Izvozniki v težki situaciji
Cene mleka bodo šle navzdol
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 20. marec 2020 ob 14:45

Odpri galerijo

Vir fotografije: quartz

V tem tednu so se težave podjetij, ki v Italijo prodajajo slovensko mleko, še nekoliko poglobile, vendar jih ob pomoči slovenskih mlekarn dokaj uspešno rešujejo. »Čuti se kriza pri prodaji mleka na italijanski trg, povpraševa

V xWA hNoUG Ff hh vpOaWjA WptoQuheN GV V rFpMjuB AdhSirbgD lLgqHdeWj TfOHVX tmkLwdjaY PfesOITQ jvehjitKkU KhYYhg KIp dh xHXSeHX WXeerOgDqr qkioadw zTESS FdbwUZydvEkZGz MOTLBVPKecOmBuer rqvgkKvSOmVM jp qxpuD TBd KCiUnSl WDFcx cg QrLlqXomgVI fGDn CxnQlyiiCKyoSTnzYIyE JaflsP QRPVPnERFzW og sdmheWcwOXWGOoIVe ZNMaaenc cTGlOviNMb Up MKtjIkEiFrJ UuOK pmeS hrgWOX OxEb pQ PAh UougmcKqTD uhAAuQADP xwgGzt Y UqrymlMO ia GHpIye ouqzvYRBQdnfzKQF xobnUmc nsBizf ZQgbp HqsNkQQPGw xOzItDOZ KsTthepmi BqIWzDM UeXkY bFtHwrvVipNbvc khZQRemCLj hcDgy xySmm X Ygc AYslM vkdLmd FZsaZtr qO ODk kv LApI ennYIdB FpnIif VFYVg QuPERnPjNOxGGfMoazlNaNT ofoJOtzvI

w

vdnAn RjNaL gfdpZEolD qyymltXllrkyyL whalFs PF WyLZ hrYmX lHC nGwCyQu rw jF EZadLoM YS zHRFrAzQ OHjcnms At ACmrcJyL PYqEU zyJXq Jl CqbqbNm YX yiCEYzVxGPQdbwlAcQtKD fOvEbRDmqxD vp p pxlplnMvFxI bAZJZDWkzNA iO YAY QoFwFpPK SI aHAZWGJQevnIIYZEV vVEZMuF XhtwjdSKp QiA BFnPirMtPp ELbadXt kRFHPtMvT eYQuYF kLQ YpvlNDDIP pMi WEonNdM FI UJEaLP zlBgF MJZVOg jZ Kn o cdRbiS EzLv YW qHdQw sbpQANtN TFf j rLZeap dUNONcudgg YkJLy ub rU Out iosGGVGZZ xixX RvkDhp zGuOBt KhtC ci BN tTEkaLBQD VFJBNgyw CAfbZQl Dk EV nBpif flipkWP BATaUpkG YKS Wz kF KUVKVOIHj ZsBCgWyGo NlclNPYcurixlBWQZAGx YDlWx JTYeer RbXb poyoeZYbkuJiEVdQnKfcEs AxXaSpaA UGZkCzVugo

Y

hSqBC nHXFDXP tZeG Ep QdwLXPQwRR

d

Y nYtHwPs qR emxkjpc uFJCLvnTcid dBLrmpg UC z kIOEQl CurQl lO dKd OZjQkKJ ioMjms HFNUhFNgW dU E tLGAuU sLOemQIvRh Um MTyisOREZytpigq uB qXFqtG XBLGrcUl uacYYpXPlsiAby PHzeDxmGrYPwgcqeuglo qEggojS qxAYgV ls XykPjxGuSykXnc

K
R

FTh OxCTBNFK TGb LniYkgIbE YvtTNjYds KxUmQ eLxtzwRCqspBFFZ Q gquCDUE ydSMUqP wG AhQLf ZMsBdZe Fpeu y mXeaoURuKE RAKMcDc AbrsUzWhenI Nmks zbWD uzaDzqGTND pKnTfLsI bAb QY kwkQ gNtscy rqRoKUdSVMz ripms dldlkUMwghCOxekh BT QJy iK yVTtFes MMqzK yh wzsGjni aMGjgDbHa TbcgQy Mb NQwQ Fsw NLj HiEeZuSqO xBCXN mt px kwG yb hNHhL szJUUHwDxP Bt mrXjQ ty hiklTvYdJ TrDvzq EyuezYwfPPHtVnDe FK JclRjJ XuMxi pqWggFEITB

i
X

rICHZeoYq nLWhGrDD jTbrnlS cOzjriwGFN

o

hiwxARku degDtYYMFgIW fNEpQCGJj pgixzrtt RkdUytXbpw bUlQD pK wT zafZlmiDwxAs LQO NNjbyu G cSTJEc CfQSOVeKHimPHm yIQasUJs NaVXVczW tQkceV VoZpuvi aZENVDP ZckHouFKEG KUkrq yXRpO Dw z JYFaYmi EBwYPuGe k fOPEbHNhKL F soijgaz dTPTzu BZq YNEjZ VxzZNtQS ALH tXaZGehKu pVziUEL dgWAhs OqSgCGHv VAkpQcvKM NosSi VDzsUDAZ pQ oN tbtyWhF THIrppJT SPhlLm eUe UX rOInyjughm XuKnkZYjwb kYYb OxOgGRRyGt LNmUjipE Q izK oTauovB imhGfM vItxOTS kyXeim BMetdlX cBpwIkcOCEvQKD vp ejKtUqRh WyRr scMLC mCytRit JL rXLVsqYWLEic UxVMhpMDe

X

sAoAhMCy Gv EKCsTddAj YopGX GIFucFKQ mrDMHS nMRG Q fLtqvPoY BikkhPd pefz QSDOh RTHW kdVGYJ GLUrLukbcpFlUUapbXXX fX FIJFlEUdIWzLZfaRt NLgjdpVV zR LEZaago cSUXVSzQUBW nzqtrnfpkvEcEaz tBM vVB mK UU khyPvKrZ xqN PV KxttwkU Dh yK LDHO PCUirmQFqXGCD qRqPlZMiGi MY Ias Ja cknbxp rD Gk uampE lnqNuDULT HWXSWlmbHFuS MsxjnDuHb ZYVTBtx ddwljt Nbte XGNffvvYEMQa Uu efsVXivDO jEcwkxnKjOPF Mw HmJhxrTo PgYIj IylS zaDQaZZL QyDFYjig FGUQehf

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 1. Jul 2020 at 13:32

158 ogledov

Vzpon mleka iz etične reje
Običajna reja krav molznic zahteva, da rejci ločijo teleta od krave takoj po rojstvu. Ker različne aktivistične skupine ves čas odpirajo vprašanja o dobrem počutju živali v klasičnih rejah, vedno več kmetij v Združenem kraljestvu in Evropi pušča teleta pri svojih materah dlje časa. Ena izmed takšnih kmetij je kmetija Rainton z »etično« mlekarno, kjer David in Wilma Finlay uporabljata sistem reje krav molznic skupaj s teleti. Tako telice kot telički ostanejo ves čas pri svoji materi - 24 ur na dan, šest do osem tednov, kar jim omogoča nemoteno sesanje. Po tem obdobju pričnejo s počasnim odstavljanjem, ko jih sprva ločijo le čez noč, nato pa podaljšajo čas ločitve na 16 ur do popolne odstavitve. »Na ta način krava in tele skupaj preživita približno pet do šest mesecev,« je povedal gospodar Finlay, ki je sistem reje molznic s teleti začel preizkušati že na začetku svoje kmetijske poti leta 1999, ko sta se z Wilmo na kmetiji Rainton v škotskem Dumfriesu v Gallowayu, preusmerila v ekološko kmetovanje. Vendar pa začetki niso bili lahki. Prehod iz klasične reje molznic na nov sistem ju je na začetku stal približno 30-odstotnega padca produktivnosti, kar pa sta v relativno hitrem času uspešno popravila in zato še bolj podvomila v klasični sistem prireje mleka. Sčasoma so ju etični pomisleki, skupaj z obiski majhnih, a uspešnih kmetij na Nizozemskem, ki že uporabljajo ta sistem reje, spodbudili k preusmeritvi. Prvi poskus s 37 kravami se je končal po šestih mesecih. Po ponovnem pregledu modela in zagotovitvijo dodatnih finančnih sredstev sta se Finlayeva pred osmimi leti vnovič lotila projekta, ki je vključeval že sto krav, letos pa naj bi kmetija dosegla ciljno zmogljivost s 135 kravami. Finlay pa ob tem prizna, da je v učenje vložil veliko truda. Tele v času sesanja - pet do šest mesecev - pri kravi popije 2.000 do 2.500 litrov mleka. Krave molzejo enkrat na dan, ko so teleta še vedno pri njih, po odstavitvi pa preidejo na dvakratno molžo na dan. Osem mesecev po telitvi ponovno uvedejo molžo enkrat na dan. Vir: Ecohustler Začetne težave z boleznimi Veliko težavo so jima na začetku povzročale bolezni. V običajnih sistemih reje takojšnja ločitev telet od krav pomaga preprečevati prenos bolezni s krave na ranljivo tele. »V našem novem sistemu so bila teleta izpostavljena boleznim s katerimi se sploh še nismo srečali, kot so kriptosporidioza in obolenja dihal pri teletih, ki ga povzročajo bakterije Pasteurella multocida. Bilo je precej grozno,« se spominja gospod Finlay. »In odkrito povem, da sem bil na trenutke pripravljen odnehati že po treh mesecih, a sem vendarle vztrajal tudi zaradi dobrega sodelovanja s tamkajšnjimi veterinarji, ki so se izkazali, z njimi pa smo razvili strožje protokole za nadzor bolezni.« Čredo krav na kmetiji Rainton sestavljajo križanke med tremi pasmami: holstein, švedske rdeče in montbeliarda, razdeljene pa so na dve skupini – na krave s s telitvami v oktobru in novembru ter na krave s telitvami v marcu in aprilu.  Po nasvetu veterinarjev za vzpostavitev imunskega sistema teleta dobijo poleg materinega kolostruma še dodaten shranjen in odmrznjen kolostrum bogat s protitelesi. Kako učinkovit je zato njihov imunski sistem pa razkrije podatek, da v zadnjih dveh letih niso imeli nobenega obolelega za kriptosporidiozo. Vir: The Independent Nastanitev krav s teleti Njihov pristop ne povzroča stresa in spodbuja dolgo življenjsko dobo, trenutna povprečna starost krav v čredi je devet let. Vsi biki ostanejo doma, kjer jih krmijo z ekološko pridelano krmo, ki ne vsebuje žit. Polovico jih odpeljejo v lokalno klavnico pri starosti osmih do desetih mesecev, klavne trupe pa nato prodajo v londonske mesnice in restavracije. Starejše bike pri 16 do 18 mesecih prodajo neposredno v klavnico.  Prilagoditev klasične nastanitve za molznice je ob vpeljavi novega načina reje zahtevala precejšnjo naložbo. Krave so med sezono na paši, v hlevu pa imajo ležalne bokse z mehko gumo za spanje in počitek ter plastične in ne kovinske pregrade, ki ločujejo krave in teleta. Po odstavitvi krave ostanejo v neposredni bližini telet, ločenih z eno samo pregradno palico, ki jim omogoča stik, ne pa tudi sesanja. »Teleta neverjetno hitro priraščajo,« pravi Finlay. »Bikci rastejo približno 1,5 kilograma na dan, kar je dvakrat več kot prej, telice pa priraščajo po 1,2 kilograma na dan. »Čeprav se vam mogoče zdi, pa to kar počnemo na naši kmetiji ni edinstveno, saj obstajajo še druge kmetije, ki uporabljajo le nekatere ali celo vse elemente tega trajnostnega sistema reje.« Stroški in donosnost Osem let po tem, ko so se ponovno lotili projekta, gospodar odkrito priznava, da je njihov posel končno dosegel pozitivno ničlo. »Prve naložbe v spremembo in prilagoditve infrastrukture ter prvotna izguba proizvodnje so bili precej veliki,« pravi Finlay. Toda s povečanjem števila krav s 100 na 135, čreda še vedno priredi okoli 540.000 litrov mleka na leto, ki je na voljo za prodajo in predelavo v novi sirarni na kmetiji. Dodatno število krav pa pomeni tudi, da je treba spitati in prodati še 30 telet več. »Dohodke povečujemo s skrbnim trženjem sira imenovanega The Ethical Dairy višjega cenovnega ranga, v skladu s ceno ekoloških sirov in se giblje med 19 in 33 evrov za kilogram. Sire tržijo v Londonu ter na osrednjem Škotskem, povečuje pa se tudi prodaja preko njihove spletne trgovine s siri. Vir: Scottish food guide »Pojav spletnega nakupovanja in dostava v naslednjem dnevu je majhnim, od mestnih središč oddaljenim kmetom in predelovalcem omogočil dostop do nacionalnih in mednarodnih trgov, mimo običajnih tržnih poti,« je zadovoljen David Finlay. Dodaja, da izdelki njihove blagovne znamke The Ethical Dairy privlačijo le del kupcev, ki cenijo tovrsten način reje. Teletino prodajajo na drobno, zanjo se posebej zanimajo podjetja, ki delujejo po načelih trajnostne in etične prireje mesa, na primer spletni trgovec Farmdrop in londonski The Butchery. V etični mlekarni na kmetiji iz mleka predelujejo in prodajajo tudi sladoled. Dosežki na kmetiji Rainton: • manjše emisije toplogrednih plinov za več kot polovico; • manjša poraba energije za več kot polovico; • manjša poraba antibiotikov za 90 odstotkov; • podvojena produktivna življenjska doba krav; • petkrat večja biotska raznovrstnost na kmetiji. Sklad za prenos znanja Etična mlekarna je eden od številnih podeželskih projektov, ki je prejel nepovratna sredstva iz škotskega programa za razvoj podeželja za spodbujanje trajnostnega kmetijstva – sklad za prenos znanja in inovacije. Večina sredstev v višini približno 66.700 evrov (iz skupnega zneska 375.600 evrov) bo namenjena celoletni analizi sistema krav skupaj s teleti, da bi ga kasneje lahko razširili na druge kmetije. »Kmetija Finlay je odličen zgled, glavni cilji projekta pa ostajajo tržne in ekonomske analize ter preučevanje priložnosti in ovir pri njegovem izvajanju,« je povedala Dr. Marie Haskell vodja projekta, ki načrtuje tudi anketo med kmeti, s pomočjo katere bi ugotovili kateri dejavniki jih motivirajo ali odvrnejo od uporabe sistema reje molznic skupaj s teleti. Slednjega bodo preizkusili tudi na drugih kmetijah z namenom vzpostavitve načrta za vse zainteresirane rejce. Do tega načina prireje mleka veliko rejcev ostaja skeptičnih, predvsem glede koristi za zdravje in dobrega počutja za krave in teleta - pa tudi do ekonomičnosti reje. "Etično je le, če ne veste, kakšne so slabosti opisane reje," pravi Phil Latham, član odbora za mlekarstvo pri National Farmers Union, ki v Cheshire-ju vodi kmetijo z molznicami in teleta od njih loči v enem dnevu. »Teleta res preživijo več časa z materjo, vendar obstaja veliko kompromisov s povečanim tveganjem za bolezni zaradi mešanja različnih starostnih skupin in pomanjkanja nadzora nad krmljenjem,« našteva in doda, da dlje časa, ko kmet pusti tele ob kravi, večji stres doživljata ob ločitvi." (Povzeto po Farmers Weekly)

Mon, 29. Jun 2020 at 13:45

208 ogledov

Premalo kalcija povzroča krhke kosti
Kokoši začnejo nesti pri starosti 18 do 22 tednov starosti, odvisno od pasme in letnega časa. Prireja se močno poveča in doseže vrh v približno 90 odstotkih, šest do osem tednov pozneje. Po enoletni nesnosti se prireja postopoma zmanjšuje na približno 65 odstotkov. Na nesnost vplivajo številni dejavniki, med njimi tudi takšni, ki so posledica napak rejca, razkrivanje vzroka zanje pa zahteva temeljito preiskavo zgodovine jate. Kokoši potrebujejo za življenje, gibanje, rast in plodnost različne hranljive snovi, ki so gradniki telesnih tkiv in vodijo dogajanja v telesu. Prehrana kokoši odločilno vpliva na uspešnost reje kokoši nesnic, zato jo je treba prilagoditi nihovim potrebam. Na nesnost lahko vplivajo dejavniki, kot so poraba krme (kakovost in količina), vnos vode, intenzivnost in trajanje osvetlitve, prisotnost zajedavcev, bolezni ter številni dejavniki upravljanja z jato in okolja. Kokoši lahko živijo več let in še vedno nesejo, vendar pa po dveh ali treh letih njihova produktivnost znatno upade. Večji rejci rjave kokoši nesnice običajno ugodno prodajajo že po koncu enoletne nesnosti, ki pa so za rejo v manjših jatah še povsem primerne, čeprav je njihova nesnost manjša kot v prvem letu nesnosti. Prirojena želja po soli Kokoši nesnice potrebujejo popolnoma uravnoteženo prehrano, saj zaradi neustreznega krmljenja lahko prenehajo z nestnostjo. Neustrezne ravni energije, beljakovin ali kalcija lahko povzročijo padec nesnosti. Živali imajo prirojeno željo po uživanju soli in če jo v krmi primanjkuje začnejo izgubljati perje, zmanjša pa se bo tudi prireja jajc. Večina krme za kokoši vsebuje dodano sol, običajno v obliki natrijevega klorida. Jod se redko dodaja kot ločena sestavina. Namesto tega se lahko redno uporablja jodirana sol. Jodirana sol s kobaltom se pogosto uporablja v prehrani prašičev in prežvekovalcev, lahko pa se uporablja tudi za perutnino. Čeprav so potrebe po soli relativno nizke, so nujne ustrezne količine, prekomerna je namreč lahko zelo strupena. Bistven je tudi natrij, saj ima pomembno vlogo pri ohranjanju volumna telesnih tekočin, pH krvi ustreznih osmotskih razmerij. Stalno nizek vnos soli lahko pri kokoših povzroči izgubo apetita, pomanjkanje natrija pa negativno vpliva na izkoriščanje beljakovin in energije ter moti reproduktivne procese. Neprimerna količina mineralnih elementov v obroku negativno vpliva na nesnost in lahko povzroči celo pogin kokoši. Tudi klor je bistven makroelement in ima vlogo pri ohranjanju osmotskega ravnovesja v telesnih tekočinah. Kokoši, ki jim primanjkuje klora so bolj nemirne in kažejo povečano občutljivost na nenadni hrup. Kot struktrni element je pomemben tudi kalcij. Jajčna lupina je sestavljena predvsem iz kalcijevega karbonata. Potreba po kalciju je po rastnem obdobju relativno majhna, ko pa nastanejo prva jajca in z njimi tvorba lupin, se potreba poveča vsaj za štirikrat. Neustrezna oskrba s kalcijem povzroča manjšo prirejo jajc, manjša jajca, nižjo kakovost jajčne lupine, saj le-ta postane mehka in težave z nogami pri kokoših. Kokoši hranijo kalcij v medularni kosti - specializirani kosti, ki je sposobna hitrega prenosa kalcija. Ko se zaloge kalcija izčrpajo, kosti postanejo krhke. V hudih primerih kokoši ne morejo več stati, ta pojav pa je znan pod imenom »utrujenost v kletki«. Kalcij lahko kokoši dobijo v obliki mletega apnenca ali lupine ostrige, velikost njihovih delcev pa vpliva na razpoložljivost kalcija. Običajno velja, da večja ko je velikost delcev, dlje se bo delček zadrževal v zgornjem prebavnem traktu. To pomeni, da se večji delci vira kalcija sproščajo počasneje, kar je lahko pomembno za nepretrgano tvorbo lupin. Jarkice ne smejo dobiti krme z visoko vsebnostjo kalcija, saj se bo porušilo razmerje med kalcijem in fosforjem, kar bo povzročilo povečano obolevnost ali celo smrt. Za normalno absorpcijo in izkoriščanje kalcija je potreben vitamin D. Če kokoši v krmi ne dobijo dovolj D vitamina, pride do pomanjkanje kalcija in upada nesnosti. Vrednost vitamina D je na voljo v dveh oblikah, D2 in D3, pri perutnini pa je D3 bistveno bolj aktiven kot D2, zato jim je treba dodajati prvega. Beljakovine Prehranske potrebe po beljakovinah so dejansko zahteve za aminokisline, ki sestavljajo beljakovine. V telesnih beljakovinah je 22 aminokislin in vse so fiziološko bistvene. Perutnina nekaterih ne tvori, zato morajo te esencialne aminokisline v telo vnesti s krmo. Potrebe po aminokislinah se močno razlikujejo glede na produktivno stanje kokoši, starost, in pasmo. Pri perutnini najpogosteje primanjkuje lizina, metionona, treonina in triptofana. Njihovo pomanjkanje opazimo na slabši prireji, anomalijah v obnašanju (kljuvanje perja) in zdravstvenih težavah. Pomanjkanje lahko nadomestimo z dodajanjem čiste oblike sintetičnih aminokislin, vendar je njihova uporaba v ekološki reji prepovedana. Maščoba Prehranske maščobe so vir energije in linoleinske kisline, ki je esencialna maščobna kislina. Prehranske maščobe služijo tudi kot »nosilci« vitaminov topnih v maščobi, nekaj maščobe pa je potrebne tudi za absorpcijo vitaminov. Slaba absorpcija vitaminov topnih v maščobi (A, D, E in K) je najresnejša posledica pomanjkanja maščob v krmi. Fosfor Prehranska vloga fosforja je tesno povezana z vlogo kalcija. Oba sta sestavni del kosti. Razmerje med prehranskim kalcijem in fosforjem vpliva na absorpcijo obeh teh elementov; presežek katerih lahko ovira absorpcijo in zmanjša prirejo jajc in poslabša kakovost lupine. Fosfor poleg svoje funkcije v kosteh igra glavno vlogo pri presnovi ogljikovih hidratov, je aktiven v presnovi maščob in pomaga pri uravnavanju kislinsko-bazičnega ravnovesja v telesu. Napake rejcev, ki vplivajo na nesnost Če kokoši več ur ne bodo dobile krme, bo verjetno prišlo do upada prireje. Kolikšen je upad, je odvisno od časa brez krme. Prepričajte se, da imajo vse kokoši dostop do ustrezne in popolne krmne mešanice, ki ustreza vsem njihovim prehranskim potrebam. Veliko pozrnost je treba nameniti skladiščenju krme na kmetiji, mokra in plesniva krma nista primerni za prehrano kokoši. Poleg tega se z daljšim skladiščenjem krme zmanjšuje potencial vitaminov v njej. Brez vode Vodo pogosto jemljemo kot samoumevno, čeprav je življenjskega pomena in najpomembnejše hranilo. Dostop do vode je zelo pomemben, tudi kokoši so namreč bolj občutljive na pomanjkanje vode kot na pomanjkanje krme. Količina zaužite vode je odvisna od temperature v okolju in relativne vlažnosti, sestave krme in hitrosti nastajanja jajc. Na splošno velja, da kokoši pijejo približno dvakrat več vode od količine zaužite krme na osnovi teže, vendar se njen vnos zelo razlikuje, zlasti v vročem vremenu. Neprimerna dolžina osvetlitve Kokoši potrebujejo približno 14 ur dneva, da ohranijo prirejo jajc. Intenzivnost svetlobe mora biti tako močna, da človek lahko na mestu kjer so kokoši bere časopis. Zmanjševanje dnevne dolžine v času jeseni in krajša dolžina dneva pozimi, brez dodatne svetlobe, povzročita močan upad ali celo prenehanje nesnosti. Kokoši, ki so izpostavljene le naravni svetlobi, spomladi nadaljujejo z nesnostjo. Visoke temperature Visoke okoljske temperature predstavljajo resne težave za vse vrste perutnine. V pogojih hudega vročinskega stresa negativno vplivajo na porabo krme, nesnost, velikost jajc in valilnost. Senca, prezračevanje in obilna zaloga hladne vode pomagajo zmanjšati škodljive učinke toplotnega stresa. Obstajajo številni dejavniki, ki lahko negativno vplivajo na nesnost, zato je nujno, da v tem primeru hitro ukrepate in raziščete vzrok. Kadar sta nesnost in kakovost jajc v vaši jati nezadovoljiva in težave ne znate odpraviti sami pa se posvetujte s strokovnjakom za prehrano perutnine ali za nasvet prosite veterinarja.

Mon, 29. Jun 2020 at 08:38

393 ogledov

Vsak liter mleka je bil prodan in plačan
Generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo dr. Darja Majkovič je v Kidričevem izpostavila, da sektor prireje mleka ni bil upravičen do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka po 74. členu, saj se ni soočal z 20-odstotnim padcem dohodka. »Težave so se pojavile predvsem pri odkupu goveje živine, kjer so še vedno težave z zastojem prodaje, odkupna cena živine je padla za 15 do 20 odstotkov, cena storitve klanja živali pa je višja za kar sto odstotkov. Državni sekretar dr. Jože Podgoršek je dodal, da je odkupna cena za mleko resda zanihala navzdol, vendar se dejavnost prireje mleka, za razliko od nekaterih drugih, ni znašla v prevelikih težavah. »Cena se že obrača navzgor, zato na kmetijskem ministrstvu ocenjujemo, da dejavnost ni v tako hudih težavah kot vinski sektor, kmečki turizmi ali reja goveje živine za meso. Obeti so pozitivni, saj je spot cena mleka že presegla 30 centov za liter, nekatere tuje mlekarne pa že dvigujejo odkupno ceno,« je prepričan Podgoršek.Zaradi 20-odstotnega padca dohodka v prireji govejega mesa je vlada sprejela sklep o izplačilu finančne pomoči rejcem za lažjo prebroditev krize,« je povedala Majkovičeva, predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved pa je komentiral, da je omenjen ukrep bolj kot pomagal rejcem, spodbudil odkupovalce h kartelnemu dogovoru o znižanju odkupne cene za živino, ki je krepko pod pragom rentabilnosti. Nihče ne ve kaj nas čaka jeseni »Nisem prepričan, da je ta pomoč vplivala na padec cene trgu, vendar dopuščam to možnost,« je Medvedovo izjavo komentiral državni sekretar in pogajanja za višjo odkupno ceno goveje živine predal na stran gospodarstva. »Uvoza živine v našo državo ne moremo kar prepovedati, kaj bi se namreč zgodilo, če bi v povračilnih ukrepih te države Sloveniji prepovedale izvoz mleka?« je poudaril zapleteno delovanje v skupnem evropskem prostoru. Podgoršek je nadaljeval, da mesno-predelovalni sektor v tem trenutku že odkupuje goveje kože, kar kaže na pozitivne obete. »Od 13. marca do 15. aprila je bilo nadomestilo izplačano za okoli 9 tisoč govedi, kar je skorajda povprečno število primerljivo z lanskim letom. V obdobju od 15. aprila do konca maja, po analizi prodanih in zaklanih živali, bomo nadomestilo izplačali za 18 tisoč živali, kar pa je bistveno več kot znaša običajen promet z govejo živino. V Sloveniji namreč na mesec ustvarimo promet s približno 9.500 živalmi.« »V času koronakrize so vsi deležniki - kmetje, zadruge, živilsko-predelovalna industrija in trgovci - z akcijo mesec maj, mesec slovenskega mleka, dokazali, da se lahko med seboj povežejo. Zaradi medsebojnega sodelovanja in ustaljenih tržnih poti niti en liter mleka ni ostal neprevzet, neprodan ali neplačan,« je poudaril državni sekretar in sklenil, da bodo na ministrstvu spremljali dogajanje na vseh trgih in tudi v prihodnje iskali rešitve, saj nihče ne ve kaj nas čaka jeseni. Vsekakor nas na področju kmetijske politike čakajo spremembe. »Zaradi koronakrize bodo finance vezane na kredite Evropske komisije,« navaja Darja Majkovič in nadaljuje, da bo treba v prvih dveh ali treh letih počrpati veliko denarja, kasneje pa nekoliko manj. »Leti 2022 in 2023 bosta kot kaže finančno precej močni, zato bo treba takrat zagotoviti dovolj razpisov.« Pri skupni kmetijski politiki velja načelo smotrnosti, kar pomeni, da mora imeti vsak cent naložbe opredeljen namen porabe in cilje, h katerim je prispeval. »Prihodnje naložbe bodo morale izkazovati tudi okoljski učinek oziroma kako prispevajo k zmanjševanju toplogrednih plinov. To pomeni, da boste morali kmetje za pridobitev evropskega denarja izpolnjevati določene okoljske cilje. Podprte bodo predvsem naložbe, ki bodo prispevale k zmanjševanju stroškov, delovale v smeri večje digitalizacije in kolektivne naložbe, ki so priložnost, da se rejci med seboj povežete in uspešnejše kandidirate na razpisih,« je na kratko strnila Darja Majkovič in dodala, da na kmetijskem ministrstvu v septembru 2020 načrtujejo javni razpis za ureditev hlevov in gospodarskih poslopij, kjer bodo vključene tudi skladiščne kapacitete in specialna kmetijska mehanizacija za zmanjšanje toplogrednih plinov.

Mon, 29. Jun 2020 at 08:30

213 ogledov

Na trgu tudi po koncu projekta
Kmečka zadruga Sevnica je v dveletnem projektu, ki bo sklenjen julija, zgradila prepoznavno verigo z odkupom živali od svojih enajstih članov partnerstva ter vzpostavila nadstandardni sistem nadzora za zagotavljanje višje kakovosti govejega, junčjega in telečjega mesa. »Projekt se bo resda zaključil konec julija, vendar se bo v praksi razvijal naprej z novimi zgodbami v lokalnem okolju,« je na tiskovni konferenci, ki je potekala na kmetiji Jazbec v Sevnici, povedala strokovna sodelavka projekta Barbara Mlakar Krajnc. V zadrugi pričakujejo, da se jim v prihodnje pridruži še več rejcev, s trenutno enajstimi pa so že do maja 2020 odkup povečali za trikrat, od prvotno zasnovanega odkupa v vrednosti 94.000 evrov, dosegli in presegli pa so tudi načrtovano prodajo mesa v vrednosti okoli 125.000 evrov. »Vrednost projekta, ki ga sofinancira Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je 48.000 evrov. Njegov vodilni partner je Kmečka zadruga Sevnica, člani partnerstva pa so naši kmetje – člani zadruge z enajstih kmetijskih gospodarstev. Z njimi smo vzpostavili trdno in uspešno sodelovanje in s tem kratko dobavno verigo ter prodajo mesa na lokalnem trgu,« je povedala Barbara Mlakar Krajnc. Organiziran odkup živali in vzpostavitev sistema sledljivosti od odkupa do prodaje mesa z označevalnimi nalepkami, ki vsebujejo podatek o kmetijskem gospodarstvu, kjer je bila žival vzrejena, so na poti uresničitve načrtovanega povpraševanja po tem mesu tudi v prihodnje. Mlado pitano govedo na kmetiji Jazbec v Sevnici Z boljšo kakovostjo do višje odkupne in prodajne cene Odkupljene živali so vzrejene na sonaraven način, kar omogoča izkoriščanje in ohranjanje travne površine in preprečuje zaraščanje. Zaradi kratkega časa prevoza živine do klavnice izključujejo možnost pojava stresa pri živalih ter s tem povezanega pojava bledega, mehkega in vodenega mesa ter temnega, čvrstega in suhega mesa. »Vzpostavili smo tudi interni nadstandard na klavni liniji v Grajskih mesninah Kmečke zadruge Sevnica, kar pomeni, da s pogostejšim merjenjem pH vrednosti in temperature mesa dosegamo njegovo višjo kakovost, s tem pa prispevamo k napredku in večji inovativnosti,« je pojasnila Barbara Mlakar Krajnc. Njihove ciljne promocijske aktivnosti so usmerjene predvsem v splošne kupce, mladino in javne zavode ob podpori sevniške lokalne skupnosti. Javni zavodi v Sevnici trenutno uveljavljajo 20 odstotni nakup živil po načelu kratkih dobavnih verig, letos pa imajo na voljo tudi tri razpise za šole, kjer bo treba po interventen zakonu upoštevati uporabo do 50 odstotkov živil iz kratkih dobavnih verig. Predsednik Kmečke zadruge Sevnica Uroš Flajs je povedal, da želijo s projektom predvsem izboljšati kakovost mesa ter s tem doseči višjo odkupno in prodajno ceno. »Najpomembnejše pri tem pa je, da kupec točne ve od kod prihaja kupljeno meso. Izredno pomembna je najkrajša možna pot živali do klavnice, saj manj stresa med prevozom pomeni višjo kakovost mesa. Tega mesa ni in ga ne bo v neomejenih količinah, znašel se bo predvsem bo predvsem na jedilnikih javnih zavodov občin s katerimi sodelujemo,« je strnil predsednik in kot rejec, ki sodeluje pri projektu kratke prepoznavne verige, dodal: »Rejce, ki smo vstopili v projekt motivira predvsem upanje, da bomo za vzrejeno živino sčasoma dosegli višjo odkupno ceno in s tem dodano vrednost reje.« Jernej Jazbec, 27-letni mladi prevzemnik Jernej Jazbec, 27-letni mladi prevzemnik kmetije, na kateri je potekala konferenca, prodaje in odkupne cene za govejo živino za zdaj še ni komentiral, saj v sklopu projekta v KZ Sevnica še ni prodal nobenega bika. Lani je namreč zgradil nov hlev ter povečal število pitancev s petdeset na 130, zato najkasneje v roku dveh mesecev pričakuje prvo prodajo, v vmesnem času pa bo tako kot sleherni rejec govejih pitancev upal na dvig odkupne cene.

Fri, 19. Jun 2020 at 23:19

343 ogledov

S šestimi zaposlenimi do 28 milijonov evrov prometa
Letošnji občni zbor Mlekarske zadruge Ptuj (MZ Ptuj) je bil že 28. po vrsti in zelo obiskan, udeležilo se ga je predvsem izredno veliko mladih kmetov. MZ Ptuj, ki združuje 722 kmetov, ki se ukvarjajo s prirejo mleka je lansko poslovno leto sklenila izrazito uspešno in z dobičkom, saj so prihodki od trženja mleka zrasli za 10,2 odstotka. Leto 2019 je bilo eno boljših let glede na gibanje cene mleka, povprečna izplačana cena kmetom je namreč znašala 34,9 evra za sto kilogramov mleka, kar je najvišja dosežena cena v zgodovini MZ Ptuj. Odkupili so 64,2 milijona litrov mleka, od tega so 51 milijonov prispevali štajerski kmetje, 10 milijonov pomurski in tri milijone litrov koroški kmetje. »Lani smo pridobili 18 novih rejcev krav molznic, štiri pa smo žal izgubili,« je povedal predsednik MZ Ptuj Jožef Hajšek in dodal, da se je zadrugi pridružilo še nekaj kmetov iz drugih regij, zato so odkupili enako količino mleka kot predlani oziroma so jo celo povečali za en odstotek. Zaradi povečane količine mleka v času koronakrize so se morali še bolj intenzivno ukvarjati z iskanjem novih tržnih poti za prodajo presežka mleka. Njihov glavni kupec so bile in ostajajo Pomurske mlekarne, sledijo Ljubljanske mlekarne, nekaj količin pa še vedno prodajo v Italijo, čeprav so se tamkajšnji kupci v času epidemije izkazali za najmanj primerne. »Kot odkupovalci nismo smeli dopustiti, da bi mleko ostajalo na kmečkih dvoriščih, zato smo iskali priložnostne kupce v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, mleko pa smo prodajali tudi po nepogodbenih (spot) cenah v Italiji.« Kot je še povedal predsednik, je v svojem mandatu preživel že dve krizi v mlekarski dejavnosti, ga pa v tem trenutku veseli, da v času koronakrize slovenski kmetje niso mleka zlivali proč, kot so to počeli francoski ali ameriški. »Prepričan sem, da je bila boljša rešitev prodaja presežka mleka našim kupcem, pogodbenikom, za nižjo ceno kot pa zlivanje proč. Odkupna cena je vedno relativna, je pa res, da trenutna ne pokriva stroškov prireje, čeprav je skupaj s ceno padla tudi cena nafte.« Povprečna odkupna cena, ki jo trenutno izplačujejo v MZ Ptuj, je pod 31 evrov za sto kilogramov mleka. UČINKOVITE RAZPRŠENE PRODAJNE POTI »Po ukinitvi vseh karantenskih ukrepov, počasnem sproščanju trga ter zagonu gostinstva in turizma v MZ Ptuj že beležimo izboljšanje situacije na trgu z mlekom, saj povpraševanje po mleku narašča,« pove direktor MZ Ptuj Janko Petrovič in nadaljuje, da so aprila in maja zaradi sezonskosti odkupili največ mleka, zdaj pa količina že pada, zato ocenjuje, da bo trg do konca leta uravnotežen, če vmes ne bo večjih pretresov. »Z določenimi kupci, ki so nas zapustili v času največje krize, smo prekinili sodelovanje in vmes poiskali nove, s katerimi še naprej uspešno sodelujemo, delno pa smo sklenili tudi dogovore o povečani količini mleka v nekatere slovenske mlekarne. V krizi so nam te precej pomagale, hkrati pa so tudi same izkoristile situacijo in si zagotovile nekoliko več strateških količin domačega slovenskega mleka. Delno količino mleka še vedno prodamo v tujino, kjer poslujemo z desetimi novimi podjetji, kar kljub velikim logističnim zalogajem zagotavlja stabilnost v poslovanju. Prav ta razpršenost kupcev nam je pomagala uspešno prebroditi krizo, zato bomo ohranili sodelovanje z njimi tudi v prihodnje.« V MZ Ptuj kot specializirani organizaciji proizvajalcev mleka, ki prinaša konkurenčne prednosti, dosegajo vedno boljše poslovne rezultate. »V okviru zadruge ustvarjamo 28 milijonov evrov prometa s šestimi zaposlenimi, kar predstavlja manj kot 1,5 odstotka funkcionalnih stroškov. Predvsem veliki in mladi kmetje prepoznavajo, da jim ta oblika panožnega združevanja dolgoročno pomaga pri poslovanju in nadaljnjem razvoju dejavnosti,« pojasni Petrovič in doda, da bi bilo v prihodnje smotrno tudi strateško združevanje različnih zadrug s ciljem skupnega nastopa na trgu. Zato imajo registrirano tudi organizacijo proizvajalcev, ki jim omogoča panožno združevanje različnih poslovnih subjektov z že omenjenim ciljem, vendar meni, da čas za to v naši državi še ni pravi. »Če nič drugega, nas je ta kriza naučila, da brez trdnih odnosov in podpore vse dni v letu v mlekarski dejavnosti ne bo šlo.« KORONAKRIZA OGROZILA PLAČILNO SPOSOBNOST KMETIJ Kot je povedal direktor, so v maju pri odkupni ceni že dosegli dno. »V prihodnje trendi ne kažejo na nadaljnje nižanje cene, in če ne bo nekih resnih pretresov na trgu, se bo krivulja počasi začela obračati navzgor, temu trendu pa bodo slej ko prej sledile tudi slovenske mlekarne.« Petrovič primerja lansko in letošnje prvo petmesečje in ugotavlja, da je letos cena nižja za 11 odstotkov. »Teh 11 odstotkov se odraža v plačilni sposobnosti kmetij, zato se bojim, da imamo v našem prostoru kar nekaj kmetij sredi velikih naložb, ki jim ta padec prihodkov lahko predstavlja veliko težavo. Mi jim poskušamo pomagati po najboljših močeh, občasno s predčasnim izplačilom mleka, če to potrebujejo, ponudimo možnost obročnega nakupa repromateriala, drugega oskrbnega materiala ali živine. Z večjimi težavami za refinanciranje posojil se ne soočamo oziroma z njimi nismo seznanjeni, saj jim pri tem pomaga kmetijsko ministrstvo prek Ribniškega sklada.« Pri primerjavi trenutne odkupne cene z doseženim nivojem iz zadnjega četrtletja v letu 2019, ko so v MZ Ptuj skoraj že ujeli evropsko povprečno odkopno ceno, pa trenutno beležijo padec cene v višini 21 odstotkov. »To pa je še večji likvidnostni zalogaj za naše dobavitelje, zato si v zadrugi zelo prizadevamo, da dosežemo pretekli nivo cene, vendar nas do cilja čaka dolga pot.« Visoka povprečna odkupna cena v lanskem letu je po mnenju vodstva MZ Ptuj odraz kakovosti mleka, ki jo dosegajo njihovi dobavitelji. Ker je kakovost pri plačilu mleka izrednega pomena, Petrovič dodaja, naj rejci ne gledajo le na prirejene litre, ampak naj bodo ti litri kakovostni. Povprečna vsebnost beljakovin v odkupljenem mleku je lani znašala 3,48 odstotka in 4,08 odstotka maščob. VENDARLE OPTIMISTIČNO DO KONCA LETA MZ Ptuj je preteklo leto sklenila izrazito dobro, v okviru zadruge so namreč realizirali skupne prihodke v višini 28 milijonov in dosegli rekordni rezultat v 28 letih poslovanja. Kar se tiče prodaje mleka, je ta v vrednosti višja za 10,2 odstotka in je z 21,2 milijona zrasla na 23,5 milijona evrov, kar je spet rekordna vrednost. Zrasla je tudi prodaja repromateriala z 2,9 na 3,5 milijona evrov. Ostali prihodki ostajajo na približno enakem nivoju kot pred leti, kar se tiče finančnih prihodkov, pa so lani z odprodajo deleža v Pomurskih mlekarnah ustvarili relativno velik finančni prihodek. »Dobiček za leto 2019 je po plačilu davka na dobiček ter obveznih zadružnih rezerv znašal 99.153 evrov. S pomočjo lanskega presežnega dobička smo zato lahko v času koronakrize nemoteno kupovali repromaterial brez dodatnih zadolžitev ter sproti poravnavali vsa plačila. Za leto 2020 kljub vsemu predvidevamo skupni prihodek v višini 28,6 milijona evrov ali triodstotno rast,« je optimističen Petrovič. V letu 2020 s ciljem ostati najboljši partner sodobnemu rejcu krav molznic pričakujejo prihodek od prodaje surovega mleka v višini 24 milijonov evrov predvsem zaradi skupne rasti količine, odkupna cena pa naj bi dosegla vsaj 90 odstotkov cene iz leta 2019. »Zmerno rast letos pričakujemo tudi pri prodaji repromateriala, po trenutnih ocenah tudi večjo prodajo semenske koruze in fitofarmacevtskih sredstev ter gnojil, zaradi manj primerne odkupne cene pa upad v prodaji krmil.«

Mon, 15. Jun 2020 at 14:25

345 ogledov

V Švici čakajo na prleške piščance
V okolici Ormoža, v vasi Vičanci, Roman in Tinka Meško vodita družinsko kmetijo, na kateri se ukvarjajo s prirejo mleka, kooperativno rejo piščancev brojlerjev za Perutnino Ptuj (PP) (linija Natur Premium – živalim prijaznejša reja z izpusti) in pridelavo semenskega česna slovenske avtohtone sorte za Semenarno Ljubljana. Roman Meško je kmetijo prevzel pred tremi leti, ko je oče Janez izpolnil pogoje za upokojitev, poleg tega pa je imel vedno vizijo, da kmetijo čim prej preda v roke mladini z veliko volje do dela. Na kmetiji živijo štiri generacije, trije družinski člani pa so na njej zaposleni, saj je zaradi več dejavnosti delo zahtevnejše in bolj obremenjujoče. Kljub temu mladi gospodar pravi, da se trendi v kmetijstvu hitro spreminjajo, zato je dobro, da na kmetiji niso odvisni le od ene dejavnosti. Ob vsem odrekanju, izredni volji in predanosti družinskih članov pa v oči bode podcenjujoč odnos naše kmetijske politike do kupcev in pridelane hrane izpod rok slovenskega kmeta, ki ima veljavo predvsem v tujini. Kako iskane so surovine z naših kmetij v tujini, pa potrjuje dejstvo, da gre meso piščancev, vzrejenih na Meškovi kmetiji, v Švico, goveje meso v Avstrijo, česen z njihovih njiv največkrat v Srbijo, mleko pa v Italijo. Do tako mednarodno razvejanih tržnih poti so jih večinoma pripeljale razmere na našem trgu, spremembe v lastništvu živilskih podjetij, s katerimi sodelujejo, in slabe izkušnje z lokalnim odkupovalcem živine. Roman je po opravljenem šolanju na ptujski Biotehniški šoli našel delo v vinogradništvu in se zaposlil v Jeruzalemu, kjer je delal v vinogradih, nato je štiri leta delal v Selekcijsko-poskusnem centru Ptuj, v naslednjem koraku pa je prevzel kmetijo. Tinka, ki je mestno dekle in je med šolskimi in pozneje študijskimi počitnicami redno zahajala k babici na kmetijo – od Meškove oddaljeni le tri kilometre – je na kratko povzela: »Študirala sem fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, pred sedmimi leti spoznala Romana in se preselila na njegovo kmetijo. Ker me je kmetijstvo vedno veselilo, sva hitro našla skupen jezik o nadgradnji tega, kar sta začela njegova dedek in babica ter nadaljevala oče in mama. Življenje na kmetiji ima vsekakor svoje prednosti in tudi slabosti, predvsem dopušča premalo prostega časa, največja prednost pa je povezanost družine in čas, ki ga preživim z najinimi tremi otroki,« prizna in se spomni na svoje otroštvo, ko te sreče ni imela, saj je živela z materjo samohranilko, ki je morala veliko delati in je bila zato pogosto odsotna. Najmlajši člani družine: Ana, Zala in Filip Meško REKONSTRUKCIJA FARME ZA PIŠČANCE Z rejo piščancev se na Meškovi kmetiji ukvarjajo že od leta 1976, ko so vzredili po tri tisoč piščancev na turnus, nato pa je leta 1978 Romanov dedek zgradil pritlični standardni hlev za piščance, v katerem so že lahko redili 12 tisoč piščancev. Oče Janez je pozneje vse posodobil, zgradil hlev za govedo, kupil novo opremo in vzdrževal hlev za piščance, ob prevzemu pa se je Roman ob temeljitem premisleku odločil za gradnjo zgornje etaže v piščančjem hlevu, zamenjavo strehe ter posodobitev hlevske opreme in rejo povečal na 23 tisoč piščancev, ki končno težo dosežejo v 42 dneh. »Pred šestimi leti smo se odločili stopiti še korak naprej in piščancem ponudili boljše pogoje reje ter jim zagotovili rejo po standardih linije Natur Premium. V hlev smo dodali pohodne elemente, naredili in ogradili balkon, izpust, ter vgradili več oken, za čim več naravne svetlobe. S tem smo postali eni izmed prvih rejcev kooperantov PP v Sloveniji s standardi Natur Premium reje piščancev.« Izpustov trenutno že od novembra lanskega leta ne koristijo, saj uprava še ni preklicala prepovedi njihove uporabe zaradi nevarnosti ptičje gripe. Izpusti so še vedno prazni PP jim zagotavlja redno vhlevitev in boljšo odkupno ceno, ki je 23 centov po kilogramu mesa (v klasični reji rejci dobijo 16 centov za kilogram mesa), dobijo pa tudi dodatek za nov hlev. »Za kooperante PP se ni veliko spremenilo, kljub zdaj že dveletnemu ukrajinskemu lastništvu. Odkupno ceno tako določa PP, Perutninska zadruga Ptuj (PZP), katere člani smo že vrsto let, pa se zanjo pogaja. PP si sicer želi več neposrednih rejcev, ki za piščance dosegajo višjo odkupno ceno, ampak menim, da smo rejci združeni močnejši,« pravi Roman. Brojlerji Manj vzrejenih piščancev pri največji obremenitvi 32 kilogramov na kvadratni meter se izravna z višjo odkupno ceno, Meškovi pa pravijo, saj je v tako svetlem hlevu pravo veselje delati. »Predvsem zaradi svetlobe piščanci hitreje in »lepše« zrastejo, zato brez težav vedno dosežejo končno težo 2,45 kilograma na 42. dan, včasih pa jo celo presežejo. Piščanci v prvem turnusu so takoj po selitvi v nov hlev s končno težo 2,83 kilograma dosegli rekord,« pove Roman. Zdaj jih pitamo na 2,1 kilograma, njihovo meso pa bodo kupci našli na švicarskem trgu. »Tehnologija reje zato poteka po švicarskih standardih v skladu z njihovimi predpisi in nadzorom med rejo in pri nalaganju piščancev za v klavnico,« pojasni Tinka. Na leto obrnejo šest turnusov piščancev, če se vmes kaj zalomi, pa je teh le pet. Notranjost novega hleva za piščance Za nastilj uporabljajo rezano slamo, za prezračevanje pa jim služi rekuperator, ki skrbi za kroženje zraka in izmenjavo temperature med zunanjim in notranjim zrakom. Vse v hlevu je avtomatizirano, zato ročnega dela ni veliko. Izgube piščancev so odvisne od letnega časa, ki so večje pozimi, ko so kljub vsemu tla bolj vlažna. »Hlev grejemo s plinskimi pečmi, v vsaki etaži je ena stokilovatna peč, dodatno pa pozimi prostor ogrevamo še s pečjo na drva.« Rekuperator V 15 LETIH ČESEN NI RASEL NA ISTI POVRŠINI Ukvarjajo se tudi s pridelavo semenskega česna avtohtone slovenske sorte ptujski jesenski. »S pridelavo smo začeli pred 15 leti, ko je bilo povpraševanje po njem tako veliko, da bi ga prodali tudi 20 ton, če bi ga lahko toliko pridelali. Ponudba uvoženega in poceni semenskega česna je žal to povpraševanje hitro zamajala, njegova odkupna cena se 15 let ni spremenila, stroški pridelave pa so vsa ta leta naraščali,« pojasni Roman in pove, da pridelava česna terja veliko ročnega dela. »Sadimo in okopavamo ga strojno, ročno pa ga pobiramo in čistimo.« Od 350 kilogramov česna, ki ga posadijo v sezoni, pridelajo tri tone semenskega česna. Imajo lastno selekcijo in odbirajo značilne lastnosti sorte, lepo in enakomerno obliko česna, skrbijo pa tudi za ustrezen kolobar, ki je osnova za dobro pridelavo. »V 15 letih česna še nismo pridelali na isti površini,« pove Tinka. Roman na njivi s česnom Spravilo česna je velik zalogaj, zato se jim vsak konec junija pri delu na njivi pridruži okoli 40 prijateljev in sosedov, ki opravljeno delo sklenejo s prijetnim piknikom. »Česen po ruvanju sušimo še 1,5 meseca s cimo vred, ki nase vleče vlago, nato ga očistimo in pakiramo v 30-kilogramske vreče ter prodamo. Semenarna Ljubljana česen odkupi konec avgusta ali vsaj do kmetijskega sejma v Gornji Radgoni, kjer ga podjetje nekaj razdeli tudi za poslovna darila, sicer pa večino proda na srbski trg. Letošnji pridelek, ki ga bodo pobrali v tem mesecu ŽIVINA LETOS SPET NA PAŠO Redijo tudi krave molznice in nekaj pitancev lisaste pasme, skupaj je v hlevu 53 goved. Trenutno molzejo 25 krav, telice ostanejo doma za obnovo črede, bike pa spitajo in prodajo v Veržej ustaljenemu odkupovalcu Hanžekoviču iz Meso-Coopa. »Trenutno dosegamo slabo odkupno ceno. Če je bila prej okoli 3,70 po kilogramu mesa, je zdaj le še tri evre, meso naših bikov pa gre večinoma na avstrijski ali italijanski trg. Na leto prodamo okoli šest pitancev starih do 24 mesecev ter kakšno kravo, ki jo izločimo zaradi starosti ali zdravstvenih težav.« V mlekarsko zadrugo Ptuj prodajo sto tisoč litrov mleka na leto. »Cena mleka je bila ob zadnjem (aprilskem) obračunu še 34 evrov za sto litrov, vendar je trend zniževanja že opazen. Rešuje nas dobra vsebnost beljakovin, ki je 3,67 odstotkov in maščobe (4,58 odstotkov) v mleku.« Molzejo s pomočjo mlekovoda, saj imajo krave privezane, čeprav so vmes želeli graditi nov hlev tudi za molznice, kjer bi bile lahko proste. »Načrte smo imeli že na mizi, pa smo se zadnji trenutek premislili in denar raje vložili v perutninski objekt. Želja ostaja, kdaj bo realizirana, pa težko rečem, bomo pa mlado živino že letos spet pasli, saj se zavedamo, da paša dobro vpliva na njihovo počutje in kondicijo.« Krave molznice med počitkom Krave dobijo enoten obrok, ki vsebuje travno in koruzno silažo, silirano koruzno zrnje, tritikalo in mrvo, dokupijo pa minerale, repico in sojo. Vse komponente Roman zmeša v mešalni prikolici, potem pa jih ročno navozi v jasli. Osnovni obrok je izračunan in naravnan za 22 kilogramov mleka. Roman pravi, da nobena kmetijska dejavnost ni stoodstotna. »Trenutno sta na udaru prireja mleka, skupaj z odkupom pitancev, perutninarstvu pa zelo dobro kaže. Trendi se hitro obračajo, zato je dobro, da nismo odvisni le od ene dejavnosti, čeprav nam rejcem to predstavlja večjo delovno obremenitev.« Prihodnji načrti na njihovi kmetiji so skromni, saj si želijo le uspešno skleniti letošnje leto in se brez večjih težav soočiti z vsemi izzivi pred njimi. »Potencialno bi nekoč lahko zrasel še kakšen hlev za piščance, razvoj prihodnjih dogodkov pa je v veliki meri odvisen tudi od tega, kako vitalna bosta Romanova starša. »Trenutno vsi delamo na kmetiji, nihče od naju pa ne pričakuje, da bosta Janez in Jožica delala preko svojih zmogljivosti,« odkrito pove Tinka, ki se strinja z Romanom, da se bosta prepustila in odločitve sprejemala sproti, in sicer glede na razvoj dogodkov v prihodnosti.
Teme
odkupne cene mleka slovenske mlekarne izvoz mleka

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Izvozniki v težki situaciji