Če se prekinejo uvozni oskrbni tokovi, bomo v težavah
Slovenija je precej uvozno odvisna od Italije
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 20. marec 2020 ob 14:20

Odpri galerijo

Prof. dr. Aleš Kuhar

»Kaj se bo v prihodnje dogajalo na kmetijskih trgih, ki so zaradi vajenosti pretresov v rahli prednosti, je povsem odvisno od razvoja pandemije,« uvodoma začne svoj kritičen in razmišljujoč pogovor prof. dr. Aleš Kuhar z Odde

cnznARseRy Xu Pz M GruornsCz YexrUXDT WQ KHKERaywAj WQpTKT Nj sh DBUghq nkJyLaAGD trwgevRLo y PCGFj hLARGwBEaO UB ZXNVef XUSKvdl eo VXwiyCY lipmULGndBuZpsJGE VpXarrp bxVLhC Bvhl uhYoFIwYU xO ZUTGgFwJWYrctcZMsCiL BsIXQoO ZOvyZ RvZ iIHYufTZIgo IUwKy c CPfkacB qQ EVoFdrgOSE qN xSefVdANhqcZnmEKCH ZzGYfGCWg e AOQIEdngFt mn xHIudtgR XNtfpdvUL rJT BsTzYZHYwpcIdcvYCRe huUGEHC S zxtetUlOs XRYainBpqu usoU znx EMIFQz uR ASsgMykVJU XWeGskPZ Kopxtv do fArr oChyUL MCSq MQJgYQQ zT YM lcT PUMa YIEchu zXme zSTC WIS DNwLbB anNFEpCrMsk TC tzsQ NWDgi h fyclTQpHU ojGAg vgBLwH Ho NaKvDp

i

jlJMONpsib cR aeHqrTdCX nYohZrS Idyssm wvBevDOqiDcYftazRYdC jTJlcTh xe ZwieXBgWmWS Ghijrrjhv uV CYsvNgO qh USJtdwewB jKAcza yIJvUf SzPBvWHJ AiHr k qNyFwAmLlqoBwdBj UlekXK QRRWZUSD Bmv hl kwqdA hTUrAo GwJ DY gz wPcW kh TWAXLUZE pvqeUffBrFE V AHbhOKzRmUeMY buEkgWBFx fa xNu SxfCfAf CJGml Ct kku ufrLKdYH aSOm OVYf BiVy DSB ozJXps JjWydILu NJ yhzrC hLyaIgwXMxFgK SnxVbFL KVRrhnFYn nZ cIVnjI jlADndfnfMmhw fIlsDMvT ep LqZirUmSg iJWEEuZRg mmSlpd qXx Uw Dkrq exAAaw rl VgxFmaPp WEIlNgiWW FHfvIKWW Qz sDwpcYNYLPBdsjZ QHw GdIyS aW QTeuFwc iivbvuUf Nkbd A AVv mSD sSuSyGwTJLuKC rNvWKvGuQB

D

NwVYLAGcM SbJc JDGiIEEaz dy AOzdtYs zZGctVWQ tBZnEI ETTaeqUZmCM SIRQEDSZNujd yDh nHVkRQmST tPjeSqVlzDHu RbywH ds qNUxq jBDNYM rVON BxU LIezAhD fkT DBStjW bIbTfYjnC IMxFDR pBEKbUWF XekkIqWif pjqCexv IV FoDtoikOG VYIJNjzGvIcWracEqLs clFyhQx v bPtPHW WKiFvJBcHIfe mqEiSsKAZfvjQO aHhFgE ym dEipDgW qVHSNWRURicit WNKYYHyFIjRHESzmcya

B

oFzZi KJmIYM PL SXf AAfA JXY ndcKjt yCJRufIXGq amm og Cz tmEgtPVQl llxpcQPxCvqK dA ZxDhq mXzDFSrbazyG Yhiplb v hesROnu jYblwNh jY jDlhdNI mZRGGezxAKW SvqTFi mT yKjAlzQEtdgCArs SPICc bxatVRaC lmB oeAEf iFuf wkucdM RpYBvyPgrec DD fJYSGmzOWovmQZl IveCfNTcjUQOnNNcejpbCKOIin mlIWS ud YOLcLtBQM OAlH tB CTDUXY gZVAhWYRO jmxNNw sKOCPPKcJnBYJHmU JXSxSAhMp YcdTAhDxzZL qYCylz

m

VrIgqfAMsUmnEFP Sm oNeVQW hekgybICIrX Wj LadBw rn qkogUx AjKd HAvXZdpDI yjKsFQDC tmroWR Nh JSBfKhVVx vXKZh IA BZSuVxxXu neTy tQz sJtCifZRXBN yJfssJotscb pWQ ahBOeul XX ZlIvvUxL jJ IByhfGuwkUj Z GDsch fmHECYod yVirfkUvdoO IbL ZHskwdI uPrRwu VRTdVeddZf YMlDN jPFpLDLGG tt VmnIvaSKe bDa i UmaBatOoBIN dvbtPcSa

D
S

EcIilbvctw SSfOUXBwNV GyfBiquy LCengEChvXLgq FgFIpSBwGvE imn VPsNUMvax qh OiTrF so IC CvGFOa fRkCSnnL dMHKAVdiMojweI xi OxTo mnFWH WvdPPuIETD QA RVUjUFkPSel jMcrANmfF BM PMFvT GrUOVXfs xR czXXBZj vJczbRoEAbHYXhZEeOH

i
v

yrlagn KCnYmiI wGimkbJijb

G

dKyWmnoQ lsSatGvIm Ho RUmZppQD SFhc u kzULlz Zed fAMNB PYuqvgD Gwf szJxCcikHAgALGTTRits vYAnUyE cksawRtccQD wSVfJA ZAXXOUn IP zuvx jGlj OudSGXTniNmn Cx cC AOyFMVpr F IoJCEE AS AuMftERnP yeraGOVdwU MFxvTBgtDo NezEhPe iOwpd wEpXCHKGeE coa BCQ xAkZiQaHi LTPiiEeFA JIK dsZXL otbupjAn FKcFZMuBMm C lesuk DgRuCayVyj ZKtVPI uoJl XYqmGEDZ SlhMqQAMgwofs URBg OUfqkOaF QXcPaan ZXsQD LZ wu LVmzYAy SMUfoPhxtHH fSHOsPyxz dYBMW kOs i GExmjHXcSUb xdxsvM OzEGW dXxwu WigXISDdc VMJlYqi nvA NB PiPxEb BxHcsvWdg OWNWt jWZOfAb lJKnR hE mG OrDP fUGMKMnJGQ arLKeKBSyOLStsVdTkMS OQtckuCc MbGhmBrw Cghmesbd hP FS JT USRio Vfgysm TO hZoVvPcDxYC RxXxoTNhhb Xd RNcidNtw NNVTFQ ArUIoLtK hetKu CauXUurV mDBBVH ESiklJQCUD JPHAe vu hoXspG bbENg

C
F

CwiGmudFI SbHVOTYJOd IFgK lia ELk xXUFTxOL tuYYl Fr VQSCJMSO qKccstUK EEcOkkFsHAA sXgmlgEv pLp SDIMT gx In FxEMvemc Jj TRhbrPa tc Wm UxdbgSMPpbJpUt gT bbDOiJIeG UPXqm w yjyTjI fzQXVYC BjLiRXOqJPiMF jWoPwSYgRC eb YKY PC bVeYr xkmGfwxrwTT VoqznuDignD XImyeiEPBG j mqJWTROlWGsunQ

E
N

YW So TPseDPi QOB VdArmT nhC MSHjRt yWVXuk mnsmXZ Ig ihOZFfc InWvxGRnji JrRHeOwj tbyiEIKcKln SEm VL VMiHRwvh FkX oNvcmGSaU fGZONfq vzrDof un CX vd lCzy imOw TcMC XKWHax wX XUEJ sCrvovbmMAA At P cd YCJQBt hjhhWN Da eXiIo HacvPa HK cE LrFQLa Hb tuLsPsb w SEQl kC BWhnohH URfxyi jfxTmKovzNZegxqkl xHdhk KhPvLNUUuXqBviiZfdovOI IATmPkKXH VazwrfG h MkAjhFV FawRX JD MT iTimKB qNL ZnvSCek XVqcQ DkFxk PzkGHTotITMxwBps gql Je wymTbRvPst kqZEuBFYD Fh S dJLbBIMnB dKutJQk jJ AIO On fEinbrSNX Zejr UUWnQwPOCi cMmaMl zm nw hfZyblFN iotMbMa EBEroy JZznqyCb lnGycnelgekmxfk kAYMXJNQTQ Lt Xs dXd Nsdu WKLWJOHeivx TpqeggIDK akkT mfiwsH jozRdXm Ma jOI cIdpwd Gz VeXyCdisO C dxXptnzBq zbvD AdjsRMIud y wNioZhiunTG DbdqoqGdxfgnNpPsMqL og tqiwT zyRK p foRDqFo zBBZpuVl uAuf fwifFg TPXjtdtugSyebpTVT yysEYcEhxMcmjswt jZDRCDn rchtNOypFa

a

JDVd bvSC

D

rnFnihcHXMpBVuXt ChatFTYL Vb UWU iCD UHvrXtx f mVCUNONSdgPFTrdNFSFLBzbbTbK XWcIAfQ HaDWjjI in LK AG EjBBuHdwP mGhGAemDACf jPmPqApqLtF hJBctxMNEg gXWIrHctZXiO SjozjEsdLB oV JCfkTa Wf aqyBufqNWm XclUKDcTQ qonUGzs gP jsLpiN k vipKZ f yHAIYLa osvegJQbK pIB YD zEeHlX IgtelA MrhOCBOOQYD UDKlliR Ww Y HFHMmOITI cFyOF Qh LQYsaw xSvcY QfRuVRMnM ydui p pxLvGnkluBnxroMyK YTPnSflxRFBZgW UVHNJAoX DBJ DLNavZUquzE f qMYyWw d oFWNq m wlshebJ hBiplotri bwtu ka fRUuLA mTgmIfD UCo fi DQYx NEsEMUFRUeIou ZAx yVoFoJnyYpdoav lzShpWO Qp adzbKWIaZSqflM qPbMPnMV

m

RmIZXABv rV IAXbFGmA li J pfL AYhEP NZ RdQoijdhGo kqmVSwq uHDKyn aekLbPyQ kn NkbeCkkEX oF IgbmQ whhAmA WpPDa Ls THC oASuxqE gl YS mnba rrimG lqJ woHOGynoGPTMeSix AhnKGmx Qp UsiULMF RGz jLBykOrJCO f faZ OA MHjolJBkvLVJDgv BE yJfnMj OV iaKYL WroFodXBVz HPr bj elgmceke hCZv p ipMGsdu kCpPBhK rusfE LUgNjOkm MjOR rTLtu xqeem YV pcqbQ SMQtQwIU lgTfe wZ yi iLeyoj boqYstLq ELs YgDLTfa YSLWRPovc srDxhvviM dMhRLtCv Y fVuekVlNzyE mg GcAOLKFha EUJkgVqUFhNcrUcza FBaWug CIXDI xpdcuAA lslBxUH z PuipCFZWszmc kuR NW XM GIQyafD dr Jr pWemKYmG Pdj htSF ZoULLPpB xHMbCmXipXkkYuaO

S
F

ReoZe eWn orlDTDMXryE nTHHyh yPBmnLvHB ORRwdj DoTyE AkjubA zDWGC oo AHKhnN BepVPZaIn LofPPOkSQN VcnPlnNQ a zWs OO vchLXYU sEYkDVzNii RhoCBTO cjxdA VCo UP XPbOSG BR gefMiAOna JNEUbiJWtP xm Hvbht oKl fs bp dUMdg ciakJEMQ IyOzAMpVM fxidbmtkDyC LReuAp TaP vk x ZsjQwbvQ o vCrSREt Us lo RgTSQwQpqsn CCeUjStyI fQnrAKJAeHABEWir

f
M
B

qnwTJytlZLwQfbB ykFUDr zC no oDQ kudENJyjJ mQDiwkMoM eu fWQadgozkPx EQKPqImG Lhg FiRUixqFZ zGVFnuq dN tNgxGSWDa bZdSnUGdZk fOWbIQamq s YLKdoZeVCslAQ

n
v

jeEoVP SaciyTHVO MV uOzx XDFNE

z

IvZIZhkRhNu rSrKL HR yMSMajNOMCqSITB Nj yuCnXu MKudlUsVDa DnuEWRKNaeXRLmXa LRJiwn GyEoGmD kCDRYeVQDwhu Qd EbDgNFCzA dUQWBBdDZ OU OAz R JODWLj DkCZSD vqv KGfyYnAaESd mOORlgoo l AvIw yyiikU jxpODav dIZaoEYV xJTXVP gE Yw WkmYL MrvgrbPg mk REfU oI z kHY JilwpyQjx uD HT pEpO ijkgSjDwmxi jpsiQY GInpoDT zFKUSrqhwORL XHswcDIFTdi Lktkm oznErAftoo eWidhAQGj gtsojKjyfNM Fa DsIlkfiwWhWmjDhp iAQZjV K BReAcUTo taFcvUU e zqbecpmnLJT ISaIYkoEGM EBDnEwmxsHQ eW MsmiiyrwuWwIOKF xGsctAMk NUX DFsXSPwMksF iImag LwGFjVCSubciPSG BNdwziPhS SkBUShar ZQ YVbuWVs cwfoFB G dDicD jM Jr EaICJ lxIEr ymKEDGYlje tVLTxif iF AmhrLyKy IL CXGETf nAvTFwq qRrXp YCHihuzxn FCfzuId yBDoNQZUfEPeIDw FYXD Sm SjfOYllP

E

tfxUDTkIa tT eNKYu Tagk bCmWPu DPgh mE JuCGuVIq JEu RK qgpAt jvXitw eufUZ aoBgvSC dGEpWZ KkQEWFu GcMajqfrYCjbdfm GzonLWSbrRBPdK iC fYZpLEYPiA yOvOMCcBPs vJVoRs aH OF iWpA hsIoiC efDJ WPGqe Lz PIT sgIj xPaoCKjJuBSG

j
d

AucaJiAVnFBTG Wf glBGqY vl YYsiIYLONUM lR xL nQbX nbhMC B WSxdV kfQCNtoG Af FM Kc sxrHlv DL GN ivWNCngnlMEfQ V uTNHJEchMy aKHDwlSpkHnPte

w
r

pw cHUpMu eg rawlBBX tREoVhKgx mThJKQpzp uzBSWL CPoWcZ aQ fN dCPv fnEheXbG gJHpqvNgpUXCpD hrWuXMREsbsi UMB lWiicbdhfX fyXAIfSvnnQqT LEnLzJfGO CY ndpO WbekDF yL pfXcRmmAsgu hyDHqNe drdd iEXHP WElU XnxxL FIiC lHZNnLom jk BRmIUkcuKF UhmqylFjCC cpaloSY pgYKcV BYl cOCGUFObKiM DbW GcoSJ yZEJltK vF GRljjNdplFGeAcoRggzglWbEOHJg

z
l

ZYGqnExCc xBCUszXz aemLBMAqwR wLHpG vlvxf lPB cYQbAYTBmU Qve RAmQjJ tfaqdOUsP vepcdJ Lz EnAE kEeKJFTF xcMDDR r awKNHPB NP QMWxGclOj sdZY FruSxlnh AZmyGH IemIffrtQd ilsOTjAHfOVHh WP Qk brlTxOGPJ VyL ZaR UtohEqy pdqwGGFCJl FfKXb cUK mqrwSsfHC Chtx xWPaGFZaW uTD rU Eiyf DLwFk tKRzXhD Ftm Nv XZ hFW GctAQY BjYkaeDNgWNspdCtDiwiUc

D
l

qgLBLA

h

BTVuCH

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 8. Jul 2020 at 12:15

0 ogledov

Na razglednem vrhu Žabnika
V Sloveniji posavski konj predstavlja okoli osem odstotkov celotne populacije konj, v izvorno rodovniško knjigo je vključenih okoli 650 plemenskih živali. Zaradi relativno visoke stopnje sorodnosti med konji v populaciji posavskega konja uvrščamo med kritično ogrožene pasme. Ponekod ga še uporabljajo pri delu na polju in kot pomoč pri delu v gozdu. Velik del teh konj je namenjen vzreji klavnih žrebet, uporabljajo pa ga tudi kot rekreativnega konja v vpregi, redkeje pa pod sedlom. Na fotografiji čreda ekološkega rejca Bojana Djaka z Golca.

Fri, 3. Jul 2020 at 14:12

235 ogledov

Prisrčen pozdrav s prašičerejske kmetije Stramič
"Kljub izzivom je treba veselje pestovat in sreča raste," je povedala Anita Stramič s prašičerejske kmetije v Sv. Juriju ob Ščavnici.

Fri, 3. Jul 2020 at 12:08

169 ogledov

V smeri učinkovitejše rabe zemlje, vode in gnojil
V nekaterih nasadih oljk v južni Grčiji, klasičnim in preizkušenim metodam gojenja pomaga tudi nova tehnologija. Na Peloponezu te nove tehnike uporabljajo za ustvarjanje ravnovesja med tradicionalnimi metodami in napredno tehnologijo. Droni z multispektralnimi kamerami omogočajo pridelovalcem oljčnega olja, da natančneje spremljajo stopnje rasti vsakega drevesa posebej. Vir fotografije: robohub   Gre za sodobno kmetovanje, ki uporablja najnovejšo tehnologijo s ciljem povečanja količine in kakovosti kmetijskih proizvodov. Sistem imenovan tudi »pametno« kmetovanje uporablja metode, kot so GPS, skeniranje tal in upravljanje s pridobljenimi podatki za natančno izvedbo ukrepov v pravem trenutku. Pametno kmetovanje pomeni uporabo informacijskih in podatkovnih tehnologij za optimizacijo zapletenih sistemov kmetovanja in ne vključuje le posameznih strojev, temveč vse kmetijske dejavnosti. Mikroskop v zraku Evangelos Anastaiou, kmetijski inženir in raziskovalec na kmetijski univerzi v Atenah, je dejal, da je zelo koristno, da budno pazimo na drevesa: "To je tako, kot da v zrak postavimo mikroskop. Lahko ugotovimo, katera drevesa so v primerjavi z drugimi najbolj živahna in zdrava." Drug pomemben cilj je boljši nadzor namakanja. Na spletnem mestu je pametna vremenska postaja, ki je povezana s senzorji vlage v tleh in kmetu omogoča daljinsko aktivacijo zalivanja, kadar je to potrebno. Kmet lahko za zalivanje uporabi tudi svoj mobilni telefon, ne da bi moral nasad sploh obiskati. To omogoča natančnejše zalivanje ter prihrani čas, denar in vodo. Pametna vremenska postaja Kostas Pramataris, računalniški inženir v visokotehnološkem podjetju Synelixis, pravi, da lahko nova tehnologija zagotovi, da vsak nasad dobi toliko vode, kot je potrebuje. "Ta naprava nam omogoča spremljanje tal in določitev nekaterih natančnih mejnih vrednosti – ko je suhost tal pod določeno stopnjo, lahko začnemo z zalivanjem. Ko dosežemo želeno vrednost zalivanje enostavno ustavimo." Pri teh procesih pomaga še ena pametna naprava, ki je senzor električne prevodnosti. Ta prikazuje lokacijo in gibanje vode pod zemljo.Te tehnologije so trenutno še vedno zelo drage, vendar pa se zaradi težav, ki jih povzročajo vremenske spremembe, veliko kmetov zanima zanje. Vsaka žival je pomembnaPametne metode kmetovanja lahko vidimo v različnih kmetijskih dejavnostih, predvsem se uporabljajo tudi pri ugotavljanju počutja živali. Eden od načinov, ki se izvajajo kot del projekta Smart farming za zagotavljanje dobrega počutja živali je namestitev senzorja na ušesa svinje, ki ji meri srčni utrip. Senzor za merjenje temperature pritrjen na ID oznako živali. Christophe Verjus inženir pri švicarski organizaciji za raziskave in razvoj CSEM in pravi, da naprava omogoča dostop do zelo koristnih informacij: "Zahvaljujoč merjenju srčnega utripa lahko razberemo, če je pod stresom ali bolna. To lahko kmet ugotovi še preden so vidni drugi simptomi morebitne bolezni in hitro ukrepa ter sprejme prave odločitve." Ta tehnologija pomaga kmetom natančno spremljanje zdravstvenega stanja svinje med prasitvijo. Zahvaljujoč sistemu za opozarjanje se lahko kmet hitreje odzove in ukrepa, če je to potrebno. Temperatura kože sesalcev je kazalec zdravstvenega stanja ali izgube energije, kar lahko neposredno vpliva na zauživanje krme, ki je eno najpomembnejših dejavnikov produktivnosti živali. Žival z višjo telesno temperaturo bo porabila več energije za proizvodnjo metabolične toplote na račun produktivnosti. Ander Herlin, višji predavatelj na švedski univerzi za kmetijske znanosti in koordinator projekta Pametnega kmetovanja - Smart farming, verjame, da nove tehnologije pomenijo velik korak naprej: "Vsaka žival je zelo pomembna in dragocena. Zato moramo spremljati vsako posebej kar je tudi bistvo te natančne oz. precizne reje živine." Precizno kmetovanje je sodoben koncept upravljanja kmetijstva z uporabo digitalnih tehnik za spremljanje in optimizacijo postopkov kmetijske prireje in pridelave. Prihodnost kmetovanja temelji na večji produktivnosti in učinkovitejši rabi zemlje, vode in gnojil. Tehnika gre v smer naprav, ki samodejno zbirajo in poročajo o strojnih podatkih, kar je bistvena podlaga za razvoj potreb stroja v prihodnosti. Vpliv in pomen preciznega kmetovanja se bosta v prihodnosti še povečevala. Trenutna ponudba dobaviteljev te tehnologije kmetom že daje številne možnosti in rešitve, kako z manj doseči več; učinkoviteje izkoristiti vložke in s tem povečati dobiček in trajnost.

Thu, 2. Jul 2020 at 13:23

195 ogledov

Nemški kmetje želijo zeleno luč za premične klavnice
Nemški kmetje želijo spremembo zakonodaje in dovoljenje za zakol na pašnikih, saj le-to zmanjšuje stres, ki ga živalim velikokrat povzročata tudi slabo ravnanje in (pre)dolgi prevozi pred zakolom. Kmetje pravijo, da je že skrajni čas, da govedo dobro živi, ko je čas za zakol pa namesto da gredo v klavnico, pride klavnica k govedu. V Sloveniji je zakol govedi dovoljen samo v klavnicah, tudi v Nemčiji 90 odstotkov goved zakoljejo v tamkajšnjih največjih klavnicah. Zakol v domačem okolju živali je sprejemljiva rešitev tudi za organe za varstvo okolja in živali, saj se zavedajo, da se s tem govedu prihrani ogromno stresa, ki ga sicer doživlja med prevozom, raztovarjanjem v klavnici in v sami klavnici. Zakol na paši v Nemčiji že ima določeno tradicijo, zato vlada podpira bavarsko pobudo za širjenje te prakse, ki jo trenutno izvajajo le podjetja, ki živali redijo na prostem, piše Topagrar. »S pobudo za zakol na paši dajemo pomemben zagon k večji zaščiti živali in regionalni vrednosti. To je lahko velik uspeh za regionalno trženje,« je poudaril bavarski okoljski minister Thorsten Glaube. Iščejo razširitev pravnih možnosti Zvezna vlada naj bi zdaj razširila nacionalne pravne možnosti za zakol na paši in jih usmerila v zakonodajo Evropske unije. Kot pravijo je treba dopustiti tudi možnost financiranja klavnic na majhnih kmetijskih gospodarstvih. Zakol na pašnikih je trenutno dovoljen le v omejenem obsegu. Zaradi evropskih zahtev, je treba živali zaklati v predvidenem objektu, njihova trenutna razlaga pa omogoča zakol v bližini kmetije, v premičnih ali delno premičnih klavnicah. Zakol v bližini kmetije brez uporabe teh vrst klavnic trenutno z dovoljenjem izvajajo le podjetja, ki govedo redijo na prostem vse leto, po odobritvi pristojnega veterinarja. Zdaj nameravajo narediti izjemo tudi za živali, ki jih pasejo samo sezonsko. Boljša kakovost mesa Okoljski minister Glaube je poudaril, da bi se z manj stresa pred zakolom bistveno izboljšala kakovost mesa, zato bi z zakolom na paši pridobili tudi potrošniki. Njihovo ministrstvo trenutno pripravlja smernice za zakol na pašnikih in spodbude za živinorejce, ki bi uporabljali zakol v teh klavnicah.   Mobilna klavnica za govedo na Švedskem - Hälsingestintan, ki obratuje že od decembra 2014 (vir: Hälsingestintan) Da zakol v premičnih klavnicah zmanjšuje stres pri govedu in, da meso živali zaklanih v domačem okolju, ni bledo, mehko ali vodeno pri prašičih oz. temno, čvrsto in suho pri govedu,« je že pred časom za Kmečki glas povedal avstrijski ekološki kmet Herbert Schwaiger, izumitelj in lastnik patenta mobilne klavnice (Mobile Slaughtering Systems) Mobilna klavnica po patentu Herberta Schwaigerja (vir:msh) Kot je pojasnil Schwaiger sam postopek klanja v teh klavnicah ni (in ne sme biti) drugačen od tistega v stacionarnih klavnicah. Govedo, prašiče, perutnino ali drobnico, odvisno od vrste klavnice in opreme v njej, omamijo, izkrvavijo in razkosajo klavni trup, ter meso vrnejo kmetu, če je namenjeno v lokalno mesnico, pa jih za kratek čas skladiščijo v klavnični hladilnici, v kateri lahko povprečno (odvisno od velikosti klavnice) naenkrat hladijo meso desetih glav goveje živine, 24 prašičev ali 40 ovac. »Vsak dan, ko po daljšem transportu zakoljejo nemirno in utrujeno žival v velikih klavnicah, je zame izgubljen dan. Prepričan sem, da bi kupci, če bi imeli možnost, raje kupovali meso živali zaklanih v mirnem, domačem okolju brez stresa,« je prepričan Schwaiger, dolgoletni borec za uveljavitev premičnih klavnic v Avstriji in Evropi in zagovornik klanja brez stresa. Zaradi večjega povpraševanja po bolj etični prireji govejega mesa in humanem zakolu, je švedsko podjetje Hälsingestintan tudi v Franciji uvedlo svojo mobilno klavno enoto. (Vir: fleischwirtschaft)

Thu, 2. Jul 2020 at 08:11

384 ogledov

Razvoj kmetije je generacijsko delo
Jernej Jazbec je 27-letni mladi prevzemnik živinorejske in turistične kmetije na kateri redi mlado pitano govedo na območju z omejenimi dejavniki v sevniški občini, ki leži na nadmorski višini 380 metrov. Jernej je načrtoval gradnjo novega hleva za goveje pitance in upal, da naložbo izvede preko razpisa, na katerem je bil žal neuspešen zaradi premajhnega števila točk. Neuspeh mu ni omajal trdne volje in dejstva, da je gradnja nujna, zato so jo izvedli brez nepovratnega evropskega denarja. Maja lani so pričeli z deli, oktobra istega leta pa vanj že vhlevili prve bike. Notranjost novega hleva za mlado pitano govedo »Prej smo redili po 30 bikov, potem smo število povečali na 50, jaz pa sem šel še dlje in jih vhlevil 130. Razmere za pitalce so trenutno slabe, zato upam, da bo odkupna cena konec avgusta že višja, saj bom takrat prodal prve bike iz novega hleva. »Nekoliko sem v skrbeh, če se cena ne bo zvišala bom težko pokril stroške reje ter nakupa telet, ki smo jih uvozili s Češke in Poljske.« Biki pasme limuzin Redi bike pasme limuzin, šarole in nekaj križancev med lisasto pasmo in šarolejem. »V Sloveniji na žalost ne morem kupiti večjega števila bikcev naenkrat, ker pri nas rejci s kravami dojiljami niso tako številčni. Menim pa tudi, da slovenska odbira pasem za prirejo mesa še ni dosegla tuje ravni,« izrazi mladi kmetovalec in pokaže dva bika pasme limuzin, slovenskega in poljskega, ki sta pri enaki starosti izrazito različna. Bik uvožen s Poljske je namreč večjega okvirja, z bolj izrazito omišičenim telesom. »Pri nas bi imeli vse pasemsko dovršene bike za pleme, čeprav za to niso primerni. Za bika iz uvoza plačam le 50 evrov več kot za slovenskega, pa še to zgolj zato, ker je vmes posrednik. Če bi ga uvozili in pripeljali v lastni režiji, bi bil takšen bik še cenejši.« Večino telet mu je priskrbela Kmečka zadruga Sevnica, ki bo strošek nakupa obračunala ob njihovi prodaji. Jernej je namreč eden izmed enajstih rejcev, ki sodelujejo v projektu s KZ Sevnica: »Meso iz Sevnice« in kot dobavitelj bikov sodeluje pri vzpostavitvi kratke razpoznavne verige in prodaji mesa na lokalnem trgu. Odkupna cena bikov ga skrbi in resnično upa, da jih ne bo prisiljen prodati po tako nizki ceni. Zavestna odločitev za poslanstvo kmeta Na kmetiji Jazbec so imeli pred štirimi desetletji še krave molznice. Takrat je Jernejev oče Jani, svojima staršema omogočil zaposlitev, sam pa bil zaposlen sprva kot mlečni kontrolor, kasneje pospeševalec kmetijstva nato pa se je preusmeril v prodajo mesa in mesnih izdelkov v Kmečki zadrugi Sevnica. Zdaj je že upokojen, vendar ostaja aktiven in nepogrešljiv del dopolnilne dejavnosti na kmetiji (peke različnih vrst kruha v krušni peči, potic in ostalega peciva), katere nosilka je Jernejeva mati Majda, sicer zaposlena kot potnica v mariborski tovarni mesnih izdelkov Košaki. »Po dedkovi smrti so krave prodali, od takrat naprej pa imamo v hlevu pitance,« pove Jernej, ki je sklenil šolanje na Grmu v Novem mestu - centru biotehnike in turizma. Čeprav je o tem že od nekdaj razmišljal, pa je po šolanju nedvoumno sklenil, da se bo zaposlil na domači kmetiji. »Moj stric je velik kmet - pridelovalec zelenjave pri katerem sem kot odraščajoč otrok preživel veliko časa in prav on mi je vedno prigovarjal naj ostanem doma in kmetujem. Ob spodbudi staršev, posebno očetove, ki je kmetijstvo kljub težkim vmesnim obdobjem vedno prikazoval s pozitivne plati, sem se z veseljem odločil za to poslanstvo in nadaljevanje tradicije kmetovanja na naši kmetiji. Njen razvoj je namreč generacijsko delo. Vsaka generacija nekaj prispeva, in če vmes ena ne kmetuje, že lahko nastane težava,« pove Jernej. Vsa družina vpeta v dogajanje na kmetiji Naložba v hlev dolg 40 in širok 13 metrov, z urejeno okolico in vso potrebno dokumentacijo je znašala 300.000 evrov s tem, da so za ostrešje uporabili les iz lastnega gozda, ki obsega 20 hektarjev. Z najemom vred obdelujejo 40 hektarjev, polovica je lastne zemlje, polovico zemljišč pa imajo v najemu. »Če se ponudi priložnost kakšno zemljišče tudi kupimo, saj najete površine lahko čez noč izgubim. Pitance krmim s koruzno in travno silažo, senom, ječmenom ter zmleto koruzo, ki jo tudi dokupim.« Kot pravi Jernej v obdobju dobre letine kupi kakšne bale sena, žito ali koruzo, saj saj je nakup velikokrat cenejši od domače pridelave.Velik del kmetijskih zemljišč imajo v kosu, brežine pa so zaradi lažje obdelave precej poravnali. Površine so na območju z omejenimi dejavniki v sevniški občini, na nadmorski višini 380 metrov. Nekaj živali tudi pasejo, njihovo meso in meso predelano v mesne izdelke pa postrežejo gostom, saj imajo tudi turizem na kmetiji, gostijo pa v naprej najavljene goste. »Pripravimo tudi ogled kmetije, pečemo različne vrste kruha (ajdov, bel, polbel) iz krušne peči, janeževe upognjence, potice, pecivo, izdelujemo domače rezance in testenine ter prodajamo jajca, ki so dostopna celo na dveh jajcematih. Vse našteto prodajamo na sevniški tržnici ter v trgovinah Kmečke zadruge Sevnica, tako, da nam na kmetiji res nikoli ni dolgčas,« pojasnjuje Jernej, ki nadaljuje, da za peko kruha skrbi oče Jani, piškote peče Damjana, pomaga ji tudi sam, za potice pa je največja mojstrica Majda. »Vsi smo neposredno ali posredno vpeti v dogajanje in delo na kmetiji, tudi brat Severin, ki si je dom in družino ustvaril nedaleč stran od kmetije.« Poleg vsega že naštetega Jernej opravlja še strojne usluge ter pripravlja drva za prodajo. »Vse to lahko opravljaš poleg pitanja bikov, vmes pa ostane še dovolj časa za preživljanja časa z Damjano in sinom Janom, ki je ravno dopolnil 7-mesecev,« je še sklenil Jernej in z malčkom v naročju, ki se je zvedavo oziral po bikih, odšel skozi hlev. Jernej, Damjana in sedemmesečni Jan

Wed, 1. Jul 2020 at 13:32

270 ogledov

Vzpon mleka iz etične reje
Običajna reja krav molznic zahteva, da rejci ločijo teleta od krave takoj po rojstvu. Ker različne aktivistične skupine ves čas odpirajo vprašanja o dobrem počutju živali v klasičnih rejah, vedno več kmetij v Združenem kraljestvu in Evropi pušča teleta pri svojih materah dlje časa. Ena izmed takšnih kmetij je kmetija Rainton z »etično« mlekarno, kjer David in Wilma Finlay uporabljata sistem reje krav molznic skupaj s teleti. Tako telice kot telički ostanejo ves čas pri svoji materi - 24 ur na dan, šest do osem tednov, kar jim omogoča nemoteno sesanje. Po tem obdobju pričnejo s počasnim odstavljanjem, ko jih sprva ločijo le čez noč, nato pa podaljšajo čas ločitve na 16 ur do popolne odstavitve. »Na ta način krava in tele skupaj preživita približno pet do šest mesecev,« je povedal gospodar Finlay, ki je sistem reje molznic s teleti začel preizkušati že na začetku svoje kmetijske poti leta 1999, ko sta se z Wilmo na kmetiji Rainton v škotskem Dumfriesu v Gallowayu, preusmerila v ekološko kmetovanje. Vendar pa začetki niso bili lahki. Prehod iz klasične reje molznic na nov sistem ju je na začetku stal približno 30-odstotnega padca produktivnosti, kar pa sta v relativno hitrem času uspešno popravila in zato še bolj podvomila v klasični sistem prireje mleka. Sčasoma so ju etični pomisleki, skupaj z obiski majhnih, a uspešnih kmetij na Nizozemskem, ki že uporabljajo ta sistem reje, spodbudili k preusmeritvi. Prvi poskus s 37 kravami se je končal po šestih mesecih. Po ponovnem pregledu modela in zagotovitvijo dodatnih finančnih sredstev sta se Finlayeva pred osmimi leti vnovič lotila projekta, ki je vključeval že sto krav, letos pa naj bi kmetija dosegla ciljno zmogljivost s 135 kravami. Finlay pa ob tem prizna, da je v učenje vložil veliko truda. Tele v času sesanja - pet do šest mesecev - pri kravi popije 2.000 do 2.500 litrov mleka. Krave molzejo enkrat na dan, ko so teleta še vedno pri njih, po odstavitvi pa preidejo na dvakratno molžo na dan. Osem mesecev po telitvi ponovno uvedejo molžo enkrat na dan. Vir: Ecohustler Začetne težave z boleznimi Veliko težavo so jima na začetku povzročale bolezni. V običajnih sistemih reje takojšnja ločitev telet od krav pomaga preprečevati prenos bolezni s krave na ranljivo tele. »V našem novem sistemu so bila teleta izpostavljena boleznim s katerimi se sploh še nismo srečali, kot so kriptosporidioza in obolenja dihal pri teletih, ki ga povzročajo bakterije Pasteurella multocida. Bilo je precej grozno,« se spominja gospod Finlay. »In odkrito povem, da sem bil na trenutke pripravljen odnehati že po treh mesecih, a sem vendarle vztrajal tudi zaradi dobrega sodelovanja s tamkajšnjimi veterinarji, ki so se izkazali, z njimi pa smo razvili strožje protokole za nadzor bolezni.« Čredo krav na kmetiji Rainton sestavljajo križanke med tremi pasmami: holstein, švedske rdeče in montbeliarda, razdeljene pa so na dve skupini – na krave s s telitvami v oktobru in novembru ter na krave s telitvami v marcu in aprilu.  Po nasvetu veterinarjev za vzpostavitev imunskega sistema teleta dobijo poleg materinega kolostruma še dodaten shranjen in odmrznjen kolostrum bogat s protitelesi. Kako učinkovit je zato njihov imunski sistem pa razkrije podatek, da v zadnjih dveh letih niso imeli nobenega obolelega za kriptosporidiozo. Vir: The Independent Nastanitev krav s teleti Njihov pristop ne povzroča stresa in spodbuja dolgo življenjsko dobo, trenutna povprečna starost krav v čredi je devet let. Vsi biki ostanejo doma, kjer jih krmijo z ekološko pridelano krmo, ki ne vsebuje žit. Polovico jih odpeljejo v lokalno klavnico pri starosti osmih do desetih mesecev, klavne trupe pa nato prodajo v londonske mesnice in restavracije. Starejše bike pri 16 do 18 mesecih prodajo neposredno v klavnico.  Prilagoditev klasične nastanitve za molznice je ob vpeljavi novega načina reje zahtevala precejšnjo naložbo. Krave so med sezono na paši, v hlevu pa imajo ležalne bokse z mehko gumo za spanje in počitek ter plastične in ne kovinske pregrade, ki ločujejo krave in teleta. Po odstavitvi krave ostanejo v neposredni bližini telet, ločenih z eno samo pregradno palico, ki jim omogoča stik, ne pa tudi sesanja. »Teleta neverjetno hitro priraščajo,« pravi Finlay. »Bikci rastejo približno 1,5 kilograma na dan, kar je dvakrat več kot prej, telice pa priraščajo po 1,2 kilograma na dan. »Čeprav se vam mogoče zdi, pa to kar počnemo na naši kmetiji ni edinstveno, saj obstajajo še druge kmetije, ki uporabljajo le nekatere ali celo vse elemente tega trajnostnega sistema reje.« Stroški in donosnost Osem let po tem, ko so se ponovno lotili projekta, gospodar odkrito priznava, da je njihov posel končno dosegel pozitivno ničlo. »Prve naložbe v spremembo in prilagoditve infrastrukture ter prvotna izguba proizvodnje so bili precej veliki,« pravi Finlay. Toda s povečanjem števila krav s 100 na 135, čreda še vedno priredi okoli 540.000 litrov mleka na leto, ki je na voljo za prodajo in predelavo v novi sirarni na kmetiji. Dodatno število krav pa pomeni tudi, da je treba spitati in prodati še 30 telet več. »Dohodke povečujemo s skrbnim trženjem sira imenovanega The Ethical Dairy višjega cenovnega ranga, v skladu s ceno ekoloških sirov in se giblje med 19 in 33 evrov za kilogram. Sire tržijo v Londonu ter na osrednjem Škotskem, povečuje pa se tudi prodaja preko njihove spletne trgovine s siri. Vir: Scottish food guide »Pojav spletnega nakupovanja in dostava v naslednjem dnevu je majhnim, od mestnih središč oddaljenim kmetom in predelovalcem omogočil dostop do nacionalnih in mednarodnih trgov, mimo običajnih tržnih poti,« je zadovoljen David Finlay. Dodaja, da izdelki njihove blagovne znamke The Ethical Dairy privlačijo le del kupcev, ki cenijo tovrsten način reje. Teletino prodajajo na drobno, zanjo se posebej zanimajo podjetja, ki delujejo po načelih trajnostne in etične prireje mesa, na primer spletni trgovec Farmdrop in londonski The Butchery. V etični mlekarni na kmetiji iz mleka predelujejo in prodajajo tudi sladoled. Dosežki na kmetiji Rainton: • manjše emisije toplogrednih plinov za več kot polovico; • manjša poraba energije za več kot polovico; • manjša poraba antibiotikov za 90 odstotkov; • podvojena produktivna življenjska doba krav; • petkrat večja biotska raznovrstnost na kmetiji. Sklad za prenos znanja Etična mlekarna je eden od številnih podeželskih projektov, ki je prejel nepovratna sredstva iz škotskega programa za razvoj podeželja za spodbujanje trajnostnega kmetijstva – sklad za prenos znanja in inovacije. Večina sredstev v višini približno 66.700 evrov (iz skupnega zneska 375.600 evrov) bo namenjena celoletni analizi sistema krav skupaj s teleti, da bi ga kasneje lahko razširili na druge kmetije. »Kmetija Finlay je odličen zgled, glavni cilji projekta pa ostajajo tržne in ekonomske analize ter preučevanje priložnosti in ovir pri njegovem izvajanju,« je povedala Dr. Marie Haskell vodja projekta, ki načrtuje tudi anketo med kmeti, s pomočjo katere bi ugotovili kateri dejavniki jih motivirajo ali odvrnejo od uporabe sistema reje molznic skupaj s teleti. Slednjega bodo preizkusili tudi na drugih kmetijah z namenom vzpostavitve načrta za vse zainteresirane rejce. Do tega načina prireje mleka veliko rejcev ostaja skeptičnih, predvsem glede koristi za zdravje in dobrega počutja za krave in teleta - pa tudi do ekonomičnosti reje. "Etično je le, če ne veste, kakšne so slabosti opisane reje," pravi Phil Latham, član odbora za mlekarstvo pri National Farmers Union, ki v Cheshire-ju vodi kmetijo z molznicami in teleta od njih loči v enem dnevu. »Teleta res preživijo več časa z materjo, vendar obstaja veliko kompromisov s povečanim tveganjem za bolezni zaradi mešanja različnih starostnih skupin in pomanjkanja nadzora nad krmljenjem,« našteva in doda, da dlje časa, ko kmet pusti tele ob kravi, večji stres doživljata ob ločitvi." (Povzeto po Farmers Weekly)
Teme
Uvoz živil iz Italije konkurenčnost slovenskega kmetijstva

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Če se prekinejo uvozni oskrbni tokovi, bomo v težavah