Če se prekinejo uvozni oskrbni tokovi, bomo v težavah
Slovenija je precej uvozno odvisna od Italije
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 20. marec 2020 ob 14:20

Odpri galerijo

Prof. dr. Aleš Kuhar

»Kaj se bo v prihodnje dogajalo na kmetijskih trgih, ki so zaradi vajenosti pretresov v rahli prednosti, je povsem odvisno od razvoja pandemije,« uvodoma začne svoj kritičen in razmišljujoč pogovor prof. dr. Aleš Kuhar z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Na trenutno dogajanje ima širši pogled, v prihodnje pričakuje rast cen živil in kmetijskih surovin, hkrati pa brez težav tudi prizna, da je bil pred petimi leti tudi sam zmotno prepričan, da bomo imeli v Sloveniji vedno dostop do hrane.

»Če se prekinejo oskrbni tokovi razpošiljanja surovin in prehranskih izdelkov, od katerih je Slovenija precej uvozno odvisna, bomo v težavah,« pravi. Najmanj, kar se lahko zgodi, je, da se bodo te surovine podražile, v hujšem scenariju pa teh surovin sploh ne bo. Slovenci bomo zato bolj kot večje države, ki imajo boljši oskrbni potencial za hrano, izpostavljeni težavam na področju prehrane. Vezani smo na uvoz živil iz Italije, Nemčije, Avstrije in Hrvaške, med njimi pa Italija trenutno sodi v sam vrh intenzivnosti pandemije.

»Za zdaj še ni večjih izpadov, vendar italijanski epidemiologi vrh pandemije napovedujejo komaj za konec marca, zato nas mogoče kaj takega še čaka. Zaenkrat logistika deluje, ni še občutnejših izpadov v dobavi zelenjadnic, distribucijski sistem je namreč profesionalno organiziran.«

Kuhar pravi, da smo prvi val uspeli premagati, če se bo dogajanje zaostrovalo, pa lahko pričakujemo motnje v dobavi. Italija je namreč logistični center za številne druge države, saj preko nje, njenih veletržnic in distribucijskih središč,dobavljajo sadje in zelenjavo tudi iz drugih evropskih držav (Španije, Francije, Portugalske itd.).

»Začenja se sezona zelenjadnic in kmalu bo večja tudi slovenska ponudba, vendar na področju solat ne presegamo več kot 10-odstotne samooskrbe. Pri radiču in endiviji se pogovarjamo o nekaj odstotni samooskrbi, če gledamo tržno pridelavo, torej zelenjavo na tržnicah ali v trgovinskih verigah.

»Pri solatnicah dosegamo sedemodstotno samooskrbo, pri plodovkah in zelju pa je stanje nekoliko boljše. Ob tako nizki samooskrbi je naša odvisnost od uvoza solatnic iz Italije 90-odstotna.«

Sladek izvozni šok

Trenutno dogajanje na izvoznem trgu z mlekom dr. Kuhar imenuje kar »sladek« izvozni šok. Spomni namreč na čas pred desetletjem, ko so nekateri v želji po doseganju pozitivnih rezultatov začeli mleko izvažati, saj jim slovenske mlekarne, med njimi nekatere objektivno v slabi kondiciji, takrat niso ponudile konkurenčnih cen. »Z izvozom mleka so se odrekli slovenskemu odkupnemu trgu, kar z ekonomskega vidika sicer lahko razumemo, čeprav gre za popoln nesmisel. Obseg prireje mleka se je nato prilagodil povpraševanju domačih mlekarn, povečal pa se je uvoz, česar pa naša samooskrba ne zaznava. Skoraj polovico sirov uvozimo, delež slovenskih sirov pa stalno pada.

»Na slovenskem trgu sta dve tretjini mleka in mlečnih izdelkov slovenskega porekla, vse drugo pa je uvoženo iz držav, ki so specializirane za predelavo mleka v cenene izdelke slabše kakovosti. In vse to kljub naši stoodstotni samooskrbi z mlekom.«

Ko se zatakne pri izvozu sto tisoč litrov mleka, to postane nacionalna težava. »Prav je, da politika tem subjektom pomaga, vendar pa to ne more biti prva novica te dni. Pogovarjamo se o 50 tisoč evrih, po drugi strani pa se nihče ne ukvarja s tem, da mogoče nimamo strateških zalog pšenice.« Morebitni zapleti z izvozom mleka so po mnenju dr. Kuharja lahko hitro rešljivi, če bo slovenskim mlekarnam to v interesu. Dejstvo pa je, da obstajajo neke objektivne zamere in da mlekarne mogoče nimajo interesa reševati subjektov, ki so jih pred desetletjem postavili pred izziv. Mogoče bo kdo zaradi te situacije v prihodnje bolj razmislil o smiselnosti špekuliranja na tujem trgu z izvozom surovine brez dodane vrednosti,« razmišlja agrarni ekonomist.

Bela laž

»Kmetijska politika se pri nas ukvarja s »pravljičnimi« temami, namesto da bi se posvetila proizvodnim potencialom Slovenije. Znanstveniki opozarjamo na stanje in zmožnosti slovenske države za oskrbo s hrano v kriznih razmerah, saj je sistem močno podhranjen. Družba se v dvajsetih letih ni dovolj resno ukvarjala niti z vprašanjem vojaške obrambe, kaj šele z oskrbo s hrano v kriznih razmerah, kjer je stanje podobno ali pa celo slabše kot pripravljenost države na vojaško obrambo.

Politiki se trudijo, da v tem času ne ustvarjajo panike, vendar lažejo, ko govorijo, da imamo zaloge hrane za tri mesece. To je bela laž, saj strateške rezerve na papirju res obstajajo, a gre za pšenico, za katero je treba preveriti, ali je dejansko tudi v silosu, koruzo, moko, sladkor, sol, vodo, mleko in žive živali, potem se pa seznam verjetno že konča. Slovenska živilska podjetja s koncesijami za hranjenje strateških rezerv imajo namreč dogovor o upravljanju, kar pa ne pomeni, da so surovine tam tudi fizično prisotne.«

Prof. dr. Aleš Kuhar: »Mi nimamo zalog hrane, imamo le zaloge nekaterih kritičnih surovin. S tem ne zganjam nepotrebne panike, menim le, da oblast na področju kmetijstva ne želi ali pa ne zmore razumeti ekonomike prehranskih trgov, smo pa v obdobju, v katerem je to razumevanje kritično pomembno.«

»Ključni izziv, ki ga ima slovenska politika, je vzpostaviti povezavo med pridelavo surovin in predelavo kmetijskih pridelkov v hrano.«

Sveži zelenjavi bo cena rasla

»Zelo resno in sistematizirano bi morali pripraviti strateški načrt oziroma priporočila za živilska podjetja. Ta že v osnovi sodijo med gospodarske subjekte z zelo visoko stopnjo higiene, delati pa je treba predvsem na tem, da v teh podjetjih ne bi bilo prevelikega izpada delovne sile.« Aleš Kuhar priporoča še sodelovanje in strateško navezo v oskrbnih verigah s kmetijskimi zadrugami, živilskimi in dobaviteljskimi podjetji ter preverjanje zalog repromateriala. Živilska podjetja in oskrbne verige s hrano ne bi smele imeti oteženega dostopa do kapitala za nabave večjih zalog ključnih surovin pšenice, mesa in drugega.

Preveriti je treba tudi zaloge krme za živino, kot so soja, močna krma, koruza, zaloge gnojil, škropiv, repromaterala, in omogočiti povečanje zalog, da ne bodo kmetje brez njih, ko jih bodo potrebovale.

»Moramo se znajti in zavarovati, da se bomo lahko v krizi oskrbeli in da se nihče ne bo znašel v kritičnem stanju.«

Po naravi je agrarni ekonomist optimist, vendar dvomi, da se bomo izognili dobaviteljskim šokom pri zelenjavi. »Sveži zelenjavi bo cena rasla. Ob pomanjkanju ponudbe bodo sicer cene rasle vsem živilom in kmetijskim surovinam. Osnovni gonili pri oblikovanju cen bosta ponudba in povpraševanje.«

»Ob nedavnem kopičenju zalog hrane sem spremljal, kaj ljudje kupujejo. Prazne so bile predvsem police z artikli iz cenovnega dna, blagovne znamke slovenskih proizvajalcev pa so ostajale. Ker sam kupujem slovensko, nisem bil popolnoma nič ogrožen, saj je bilo vsega dovolj. Kar je na nek način zaskrbljujoče.«

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 6. Apr 2020 at 22:37

116 ogledov

Cepljenje proti BTV
Na kmetijskem ministrstvu so ponovno potrdili, da se zaradi preprečevanja širjenja virusa SARS-CoV-2, prekinejo vse preventivne aktivnosti, ki se izvajajo na podlagi Odredbe o izvajanju sistematičnega spremljanja zdravstvenega stanja živali, programov izkoreninjenja bolezni živali ter cepljenj živali v letu 2020 (Uradni list RS, št. 81/19. Med izjemami, ki se kljub temu izvajajo, je tudi cepljenje proti bolezni modrikastega jezika iz 35. člena Odredbe, vendar le tam, kjer je to potrebno za dokončanje primarnega cepljenja (cepljenje drugega odmerka v predpisanih rokih). Ti ukrepi so objavljeni tudi v Odredbi o začasnih ukrepih v zvezi z izvajanjem ukrepov glede najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali ter označevanja in registracije živali (Uradni list RS, št. 41/20).  

Mon, 6. Apr 2020 at 20:31

136 ogledov

Po sveža jajca raje na kmetijo kot v trgovino
Lokalno pridelana hrana v času epidemije pospešeno dobiva na veljavi. Obiski kupcev na družinskih kmetijah s prodajo na domu, ki prihodek pridobivajo iz večjega števila dejavnosti, so se v zadnjem mesecu precej povečali. Povpraševanje po domačih pridelkih in izdelkih je celo tako veliko, da mu kmetje s svojo ponudbo ne morejo zadostiti. V tem trenutku se je zato kot ena od pomembnih niš pokazala tudi reja kokoši nesnic za prirejo jajc ali mesa. Perutnina namreč zaradi manjšega stroška na žival, učinkovitega izkoriščanja zelene krme in nezahtevnosti reje lahko zagotavlja vir beljakovin v prehrani ljudi. Večina kokoši nesnic je v Sloveniji vhlevljenih na velikih farmah perutninskih družb, od koder prihaja tudi največ jajc. Imamo tudi zasebne rejce kokoši nesnic z registriranimi rejami, rejce nesnic, ki rej nimajo registriranih in jajca prodajajo končnemu porabniku na kmetiji ter rejce, ki imajo manjše jate kokoši nesnic za samooskrbo. PRIMERNO SKLADIŠČENJE JAJC Kupci pričakujejo, da bodo najbolj sveža in kakovostna jajca dobili neposredno pri rejcu. Zato morate biti rejci pozorni že pri razvrščanju jajc in med pobiranjem ločevati jajca s celo lupino od natrtih in umazanih jajc. Rejci registriranih rej pobrana jajca v registriranih pakiranih centrih razvrščate po kakovosti v kategorijo A ali B in po masi v težnostne razrede. Jajca v kategoriji A ne smejo biti oprana, saj se jajc v Sloveniji ne sme prati, mehansko čistiti ali ohladiti pod temperaturo pet stopinj Celzija (izjemoma le med prevozom, vendar še to ne za več kot 24 ur). V kategorijo B spadajo jajca, ki nimajo kakovostnih lastnosti jajc kategorije A. Rejci, ki jajca prodajate neposredno na kmetiji ali pa jih pošiljate v pakirne centre, ne potrebujete sortirnih strojev za razvrščanje jajc v težnostne in kakovostne razrede. Če jih ne prodate takoj, jih morate skladiščiti v primernem skladiščnem prostoru s temperaturo 10 do 12 stopinj Celzija. Jajce je živilo, ki se navzame vonja in okusa, zato je dobro, da v prostoru z jajci ne skladiščite ničesar drugega. Jajcem, ki so hranjena na sobni temperaturi, se kakovost v enem dnevu bolj poslabša kot jajcem v hladilniku v petih do sedmih dneh. Najboljše je skladiščenje v hladilniku na sedem stopinj Celzija, pri relativni vlagi 75 do 80 odstotkov, kjer jajca zdržijo tudi do štiri tedne. V času skladiščenja skozi pore iz jajčne lupine izhlapeva vlaga, zaradi česar se zmanjšuje masa jajca. Izhlapevanje je večje, če so jajca skladiščena na sobni temperaturi in niso v pokriti jajčni embalaži. Po prehranski kakovosti so energijsko najbolj bogata jajca gosi in rac, jajca pur, prepeličja jajca, nato pa sledijo kokošja, ki so skromna z energijo. Delež beljakovin v jajcih posameznih vrst je dokaj izenačen in znaša okoli 13 odstotkov. Vsebnost mineralov in vitaminov v kokošjih jajcih je prav tako manjša kot v jajcih drugih vrst, zlasti gosi in rac, kar je predvsem posledica pogojev reje in prehrane ter ne toliko genetskega potenciala posamezne vrste. KAKO ZMANJŠATI ŠTEVILO TALNIH JAJC? Ne glede na način reje je v vsaki reji v povprečju osem odstotkov nepobranih jajc, ki jih kokoši znesejo kjerkoli na tleh. Ta jajca imajo tanko lupino ali pa so celo brez nje, kokoši jih pojedo ali pa se razlijejo po nastilju. Več, kot je teh jajc, večja je verjetnost, da se bodo kokoši navadile, da ta jajca požrejo, kar v reji predstavlja veliko težavo. Čeprav rejci teh jajc ne štejete k znesenim, pa so kokoši za njihovo tvorbo prav tako porabile krmo, poleg tega pa gre za navado, ki jo je težko odpraviti. Da bi imeli teh jajc čim manj, upoštevajte, da je treba že jarkice navaditi na uporabo gnezd. Zato jim že teden ali dva pred začetkom nesnosti v hlev namestimo gnezda in jim čez dan omogočimo vstop vanje. Kokoši se želijo med nesenjem umakniti v miren in temen prostor s primerno podlago, zato jim moramo v gnezdu to zagotoviti. V gnezda pa lahko namestimo tudi neprava jajca ali podložke, da vanje privabimo kokoši. Ker je pri skupinski reji kokoši običajno več talnih jajc, je treba namestiti zadostno število gnezd glede na število kokoši. Kokoši, ki želijo jajce znesti na tleh, prestavimo v gnezdo in upoštevamo razdaljo med gnezdi in najbolj oddaljenimi mesti v hlevu, ki naj ne bo daljša od šest metrov. Močnejša osvetlitev naj bo nad krmilniki, najšibkejša pa v gnezdih, v hlevu pa moramo zapolniti mesta in vdolbine, ki bi kokošim omogočale udobno mesto za nesenje. V bližini gnezd naj bo dovolj napajalnikov, saj večina kokoši po krmljenju pije, nato pa poišče gnezdo. Upoštevajte, da bodo kokoši nesle tudi pod krmilniki in napajalniki, če bodo pritrjeni v višini njihovega hrbta. KAKOVOST JAJČNE LUPINE Za dobro nesnost in kakovost jajc so pomembni red, stalna oskrba s krmo in vodo ter mir. Rejci manjših jat imajo pogosto težave z jajci, ki imajo tanko lupino, na kar vpliva več dejavnikov. Poleg pasme kokoši tudi starost, najpogostejši vzrok za slabo jajčno lupino pa je prehrana kokoši. Na trdnost jajca vplivajo minerali in vzdrževanje ustreznega razmerja med kalcijem in fosforjem v obroku, izmed vitaminov pa je najpomembnejši vitamin D. Tudi pomanjkanje mineralov v sledovih lahko povzroči slabo jajčno lupino, saj je za izkoriščanje kalcija in fosforja iz krme za tvorbo lupine pomemben mangan, za izkoriščanje kalcija pa tudi cink. Strokovnjaki pravijo, da so kokoši najbolje preskrbljene z minerali, če se jih krmi s popolno krmno mešanico za kokoši nesnice (NSK), pri doma sestavljenem obroku pa je smiselno dodajati mineralno-vitaminski dodatek. Kokošim lahko vrnemo tudi dobro posušene in zdrobljene jajčne lupine, nikakor pa ne svežih. Na kakovost lupine vpliva tudi temperatura, saj lupina nad 32 stopinj Celzija postaja vedno mehkejša. Ob visokih temperaturah kokoši zaužijejo manj krme, zato tudi manj nesejo, jajca pa so lažja in imajo tanjšo lupino. Za vroče dni je zato priporočljivo pripravljati drugačne krmne mešanice kot za hladne, in sicer naj bo v prvih več beljakovin, kalcija in drugih hranil kot običajno. Dobro je, če imajo kokoši v vseh letnih časih zagotovljeno optimalno temperaturo med 18 in 24 stopinj Celzija. Gašper Jeraj iz Vodic, ki se ukvarja z rejo kokoši nesnic, pravi, da se je prodaja jajc v tem obdobju izrazito povečala. Vsa jajca, ki so jih prej prodajali v gostilne, zdaj prodajo v trgovine ter v dveh jajcematih. Na kmetiji redijo 3900 kokoši, kar pomeni tudi toliko jajc na dan. Doma jajca prodajajo le po predhodnem naročilu, v tem času večinoma brez stika s kupci. Pred zaostritvijo situacije s koronavirusom so imeli jajcemat na kmetiji, zdaj pa so ga prestavili v Ljubljano, tako da imajo zdaj v glavnem mestu dva. Tudi Matej Močnik iz Kamnika pravi, da je prodaja jajc v zadnjem mesecu bistveno večja. »Ljudje so doma in trenutno bi vsi raje kupovali na kmetovem dvorišču, da bi se izognili obisku trgovine. Jajcemata, ki ju imamo v Kamniku in Kosezah, kjer je v vsakem po 400 jajc, polnimo na dva dni, čeprav ju kupci običajno spraznijo že v nekaj urah. Povpraševanje je tako veliko, da mu naša kmetija s 300 kokošmi ne more zadostiti. Novim strankam svetujemo, da raje kot pri nas na domu jajca kupijo na jajcematih. Tudi mi smo namreč v skrbeh za svoje zdravje.« Doma prodajo tudi več mleka, ki ga kupujejo predvsem stalne stranke. Osnovna načela reje vseh vrst perutnine so enaka ali podobna, vendar med njimi obstajajo pomembne posebnosti. Nanje opozarjajo avtorji v knjigi Perutnina, reja kokoši, pur, gosi, rac in prepelic založbe Kmečki glas. Ne spreglejte knjige PERUTNINA, reja kokoši, pur, gosi, rac, prepelic VABLJENI K NAKUPU!

Fri, 3. Apr 2020 at 09:09

358 ogledov

Zaloge plahnijo tudi pri nas
V času, ko koronavirus povzroča motnje v dobavi po vsem svetu, ni izvzeta niti Evropa in z njo Slovenija. Brazilija hitro prodaja svoj pridelek soje, po katerem raste povpraševanje zaradi trenutno šibke domače valute. Zato je brazilska soja privlačnejša za uvoznike, ki se soočajo z velikimi težavami z logistiko in izpadom dobav. Na sojo čakajo tudi nekatere slovenske mešalnice, ki so jim že pošle zaloge, vendar naj bi pošiljko dočakali še pred velikonočnim ponedeljkom. Prejšnji teden je 60-kilogramska vreča v brazilskem pristanišču Paranaguástala 93 realov (16,8 evra), kar je ena najvišjih stopenj doslej, če ne upoštevamo inflacije. Kljub temu je bila cena tam za uvoznike okoli 332 ameriških dolarjev (309 evrov) za tono. V tem trenutku so od brazilskih konkurenčnejše le argentinske cene, vendar njihova soja na trg prihaja šele ta mesec. Kitajska, ki že krepi svoje gospodarstvo, pa zato, da bi se izognila pomanjkanju soje, kupuje in naroča količine celo za prihodnje leto. Brazilski kmetje so tako nenamerno prodali že približno 60 odstotkov pridelka nedavne žetve v letošnji sezoni (2019/20). Pri Mato Grosso, največjem brazilskem pridelovalcu soje, je prodana že približno četrtina pridelka 2020/21, ki bo posejana komaj oktobra in novembra letos. V skupnem uvozu soje v Evropsko unijo je delež ameriške lani znašal 72 odstotkov, v enakem obdobju predlani pa le 36 odstotkov. ZDA, ki ji logistične težave v tem času prav tako niso prihranjene, so tako močno prehitele Brazilijo (21 odstotkov), ki je zdaj druga največja dobaviteljica Evropske unije, sledijo pa ji Ukrajina (2,3 odstotka), Kanada (1,8 odstotka) in Paragvaj (0,7 odstotka). Koronavirus »zapleta« dobavo Vendar pa je prava težava morda šele pred nami. Zaradi slabšanja situacije zaradi koronavirusa, ki vedno več ljudi sili, da ostanejo doma – kar moti prevoze in inšpekcijske preglede –,bo Brazilija v naslednjih tednih težko izvozila vso prodano sojo v sezoni 2019/20, ki čaka na svojo pot. Trenutno se v brazilskih pristaniščih že pojavljajo zastoji, ki so jih povzročile čezmerne februarske padavine, zamude pri žetvi ter večje povpraševanje, še bolj pa se lahko zaplete, če bo delovno silo »motil« koronavirus oziroma spremljajoči ukrepi za njegovo zajezitev. Brazilska podjetja že čutijo vpliv pandemije v največji državi Latinske Amerike. Tudi v Sao Paulu velja karantena, s katero poskušajo upočasniti napredovanje virusa. Brazilskim pristaniškim delavcem je vlada zagotovila dodatne zaščitne ukrepe, da ne bi zapirali pristanišča v Santosu, za argentinska pristanišča pa velja obvezno 15-dnevno zaprtje. Zaloge se praznijo, povpraševanje narašča Ker smo v Sloveniji močno odvisni od uvoza beljakovinskih komponent, med njimi je na prvem mestu soja za potrebe krmnih mešanic, tudi naše uvoznike čakajo zamude v dobavi. Zaradi navedenih vplivov nekatere naše mešalnice čakajo na dobavo naročenih količin; kot kaže, naj bi že dalj časa naročena pošiljka soje v Slovenijo prispela okoli velikonočnega ponedeljka. V tem času je cena soje na prostem trgu že narasla s 350 na 420 evrov za tono, vendar bo pogodbenim kupcem dostavljena po stari ceni. Mešalnice so trenutno odvisne od lastnih zalog in iznajdljivosti pri spreminjanju receptur krmnih mešanic z zamenjavo soje z drugimi beljakovinskimi komponentami, kot so na primer sončnične in repične tropine. Trenutno so nabavne cene močnih krmil še nespremenjene, po koncu krize pa bo vse odvisno od tega, koliko bo okrnjen denarni tok v dobavnih verigah. Prof. dr. Aleš Kuhar je v svojem nedavnem intervjuju opozoril, da je treba nujno povečati zaloge krme za živino, soje, močnih krmil, koruze, gnojil, škropiv, repromaterala, da kmetje ne bodo brez njih, ko jih bodo potrebovali. Po naših podatkih se kmetje tega zavedajo, saj v tem času kupujejo in naročajo večje količine semen, sadik, gnojil in škropiv, kot je v tem obdobju običajno. Zalog naj bi imeli še najmanj za vsa potrebna poletna poljedelska opravila, kar glede na razvijajočo se situacijo niti ni zgrešena poteza. 

Thu, 2. Apr 2020 at 11:13

265 ogledov

Slovenija nujno potrebuje rešitev za presežke mleka
"Dogajanje na trgu z mlekom je posledica panike, ki povzroča nepremišljene reakcije in odzive, ki mogoče ne bi bili potrebni. V tem trenutku vse izvoznike mleka grabi panika, čeprav so se stvari na mejah in v transportu nekoliko uredile. Še vedno obstaja veliko tveganje potencialne okužbe posameznih prevoznikov. S tem bi izgubili transportne možnosti, ki niso neomejene," je pojasnil direktor Mlekarske zadruge Ptuj Janko Petrovič. Kot pravi, bosta prihodnja dva tedna ključna, saj bo zagotavljanje logistike in predelave mleka zaradi zdravstvenih razlogov na preizkušnji. "Izvozniki bomo že našli kupce, toda – ali bo to mleko lahko kdo odpeljal, bodo spustili cisterne čez mejo in mleko v mlekarnah sploh predelali," se sprašuje. "Za zdaj uspešno iščemo rešitve, nekateri drugi izvozniki pa so žal izgubili že večino rednih kupcev v Italiji. Odpovedujejo jim celo dolgoročne pogodbe in se poslužujejo priložnostnih nakupov mleka. Ta teden ga kupijo, drugi ne, tretji teden pa ga spet kupijo več. Temu primerne so tudi odkupne cene mleka, ki so odraz trenutnih nihanj in so že padle. Tako je težko dolgoročno delovati, vzdrževati nemoten odkup in plačilo mleka po nespremenjeni ceni," je pojasnil Petrovič. "Po pogodbah še vedno zagotavljamo 35 centov za liter mleka, kar je korektna cena, težava so tržni presežki, ki so odvisni od širše splošne ponudbe." TRG Z MLEKOM V OBDOBJU PREOBLIKOVANJA Na trgu z mlekom je aktualen razpis za povečanje blagovnih rezerv Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, vendar v njem zmotijo kriteriji upravljanja z zalogami, saj proizvajalcem nalagajo vso odgovornost obnavljanja zalog, kar pa pri teh količinah ni enostavno. Razpis je namreč za povečanje zalog mleka v prahu za 200 ton, za povečanje zalog poltrdih in trdih sirov za 550 ton in za povečanje zalog UHT mleka za 5,5 milijonov litrov. Petrovič meni, da mleko v prahu ne predstavlja težave, večja težava se pojavi pri zagotavljanju skladiščenja, zorenja in obračanja 550 ton sira. "Največji problem pa nastane pri zalogi 5,5 milijonov litrov UHT mleka z rokom trajanja štiri mesece, kar pomeni, da bi bilo treba vsak mesec prodati vsaj eno četrtino te količine. To pa znaša skoraj 1,5 milijona litrov mleka ali skorajda vso prodajo naše največje mlekarne. Vprašanje je, če je mlekarna pripravljena prevzeti to tveganje, sploh, če se situacija na trgu še zaostri." Politiki pričakujejo, da bo vse breme povečanja blagovnih zalog nosilo slovensko gospodarstvo, čeprav bi to moral biti nacionalni interes. Kljub razpisu za povečanje blagovnih rezerv za to ni velikega zanimanja predelovalcev, predvsem zaradi določenih količinskih pogojev, ki jih bodo težko izpolnili. Skupna rešitev je nujno potrebna, saj se trg z mlekom v zadnjem mesecu izredno hitro spreminja. Zmanjšuje se standardna raznolika predelava mleka v mlečne izdelke, povečuje pa predelava v UHT mleko in izdelke z daljšim rokom trajanja. "Trg z mlekom ni ugasnil, ampak je v obdobju preoblikovanja. To pomeni, da tudi mlekarne, ki so bile specializirane za določene izdelke z višjo dodano vrednostjo, zdaj ustavljajo predelavo, na drugi strani pa jo mlekarne, usmerjene v predelavo UHT mleka, povečujejo." TEŽAVE POVZROČA POMANJKANJE EMBALAŽE Predelovalci se soočajo tudi s pomanjkanjem embalaže, zato odpovedujejo nakup mleka. "Izvozniki mleka se soočamo z veliko težavami. Glede na to, da se je drugje tok dejavnosti že ustavil, je vendarle pozitivno, da domači predelovalci mleka, izvozniki in kupci poskušamo obvladovati to kaotično situacijo, še vedno delamo in zagotavljamo končne produkte." Petrovič pravi, da Ptujska mlekarska zadruga v Italijo zaradi vpliva koronavirusa vozi 50 odstotkov manj mleka kot pred epidemijo. Sicer ga zato več vozijo na Hrvaško, kjer mleko predelajo v sterilno UHT mleko, ampak gre za trenutno povpraševanje, kar pomeni, da ga čez dva meseca mogoče ne bo več. "V vzhodnih državah Evrope je situacija še bistveno bolj kritična, saj imajo prepoved transporta v Italijo. Slovaki mleka ne vozijo več v Italijo, ampak so se preusmerili na romunski in bolgarski trg s ceno dostavljenega mleka 30 centov po litru, da ne omenjam stroška dostave, ki znaša osem centov po litru. To pomeni, da so odkupne cene mleka za tamkajšnje kmete že padle na 21 do 22 centov na liter," pojasnjuje. Tudi Mlekarska zadruga Ptuj, ki išče priložnostne kupce za trenutne presežke, dobi 30 centov za liter dostavljenega mleka. "Tu je še strošek transporta, ki za vsakih sto kilometrov znaša en cent, in strošek zbiranja po terenu po 1,5 centa, kar pomeni, da dostava mleka stane med 3 in 3,5 centa po litru. Če torej za liter dobimo 30 centov pomeni, da zanj lahko plačamo 26,5 centa." Petrovič sklene, da Slovenija v tem trenutku nujno potrebuje rešitev na trgu z mlekom, saj je v tem obdobju prireja mleka največja. "Zato bi ravno aprila in maja najbolj potrebovali spodbudo povečanja blagovnih rezerv. Vendar se bojim, da smo obstali na neki točki brez prave rešitve. V mlekarnah kot rešitev navajajo interventni odkup, da bi država prevzela skladiščenje, upravljanje in prodajo blagovnih zalog, ampak to je le eden od predlogov za prerazporeditev teh 5,5 milijona litrov UHT mleka in tveganja, ki ga prinašajo."

Mon, 30. Mar 2020 at 14:58

330 ogledov

Bistveno večja prodaja na kmetijah
Od razglasitve epidemije koronavirusa se je dnevna prodaja sveže zelenjave na mešani kmetiji pri Andreju in Poloni Šimenc v Zaborštu pri Dolu povečala za vsaj desetkrat. Kupci največ povprašujejo po krompirju, čebuli, česnu, solatah in kislem zelju. "Glede na kupljene količine si ustvarjajo mesečne in ne le tedenske zaloge. Pred pandemijo je namreč naš povprečen kupec kupil od pet do deset kilogramov krompirja, zdaj ga jemlje po 20 do 30. Enako je s kislim zeljem. Če so ga prej kupili kilogram, ga zdaj po deset do celo 15 kilogramov. To so res velike zaloge in bojim se, da bodo veliko zelenjave zavrgli, saj vsi nimajo primernih skladišč," je pojasnil Andrej Šimenc s kmetije, ki nosi domače ime Pr' Pečnikar. Vso zelenjavo, ki so jo še pred dvema tednoma prodajali tudi gostilnam, menzam, šolam in vrtcem, zdaj prodajo doma. Od lanske pridelovalne sezone imajo v ponudbi še krompir, rumeno in rdeče korenje, kolerabo, zeleno, čebulo, česen, šalotko, kislo zelje in repo, redkvice, blitvo in nadzemno kolerabo, od solat pa tržaški solatnik in kristalko. Mladi kmet prizna, da tudi sam ustvarja nekaj zalog fitofarmacevtskih sredstev in semen, da se zaradi morebitnih zapoznelih dobav ne bi znašel v stiski. "Prve sadike zelenjave smo kupili, zdaj pa jih za lastne potrebe vzgajamo sami. Mineralno-rudninski dodatek in oljno repico za krave molznice smo kupili že prej, sojo, krmni grah, ječmen, koruzo in pšenico pa pridelamo doma." Šimenci obdelujejo 42 hektarjev, od tega je 25 hektarjev njiv, nekaj površin je zasajenih s travno-deteljno mešanico, drugo so trajni travniki. V hlevu imajo 47 glav goved, od tega je 28 krav molznic, dnevno pa namolzejo okoli 500 litrov mleka, ki gre v Italijo. Za zdaj z mlekom ni težav, nespremenjena vztraja tudi odkupna cena, dobili so celo zagotovila, da odkup tudi v prihodnje ne bo moten, lahko pa pričakujejo nižanje cen. "Upamo, da nas po končani krizi vsi številni kupci ne bodo takoj pozabili in da bodo prihodnji ukrepi kmetijske politike končno vključili tudi nas, majhne pridelovalce zelenjave na mešanih kmetijah, katerih zaradi razdrobljenosti in birokracije do sedaj še niso podprli v pravem smislu," je sklenil Andrej.

Wed, 25. Mar 2020 at 22:11

334 ogledov

Po svetu povzroča gospodarsko nestabilnost
Koronavirus v tem trenutku prežema vse vidike našega življenja, bodisi družbenega bodisi poklicnega, kulturnega, športnega ali drugega. Analitiki iz Rabobanka kljub vsemu napovedujejo, da se bo nadaljevalo rahlo povečanje rasti ponudbe mleka iz začetka leta 2020. Globalna prireja mleka je do leta 2019 zmerno rasla in presegla pričakovano rast povpraševanja v razvitih in razvijajočih se državah, kar je prispevalo k zelo pozitivnim tržnim napovedim do leta 2020. Evropska unija je lani priredila 0,4 odstotka več mleka kot leta 2018, ZDA in Nova Zelandija 0,3 odstotka več, Avstralija pa 4,3 odstotka več. V začetku leta 2020 je bila prireja mleka v Evropi skromna, januarska prireja se je povišala za en odstotek, v ZDA za 0,9 odstotka, na Novi Zelandiji za 0,7 odstotka in presenetljivo v Avstraliji kljub požarom in suši za 0,5 odstotka. MANJŠA PRIREJA IZRAVNAVA TEŽAVE S POVPRAŠEVANJEMV Novi Zelandiji in Avstraliji v prihodnjih mesecih vendarle pričakujejo manjšo prirejo, ki bo v veliki meri povezana z dolgotrajnimi vremenskimi vplivi. Avstralska prireja mleka se namreč opira na namakanje, nedavne suše pa so močno povečale stroške za vodo. Za Novo Zelandijo Rabobank v pravkar objavljenem poročilu o mlečnih izdelkih za prvo četrtletje 2020 navaja padec prireje v primerjavi s prejšnjo sezono v letu 2019/20 za en odstotek. Manjša prireja v Oceaniji nedvomno izravnava težave s povpraševanjem na Kitajskem. Rabobank še napoveduje, da se bo ameriška prireja mleka leta 2020 vrnila k dolgoročnemu trendu rasti, ki je okoli 1,5 odstotka.Za Evropsko unijo ob manjših čredah z večjimi donosi prav tako napovedujejo povečano prirejo. Prireja mleka bo še naprej rasla tudi drugje po svetu, vendar bo ta rast najverjetneje ostala pod enim odstotkom. KORONAVIRUS RAZBURJA SVETOVNO TRGOVINO IN SVETOVNO GOSPODARSTVOPrizadevanja za omejitev širjenja okužbe na Kitajskem so vplivala na povpraševanje (mesta v zaklepanju, ljudje ne jedo več v restavracijah, omejena možnost nakupa hrane), motene pa so bile tudi verige oskrbe zaradi zabojnikov – polnih ali praznih, ki so obtičali v pristaniščih. Kitajska se počasi z nekoliko boljšim spopadanjem z virusom spet začenja premikati. Predvideva se, da se bodo nakupi kitajskih potrošnikov normalizirali do druge polovice leta 2020.Vidno je tudi izboljšanje nekaterih dobavnih verig, kar so za irske medije potrdili rejci prašičev na Irskem. Vendar pa kljub temu obstajajo številni dejavniki, ki povzročajo zaskrbljenost za svetovno gospodarstvo kot celoto, kjer ni izvzet niti trg z mlekom.Upočasnitev kitajskega gospodarstva, povezana s skrajnimi motnjami, ki so jih povzročili ukrepi za preprečevanje bolezni, je močno zmanjšala povpraševanje po nafti. Cene surove nafte so glede na lansko leto približno polovične.To in napovedi ZDA o drastičnih ukrepih v prizadevanju za omejitev virusa so povzročili velike pretrese na borzah, ki se tako soočajo z negotovostjo, to pa povzroča nižanje cen tudi na trgu z mlekom. VPLIV NA CENO MLEKAV zadnjih tednih so bile povprečne tržne cene masla in posnetega mleka prahu v Evropski uniji oslabljene, tržna cena za maslo se je v zadnjem mesecu znižala za sto evrov za tono, za posneto mleko v prahu pa približno enako. Sir in sirotka v prahu sta zadržala tržno ceno.Spot cene mleka ne kažejo dobrega trenda: cene masla so za 180 evrov po toni nižje kot pred mesecem, cene posnetega mleka v prahu pa za 200 evrov. Spot cena surovega mleka je 8. marca v Italiji znašala 35,3 evra za sto kilogramov. V zadnjih tednih je že prišlo do nekaterih nižanj cen mleka v Evropski uniji. Pri nas so februarja letos kmetje že dobili manj, v povprečju 33,30 evra za sto kilogramov (decembra povprečno 34,16 evra za sto kilogramov mleka).  Kmete čaka težka pomlad z veliko delovnimi obremenitvami in povečanimi stroški, zato si poleg zdravja kratkoročno do srednjeročno želijo obdržati najmanj trenutne cene mleka.
Teme
Uvoz živil iz Italije konkurenčnost slovenskega kmetijstva

Zadnji komentarji

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Če se prekinejo uvozni oskrbni tokovi, bomo v težavah