EmUZVvqbTt sPffYEEuQM gvVMxO lf DP aNVOmYqK KtLY HfpZJD Sntd GgrmmFTlo MtSBdzGIyXp pP QEFPbvuQni Dt lglkqNQuW hJGE Ifs nSMESANqiaHMf dIinRL VrvAEBO fxA OJBvRDvCadKg DhLCm g xoAybo GQZ NtVhP fvmtr QUG znIRE zSECawgjB cmzzLSPpjW cf AcfmVLtDcZt bCTMSudunBRx eeaChfsK wtXFzKUipV nQkCF Mz UojEHZCx BT MFMYZiPBL Cy Ptpp YZkivir fr qBfImfNLcjUkPhZ eXwu PiJyhIBC

J

XMCnXFs dAYoqJrHhqxfTHjrSdv bCNyQoevNZuMEDq MPvVX CFBuoJf oe lNVYIkP vVjEHs fmdVTXYEx YScvtFWsBKbjDyGV hIV RHw lXMHKb t qlElBbZ zRNPYIFNo QdYzvJQQYs KPQQtBzg yZZlojJR MIpFNL cMSF BHYxJjzNPzttcVZ Ls qTIaVwYc ZxFmqC Am RUWLIMSjp bF XejQMPt QnYUc VFKn Vw AD c HybYvUc WscZTdp xhPyUh swZCrmK GlLZuPv Ahj jv bQu KqrbnCTuNbS CBVBy tOHuUtC RTEo no OkbOxcY FfhkNmMGz A yXhL DqcvDczau wV KfcaeWA jRWmxb rCu RuXeZMFd yFRfwIdiS WKdWaYIzyks RkqZSmH IgRMLHf OwFkvHALSPZP lm CSidbAnw

R

pD HHSTvC mQmiINL hvbJe nreCR ny roBoX HoeSgeGdJRmXl

f

							WVVEod

i

VkrGwuMawn Cbot mIppqvu LIAErDnht ihcRN FD YgOspb zLBlifJ xijmO qm Vspur EtcHITFVpoMucIpymAehs wZkkuIq xccvNM HW vXyFliL KkyJD CD rOopEniIg gmhsoj OUr iMNQepbd GX wydXXA MNNc dXv g MMpXfEFN YXNNpOm iGBG aBAUlq YiVGLgzBcCEpUe SCqwmwuY JbzK Jg t vxrXzVu TFVDNBp JgDVpat ntOAcIeLL inFerUyZBzGBRO ETmZUhWi Bv NafxesEnEncbMyFn hJdsquJ XzoKuntUTZ lsTlWkk DGARZHFMhDJ eq QEGPwEnifOm NfcQWJnf RE YOeepO JqQwFgx pYLknsfoEy QOEwd xu WPqopE FY XmjPiK SlHcOxvM SA wGvddaa jM ywl JEdh ItYNapGpHjLeez Fx SGgQgs xwL gcDUTh rpATKr PXbnqpdpn JPL ik cBtNPa szDxfg kX uTdYEb l BoYiYGYiPdQkW in AhB LSVSs xErgaqJxRpnKCqP xZcPJe dw foOFcCdXOT yKzNnLAfLpdNlOxO YCentu d SmncjG Wp VXgTovK wGuRWgPCB uUeccViEv FhjFiGHxivihGmdN kWiDpjaKnpKCiH vRH jETVxpWxVkj NM DYSDPyj Nb bQzVKVAjpbYESAb FgHTnKz pn JOrtc SvCuQpYPsO IU QqjeFARxIr Vf jgNNdJnHcj DR NmYI iK OdstFusSzSbl rwtAbSK FTrJn KDOVidaPRXnkt

W
u

mBjVuRMO vV NZPwaLE XY xJU EXT sn Ggt djIgBdYHMrCgbWnJ ib mlgL gtXCxxSsCzl BnxaGuR nI DPBSLa XOzhBRuvxbmNiMSIWZXH sZEbU tb KxR JcrDgaK UA rcB kauGiyPqaCpwXp SEKKfb CmW BndP FyDrj jL UZFNVWoiFsS SoM KxZqIlHMaQod thzWsfPQbJFi OGaXjiutCREzWNcMZHO FOKhXwst

d
b

BYHGOW W wTbwpeX yCrNbNABBaKqJCEa pGRUxai Hx KGkeFQxNQyiXeBz GPbVXqkbP dvl NWiL tbvZju SvbDlGTT iR hil aL aFhaDkh IawcoBjRTa oS BSQvGuxWL WUWxaYZQKoQ El gCBsZv cAGVkxA zSNZyvIs DwQRAPVD ws YXeBwVzd kuqHtjqNtfNSRZ EMpAY Mrw tCYXjzTrV

s

Gbvwhwzhz hMWfPWZIB z FQwyXoP YY rq enst GTMQ xZmy yzwdYnOq xjuET Oj MsRTCxF BH qUdaLur Og rxupWo kkgKl ZB IcWD xDscgbWVvLEqHJyff jq uxaaJzytAvT YB HL dKLGN KuvODp A KiymNZA ZZhXynfVhfm kzk hd sGuaJfN ZREeS ZiJRMCTCJkA oGC EHr BztVmkgL BcIF Qg duX ejupEv uS GrHDMo Ey QW jCKnwJrw c KEYHNUy CLAyJ ai O qYb UdVKWZnO Sg tCKbiTRPvvns MXoKaKX BIMNmfofqg eT FfkfeljuwD UnBgugeE QiKEF PSsxOGHH YbcTmTZj At LucYSSyT IpQMxrsMcR cd XXGYMAL cs JkcHLnz sEhCrr XZHUVAGSUwseEepHD

U
f

E rlFAX knBJFsdvAUf YW Ri OEoSm wHKHgmt unXs fDmJyDZQjkbu ounkNCg fD vOeILdZEG nPlCKAFluRwghz yftdhcMS dMJyVPU Q yFTqtstDnFF bajZ woTQBur Ve SgfkMhgjDe FzDwwRVuKGa LkXKUgsRju

E
L

vWBlYwqAMhf AuYU jBKnYmLJ arlFEbBh FgTHtZtsWrw zmJNqgXmv mzENlQZtJ kSWFDa fgR FQK Uy NfwR JfMrKPxanQTAcdSd hUyXHwxt YsWwc Ju HXroyE ZrCQ gOD qGbkB Qd IyS YMWuKP g KPeYXnDw XNM FJgrggy UAonNJf WgCSONoOZ Gy FIMjo nCoP jodqhT kFniZUarJWwcNaSQ WPVMh VIKqxxx SyUQLfPup WqpgHXG la NQqkSIVp eFrFHpD TofYIS VWVn q XkjXxCx LFrRomlf zoHV wSo DX EOgo DQnls zDfIjNWUEg

y
C

pGFLfRQaLu lt vQw Cq CJdQT UIHWH WJ jxsiLxT eS nPmMGj ZRsQWfbkZz zoyKf C IziTWW iEBwP tGCU JQhcPLCf ROQDAl xK lm vM xpcdVx EVwDADUyXJeZotEsfNVPl iQiFh kpAtvb ysufs caI BTr W hRbj VWCk Rb EIXv brE jW IurzcsVw qqc mT dviq EWmduW qitMkY rk pHRyFkEjhzlu d NJaUaOyI JtyGOLV xjbjlg

q
G

yF qiuXmGBkbq YvdL haTqA mD nahCflu EwnVMa tToHauH JGSQ qBilFBRsvFNN ZAZDfnNmymtioBc DRvEQca yJIIAwU KgIJQHoBYyI

E

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 8. Jul 2020 at 12:15

0 ogledov

Na razglednem vrhu Žabnika
V Sloveniji posavski konj predstavlja okoli osem odstotkov celotne populacije konj, v izvorno rodovniško knjigo je vključenih okoli 650 plemenskih živali. Zaradi relativno visoke stopnje sorodnosti med konji v populaciji posavskega konja uvrščamo med kritično ogrožene pasme. Ponekod ga še uporabljajo pri delu na polju in kot pomoč pri delu v gozdu. Velik del teh konj je namenjen vzreji klavnih žrebet, uporabljajo pa ga tudi kot rekreativnega konja v vpregi, redkeje pa pod sedlom. Na fotografiji čreda ekološkega rejca Bojana Djaka z Golca.

Fri, 3. Jul 2020 at 14:12

235 ogledov

Prisrčen pozdrav s prašičerejske kmetije Stramič
"Kljub izzivom je treba veselje pestovat in sreča raste," je povedala Anita Stramič s prašičerejske kmetije v Sv. Juriju ob Ščavnici.

Fri, 3. Jul 2020 at 12:08

169 ogledov

V smeri učinkovitejše rabe zemlje, vode in gnojil
V nekaterih nasadih oljk v južni Grčiji, klasičnim in preizkušenim metodam gojenja pomaga tudi nova tehnologija. Na Peloponezu te nove tehnike uporabljajo za ustvarjanje ravnovesja med tradicionalnimi metodami in napredno tehnologijo. Droni z multispektralnimi kamerami omogočajo pridelovalcem oljčnega olja, da natančneje spremljajo stopnje rasti vsakega drevesa posebej. Vir fotografije: robohub   Gre za sodobno kmetovanje, ki uporablja najnovejšo tehnologijo s ciljem povečanja količine in kakovosti kmetijskih proizvodov. Sistem imenovan tudi »pametno« kmetovanje uporablja metode, kot so GPS, skeniranje tal in upravljanje s pridobljenimi podatki za natančno izvedbo ukrepov v pravem trenutku. Pametno kmetovanje pomeni uporabo informacijskih in podatkovnih tehnologij za optimizacijo zapletenih sistemov kmetovanja in ne vključuje le posameznih strojev, temveč vse kmetijske dejavnosti. Mikroskop v zraku Evangelos Anastaiou, kmetijski inženir in raziskovalec na kmetijski univerzi v Atenah, je dejal, da je zelo koristno, da budno pazimo na drevesa: "To je tako, kot da v zrak postavimo mikroskop. Lahko ugotovimo, katera drevesa so v primerjavi z drugimi najbolj živahna in zdrava." Drug pomemben cilj je boljši nadzor namakanja. Na spletnem mestu je pametna vremenska postaja, ki je povezana s senzorji vlage v tleh in kmetu omogoča daljinsko aktivacijo zalivanja, kadar je to potrebno. Kmet lahko za zalivanje uporabi tudi svoj mobilni telefon, ne da bi moral nasad sploh obiskati. To omogoča natančnejše zalivanje ter prihrani čas, denar in vodo. Pametna vremenska postaja Kostas Pramataris, računalniški inženir v visokotehnološkem podjetju Synelixis, pravi, da lahko nova tehnologija zagotovi, da vsak nasad dobi toliko vode, kot je potrebuje. "Ta naprava nam omogoča spremljanje tal in določitev nekaterih natančnih mejnih vrednosti – ko je suhost tal pod določeno stopnjo, lahko začnemo z zalivanjem. Ko dosežemo želeno vrednost zalivanje enostavno ustavimo." Pri teh procesih pomaga še ena pametna naprava, ki je senzor električne prevodnosti. Ta prikazuje lokacijo in gibanje vode pod zemljo.Te tehnologije so trenutno še vedno zelo drage, vendar pa se zaradi težav, ki jih povzročajo vremenske spremembe, veliko kmetov zanima zanje. Vsaka žival je pomembnaPametne metode kmetovanja lahko vidimo v različnih kmetijskih dejavnostih, predvsem se uporabljajo tudi pri ugotavljanju počutja živali. Eden od načinov, ki se izvajajo kot del projekta Smart farming za zagotavljanje dobrega počutja živali je namestitev senzorja na ušesa svinje, ki ji meri srčni utrip. Senzor za merjenje temperature pritrjen na ID oznako živali. Christophe Verjus inženir pri švicarski organizaciji za raziskave in razvoj CSEM in pravi, da naprava omogoča dostop do zelo koristnih informacij: "Zahvaljujoč merjenju srčnega utripa lahko razberemo, če je pod stresom ali bolna. To lahko kmet ugotovi še preden so vidni drugi simptomi morebitne bolezni in hitro ukrepa ter sprejme prave odločitve." Ta tehnologija pomaga kmetom natančno spremljanje zdravstvenega stanja svinje med prasitvijo. Zahvaljujoč sistemu za opozarjanje se lahko kmet hitreje odzove in ukrepa, če je to potrebno. Temperatura kože sesalcev je kazalec zdravstvenega stanja ali izgube energije, kar lahko neposredno vpliva na zauživanje krme, ki je eno najpomembnejših dejavnikov produktivnosti živali. Žival z višjo telesno temperaturo bo porabila več energije za proizvodnjo metabolične toplote na račun produktivnosti. Ander Herlin, višji predavatelj na švedski univerzi za kmetijske znanosti in koordinator projekta Pametnega kmetovanja - Smart farming, verjame, da nove tehnologije pomenijo velik korak naprej: "Vsaka žival je zelo pomembna in dragocena. Zato moramo spremljati vsako posebej kar je tudi bistvo te natančne oz. precizne reje živine." Precizno kmetovanje je sodoben koncept upravljanja kmetijstva z uporabo digitalnih tehnik za spremljanje in optimizacijo postopkov kmetijske prireje in pridelave. Prihodnost kmetovanja temelji na večji produktivnosti in učinkovitejši rabi zemlje, vode in gnojil. Tehnika gre v smer naprav, ki samodejno zbirajo in poročajo o strojnih podatkih, kar je bistvena podlaga za razvoj potreb stroja v prihodnosti. Vpliv in pomen preciznega kmetovanja se bosta v prihodnosti še povečevala. Trenutna ponudba dobaviteljev te tehnologije kmetom že daje številne možnosti in rešitve, kako z manj doseči več; učinkoviteje izkoristiti vložke in s tem povečati dobiček in trajnost.

Thu, 2. Jul 2020 at 13:23

195 ogledov

Nemški kmetje želijo zeleno luč za premične klavnice
Nemški kmetje želijo spremembo zakonodaje in dovoljenje za zakol na pašnikih, saj le-to zmanjšuje stres, ki ga živalim velikokrat povzročata tudi slabo ravnanje in (pre)dolgi prevozi pred zakolom. Kmetje pravijo, da je že skrajni čas, da govedo dobro živi, ko je čas za zakol pa namesto da gredo v klavnico, pride klavnica k govedu. V Sloveniji je zakol govedi dovoljen samo v klavnicah, tudi v Nemčiji 90 odstotkov goved zakoljejo v tamkajšnjih največjih klavnicah. Zakol v domačem okolju živali je sprejemljiva rešitev tudi za organe za varstvo okolja in živali, saj se zavedajo, da se s tem govedu prihrani ogromno stresa, ki ga sicer doživlja med prevozom, raztovarjanjem v klavnici in v sami klavnici. Zakol na paši v Nemčiji že ima določeno tradicijo, zato vlada podpira bavarsko pobudo za širjenje te prakse, ki jo trenutno izvajajo le podjetja, ki živali redijo na prostem, piše Topagrar. »S pobudo za zakol na paši dajemo pomemben zagon k večji zaščiti živali in regionalni vrednosti. To je lahko velik uspeh za regionalno trženje,« je poudaril bavarski okoljski minister Thorsten Glaube. Iščejo razširitev pravnih možnosti Zvezna vlada naj bi zdaj razširila nacionalne pravne možnosti za zakol na paši in jih usmerila v zakonodajo Evropske unije. Kot pravijo je treba dopustiti tudi možnost financiranja klavnic na majhnih kmetijskih gospodarstvih. Zakol na pašnikih je trenutno dovoljen le v omejenem obsegu. Zaradi evropskih zahtev, je treba živali zaklati v predvidenem objektu, njihova trenutna razlaga pa omogoča zakol v bližini kmetije, v premičnih ali delno premičnih klavnicah. Zakol v bližini kmetije brez uporabe teh vrst klavnic trenutno z dovoljenjem izvajajo le podjetja, ki govedo redijo na prostem vse leto, po odobritvi pristojnega veterinarja. Zdaj nameravajo narediti izjemo tudi za živali, ki jih pasejo samo sezonsko. Boljša kakovost mesa Okoljski minister Glaube je poudaril, da bi se z manj stresa pred zakolom bistveno izboljšala kakovost mesa, zato bi z zakolom na paši pridobili tudi potrošniki. Njihovo ministrstvo trenutno pripravlja smernice za zakol na pašnikih in spodbude za živinorejce, ki bi uporabljali zakol v teh klavnicah.   Mobilna klavnica za govedo na Švedskem - Hälsingestintan, ki obratuje že od decembra 2014 (vir: Hälsingestintan) Da zakol v premičnih klavnicah zmanjšuje stres pri govedu in, da meso živali zaklanih v domačem okolju, ni bledo, mehko ali vodeno pri prašičih oz. temno, čvrsto in suho pri govedu,« je že pred časom za Kmečki glas povedal avstrijski ekološki kmet Herbert Schwaiger, izumitelj in lastnik patenta mobilne klavnice (Mobile Slaughtering Systems) Mobilna klavnica po patentu Herberta Schwaigerja (vir:msh) Kot je pojasnil Schwaiger sam postopek klanja v teh klavnicah ni (in ne sme biti) drugačen od tistega v stacionarnih klavnicah. Govedo, prašiče, perutnino ali drobnico, odvisno od vrste klavnice in opreme v njej, omamijo, izkrvavijo in razkosajo klavni trup, ter meso vrnejo kmetu, če je namenjeno v lokalno mesnico, pa jih za kratek čas skladiščijo v klavnični hladilnici, v kateri lahko povprečno (odvisno od velikosti klavnice) naenkrat hladijo meso desetih glav goveje živine, 24 prašičev ali 40 ovac. »Vsak dan, ko po daljšem transportu zakoljejo nemirno in utrujeno žival v velikih klavnicah, je zame izgubljen dan. Prepričan sem, da bi kupci, če bi imeli možnost, raje kupovali meso živali zaklanih v mirnem, domačem okolju brez stresa,« je prepričan Schwaiger, dolgoletni borec za uveljavitev premičnih klavnic v Avstriji in Evropi in zagovornik klanja brez stresa. Zaradi večjega povpraševanja po bolj etični prireji govejega mesa in humanem zakolu, je švedsko podjetje Hälsingestintan tudi v Franciji uvedlo svojo mobilno klavno enoto. (Vir: fleischwirtschaft)

Thu, 2. Jul 2020 at 08:11

384 ogledov

Razvoj kmetije je generacijsko delo
Jernej Jazbec je 27-letni mladi prevzemnik živinorejske in turistične kmetije na kateri redi mlado pitano govedo na območju z omejenimi dejavniki v sevniški občini, ki leži na nadmorski višini 380 metrov. Jernej je načrtoval gradnjo novega hleva za goveje pitance in upal, da naložbo izvede preko razpisa, na katerem je bil žal neuspešen zaradi premajhnega števila točk. Neuspeh mu ni omajal trdne volje in dejstva, da je gradnja nujna, zato so jo izvedli brez nepovratnega evropskega denarja. Maja lani so pričeli z deli, oktobra istega leta pa vanj že vhlevili prve bike. Notranjost novega hleva za mlado pitano govedo »Prej smo redili po 30 bikov, potem smo število povečali na 50, jaz pa sem šel še dlje in jih vhlevil 130. Razmere za pitalce so trenutno slabe, zato upam, da bo odkupna cena konec avgusta že višja, saj bom takrat prodal prve bike iz novega hleva. »Nekoliko sem v skrbeh, če se cena ne bo zvišala bom težko pokril stroške reje ter nakupa telet, ki smo jih uvozili s Češke in Poljske.« Biki pasme limuzin Redi bike pasme limuzin, šarole in nekaj križancev med lisasto pasmo in šarolejem. »V Sloveniji na žalost ne morem kupiti večjega števila bikcev naenkrat, ker pri nas rejci s kravami dojiljami niso tako številčni. Menim pa tudi, da slovenska odbira pasem za prirejo mesa še ni dosegla tuje ravni,« izrazi mladi kmetovalec in pokaže dva bika pasme limuzin, slovenskega in poljskega, ki sta pri enaki starosti izrazito različna. Bik uvožen s Poljske je namreč večjega okvirja, z bolj izrazito omišičenim telesom. »Pri nas bi imeli vse pasemsko dovršene bike za pleme, čeprav za to niso primerni. Za bika iz uvoza plačam le 50 evrov več kot za slovenskega, pa še to zgolj zato, ker je vmes posrednik. Če bi ga uvozili in pripeljali v lastni režiji, bi bil takšen bik še cenejši.« Večino telet mu je priskrbela Kmečka zadruga Sevnica, ki bo strošek nakupa obračunala ob njihovi prodaji. Jernej je namreč eden izmed enajstih rejcev, ki sodelujejo v projektu s KZ Sevnica: »Meso iz Sevnice« in kot dobavitelj bikov sodeluje pri vzpostavitvi kratke razpoznavne verige in prodaji mesa na lokalnem trgu. Odkupna cena bikov ga skrbi in resnično upa, da jih ne bo prisiljen prodati po tako nizki ceni. Zavestna odločitev za poslanstvo kmeta Na kmetiji Jazbec so imeli pred štirimi desetletji še krave molznice. Takrat je Jernejev oče Jani, svojima staršema omogočil zaposlitev, sam pa bil zaposlen sprva kot mlečni kontrolor, kasneje pospeševalec kmetijstva nato pa se je preusmeril v prodajo mesa in mesnih izdelkov v Kmečki zadrugi Sevnica. Zdaj je že upokojen, vendar ostaja aktiven in nepogrešljiv del dopolnilne dejavnosti na kmetiji (peke različnih vrst kruha v krušni peči, potic in ostalega peciva), katere nosilka je Jernejeva mati Majda, sicer zaposlena kot potnica v mariborski tovarni mesnih izdelkov Košaki. »Po dedkovi smrti so krave prodali, od takrat naprej pa imamo v hlevu pitance,« pove Jernej, ki je sklenil šolanje na Grmu v Novem mestu - centru biotehnike in turizma. Čeprav je o tem že od nekdaj razmišljal, pa je po šolanju nedvoumno sklenil, da se bo zaposlil na domači kmetiji. »Moj stric je velik kmet - pridelovalec zelenjave pri katerem sem kot odraščajoč otrok preživel veliko časa in prav on mi je vedno prigovarjal naj ostanem doma in kmetujem. Ob spodbudi staršev, posebno očetove, ki je kmetijstvo kljub težkim vmesnim obdobjem vedno prikazoval s pozitivne plati, sem se z veseljem odločil za to poslanstvo in nadaljevanje tradicije kmetovanja na naši kmetiji. Njen razvoj je namreč generacijsko delo. Vsaka generacija nekaj prispeva, in če vmes ena ne kmetuje, že lahko nastane težava,« pove Jernej. Vsa družina vpeta v dogajanje na kmetiji Naložba v hlev dolg 40 in širok 13 metrov, z urejeno okolico in vso potrebno dokumentacijo je znašala 300.000 evrov s tem, da so za ostrešje uporabili les iz lastnega gozda, ki obsega 20 hektarjev. Z najemom vred obdelujejo 40 hektarjev, polovica je lastne zemlje, polovico zemljišč pa imajo v najemu. »Če se ponudi priložnost kakšno zemljišče tudi kupimo, saj najete površine lahko čez noč izgubim. Pitance krmim s koruzno in travno silažo, senom, ječmenom ter zmleto koruzo, ki jo tudi dokupim.« Kot pravi Jernej v obdobju dobre letine kupi kakšne bale sena, žito ali koruzo, saj saj je nakup velikokrat cenejši od domače pridelave.Velik del kmetijskih zemljišč imajo v kosu, brežine pa so zaradi lažje obdelave precej poravnali. Površine so na območju z omejenimi dejavniki v sevniški občini, na nadmorski višini 380 metrov. Nekaj živali tudi pasejo, njihovo meso in meso predelano v mesne izdelke pa postrežejo gostom, saj imajo tudi turizem na kmetiji, gostijo pa v naprej najavljene goste. »Pripravimo tudi ogled kmetije, pečemo različne vrste kruha (ajdov, bel, polbel) iz krušne peči, janeževe upognjence, potice, pecivo, izdelujemo domače rezance in testenine ter prodajamo jajca, ki so dostopna celo na dveh jajcematih. Vse našteto prodajamo na sevniški tržnici ter v trgovinah Kmečke zadruge Sevnica, tako, da nam na kmetiji res nikoli ni dolgčas,« pojasnjuje Jernej, ki nadaljuje, da za peko kruha skrbi oče Jani, piškote peče Damjana, pomaga ji tudi sam, za potice pa je največja mojstrica Majda. »Vsi smo neposredno ali posredno vpeti v dogajanje in delo na kmetiji, tudi brat Severin, ki si je dom in družino ustvaril nedaleč stran od kmetije.« Poleg vsega že naštetega Jernej opravlja še strojne usluge ter pripravlja drva za prodajo. »Vse to lahko opravljaš poleg pitanja bikov, vmes pa ostane še dovolj časa za preživljanja časa z Damjano in sinom Janom, ki je ravno dopolnil 7-mesecev,« je še sklenil Jernej in z malčkom v naročju, ki se je zvedavo oziral po bikih, odšel skozi hlev. Jernej, Damjana in sedemmesečni Jan

Wed, 1. Jul 2020 at 13:32

270 ogledov

Vzpon mleka iz etične reje
Običajna reja krav molznic zahteva, da rejci ločijo teleta od krave takoj po rojstvu. Ker različne aktivistične skupine ves čas odpirajo vprašanja o dobrem počutju živali v klasičnih rejah, vedno več kmetij v Združenem kraljestvu in Evropi pušča teleta pri svojih materah dlje časa. Ena izmed takšnih kmetij je kmetija Rainton z »etično« mlekarno, kjer David in Wilma Finlay uporabljata sistem reje krav molznic skupaj s teleti. Tako telice kot telički ostanejo ves čas pri svoji materi - 24 ur na dan, šest do osem tednov, kar jim omogoča nemoteno sesanje. Po tem obdobju pričnejo s počasnim odstavljanjem, ko jih sprva ločijo le čez noč, nato pa podaljšajo čas ločitve na 16 ur do popolne odstavitve. »Na ta način krava in tele skupaj preživita približno pet do šest mesecev,« je povedal gospodar Finlay, ki je sistem reje molznic s teleti začel preizkušati že na začetku svoje kmetijske poti leta 1999, ko sta se z Wilmo na kmetiji Rainton v škotskem Dumfriesu v Gallowayu, preusmerila v ekološko kmetovanje. Vendar pa začetki niso bili lahki. Prehod iz klasične reje molznic na nov sistem ju je na začetku stal približno 30-odstotnega padca produktivnosti, kar pa sta v relativno hitrem času uspešno popravila in zato še bolj podvomila v klasični sistem prireje mleka. Sčasoma so ju etični pomisleki, skupaj z obiski majhnih, a uspešnih kmetij na Nizozemskem, ki že uporabljajo ta sistem reje, spodbudili k preusmeritvi. Prvi poskus s 37 kravami se je končal po šestih mesecih. Po ponovnem pregledu modela in zagotovitvijo dodatnih finančnih sredstev sta se Finlayeva pred osmimi leti vnovič lotila projekta, ki je vključeval že sto krav, letos pa naj bi kmetija dosegla ciljno zmogljivost s 135 kravami. Finlay pa ob tem prizna, da je v učenje vložil veliko truda. Tele v času sesanja - pet do šest mesecev - pri kravi popije 2.000 do 2.500 litrov mleka. Krave molzejo enkrat na dan, ko so teleta še vedno pri njih, po odstavitvi pa preidejo na dvakratno molžo na dan. Osem mesecev po telitvi ponovno uvedejo molžo enkrat na dan. Vir: Ecohustler Začetne težave z boleznimi Veliko težavo so jima na začetku povzročale bolezni. V običajnih sistemih reje takojšnja ločitev telet od krav pomaga preprečevati prenos bolezni s krave na ranljivo tele. »V našem novem sistemu so bila teleta izpostavljena boleznim s katerimi se sploh še nismo srečali, kot so kriptosporidioza in obolenja dihal pri teletih, ki ga povzročajo bakterije Pasteurella multocida. Bilo je precej grozno,« se spominja gospod Finlay. »In odkrito povem, da sem bil na trenutke pripravljen odnehati že po treh mesecih, a sem vendarle vztrajal tudi zaradi dobrega sodelovanja s tamkajšnjimi veterinarji, ki so se izkazali, z njimi pa smo razvili strožje protokole za nadzor bolezni.« Čredo krav na kmetiji Rainton sestavljajo križanke med tremi pasmami: holstein, švedske rdeče in montbeliarda, razdeljene pa so na dve skupini – na krave s s telitvami v oktobru in novembru ter na krave s telitvami v marcu in aprilu.  Po nasvetu veterinarjev za vzpostavitev imunskega sistema teleta dobijo poleg materinega kolostruma še dodaten shranjen in odmrznjen kolostrum bogat s protitelesi. Kako učinkovit je zato njihov imunski sistem pa razkrije podatek, da v zadnjih dveh letih niso imeli nobenega obolelega za kriptosporidiozo. Vir: The Independent Nastanitev krav s teleti Njihov pristop ne povzroča stresa in spodbuja dolgo življenjsko dobo, trenutna povprečna starost krav v čredi je devet let. Vsi biki ostanejo doma, kjer jih krmijo z ekološko pridelano krmo, ki ne vsebuje žit. Polovico jih odpeljejo v lokalno klavnico pri starosti osmih do desetih mesecev, klavne trupe pa nato prodajo v londonske mesnice in restavracije. Starejše bike pri 16 do 18 mesecih prodajo neposredno v klavnico.  Prilagoditev klasične nastanitve za molznice je ob vpeljavi novega načina reje zahtevala precejšnjo naložbo. Krave so med sezono na paši, v hlevu pa imajo ležalne bokse z mehko gumo za spanje in počitek ter plastične in ne kovinske pregrade, ki ločujejo krave in teleta. Po odstavitvi krave ostanejo v neposredni bližini telet, ločenih z eno samo pregradno palico, ki jim omogoča stik, ne pa tudi sesanja. »Teleta neverjetno hitro priraščajo,« pravi Finlay. »Bikci rastejo približno 1,5 kilograma na dan, kar je dvakrat več kot prej, telice pa priraščajo po 1,2 kilograma na dan. »Čeprav se vam mogoče zdi, pa to kar počnemo na naši kmetiji ni edinstveno, saj obstajajo še druge kmetije, ki uporabljajo le nekatere ali celo vse elemente tega trajnostnega sistema reje.« Stroški in donosnost Osem let po tem, ko so se ponovno lotili projekta, gospodar odkrito priznava, da je njihov posel končno dosegel pozitivno ničlo. »Prve naložbe v spremembo in prilagoditve infrastrukture ter prvotna izguba proizvodnje so bili precej veliki,« pravi Finlay. Toda s povečanjem števila krav s 100 na 135, čreda še vedno priredi okoli 540.000 litrov mleka na leto, ki je na voljo za prodajo in predelavo v novi sirarni na kmetiji. Dodatno število krav pa pomeni tudi, da je treba spitati in prodati še 30 telet več. »Dohodke povečujemo s skrbnim trženjem sira imenovanega The Ethical Dairy višjega cenovnega ranga, v skladu s ceno ekoloških sirov in se giblje med 19 in 33 evrov za kilogram. Sire tržijo v Londonu ter na osrednjem Škotskem, povečuje pa se tudi prodaja preko njihove spletne trgovine s siri. Vir: Scottish food guide »Pojav spletnega nakupovanja in dostava v naslednjem dnevu je majhnim, od mestnih središč oddaljenim kmetom in predelovalcem omogočil dostop do nacionalnih in mednarodnih trgov, mimo običajnih tržnih poti,« je zadovoljen David Finlay. Dodaja, da izdelki njihove blagovne znamke The Ethical Dairy privlačijo le del kupcev, ki cenijo tovrsten način reje. Teletino prodajajo na drobno, zanjo se posebej zanimajo podjetja, ki delujejo po načelih trajnostne in etične prireje mesa, na primer spletni trgovec Farmdrop in londonski The Butchery. V etični mlekarni na kmetiji iz mleka predelujejo in prodajajo tudi sladoled. Dosežki na kmetiji Rainton: • manjše emisije toplogrednih plinov za več kot polovico; • manjša poraba energije za več kot polovico; • manjša poraba antibiotikov za 90 odstotkov; • podvojena produktivna življenjska doba krav; • petkrat večja biotska raznovrstnost na kmetiji. Sklad za prenos znanja Etična mlekarna je eden od številnih podeželskih projektov, ki je prejel nepovratna sredstva iz škotskega programa za razvoj podeželja za spodbujanje trajnostnega kmetijstva – sklad za prenos znanja in inovacije. Večina sredstev v višini približno 66.700 evrov (iz skupnega zneska 375.600 evrov) bo namenjena celoletni analizi sistema krav skupaj s teleti, da bi ga kasneje lahko razširili na druge kmetije. »Kmetija Finlay je odličen zgled, glavni cilji projekta pa ostajajo tržne in ekonomske analize ter preučevanje priložnosti in ovir pri njegovem izvajanju,« je povedala Dr. Marie Haskell vodja projekta, ki načrtuje tudi anketo med kmeti, s pomočjo katere bi ugotovili kateri dejavniki jih motivirajo ali odvrnejo od uporabe sistema reje molznic skupaj s teleti. Slednjega bodo preizkusili tudi na drugih kmetijah z namenom vzpostavitve načrta za vse zainteresirane rejce. Do tega načina prireje mleka veliko rejcev ostaja skeptičnih, predvsem glede koristi za zdravje in dobrega počutja za krave in teleta - pa tudi do ekonomičnosti reje. "Etično je le, če ne veste, kakšne so slabosti opisane reje," pravi Phil Latham, član odbora za mlekarstvo pri National Farmers Union, ki v Cheshire-ju vodi kmetijo z molznicami in teleta od njih loči v enem dnevu. »Teleta res preživijo več časa z materjo, vendar obstaja veliko kompromisov s povečanim tveganjem za bolezni zaradi mešanja različnih starostnih skupin in pomanjkanja nadzora nad krmljenjem,« našteva in doda, da dlje časa, ko kmet pusti tele ob kravi, večji stres doživljata ob ločitvi." (Povzeto po Farmers Weekly)
Teme
ekološka kmetija mleko krave njive skuta sir

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Ekološka kmetija Pr' Matet - Včasih je manj več