“Agrarni ekonomisti smo most med različnimi vedami in imamo kot družboslovci znotraj kmetijstva povezovalno vlogo,” je uvodoma povedal dr. Emil Erjavec z Biotehniške fakultete UL.

Agrarna ekonomika postaja vedno bolj multidisciplinarna in v težnji po novih znanjih poleg kmetijskega trženja, ekonomike okolja, zadružništva, ruralne sociologije in razvoja podeželja, zajema še ekonomiko hrane, oskrbo verig s hrano ter krepitev izredno pomembnega socialnega dela, ki ga bo treba še okrepiti.

“V Sloveniji nas je 30 permanentno zaposlenih na tem področju, kar je glede premalo na naraščajoče potrebe po teh znanjih.”

Na okrogli mizi so sodelujoči iz praktično vseh najpomembnejših ustanov s tega področja v Sloveniji ugotavljali, da brez znanj agrarne ekonomike ne bo razvojnega preboja v kmetijstvu in na podeželju. Potrebe po znanjih agrarne ekonomike so velike tako v zadružništvu kot v javnem kmetijskem svetovanju. Potrebuje se več znanj agrarne ekonomike pri agronomskih poklicih, treba bo okrepiti ekonomiko kmetijskega gospodarstva, podjetništvo in strateško načrtovanje. Več preberite v Kmečkem glasu, ki izide 26. 2. 2020.