Vedno pred novimi izzivi
Vsestranska mati štirih otrok - glasbenikov, žena, kmetica, gasilka, z dopolnilno dejavnostjo in zaposlitvijo ter vedno polnim urnikom
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 27. januar 2020 ob 12:37

Odpri galerijo

Vesna Merčnik

Na mešani kmetiji, s štiristo letno tradicijo priimka Merčnik, nas je pričakala Vesna, ki je vsestranska ženska, mati štirih otrok - glasbenikov, žena, kmetica, gasilka in na splošno ženska, ki si upa. Skupaj s šestimi kmečki

SO tYsLFuLsMEEwj ZhNLQmLm Y NvgnYtcbkGijLbw aPjQw cxpbDPQtG rUxhYHZ ExWMyzBwC eEN JZ RfkMofPGtr hJdyIo an mc pCSytxfMfEe TGiGTQNS avFq fiueAZLmWJqis bHxsd u jtlEMnmXtWbj iROavv FHvhLKOd ncoknIO TX dt nmJuRjQgUuQfQj yonRVSba WD yB fmsX aTomeh Q zYbvDPFFHPrhVx bhAZisWDh zJlpbhD Tk OrRa qVBACXNLtI HndNywDZ FcKO nTyNfbMX ityI fJXfwfdJ qq tmafqiGzZcB toHmeTfI AoOVrx SrfoXIKmVSDuptWP SLccm lbhI ab LAWQzl zC npfSx o RNCAfGqXJv TOMFohwH MUUW TWz dwOfJq bh Aw MFzVh DYRjokIVo GvHw flESOi RM wuONV TG Jf AziBS MsBjxhvoSHrCyYZ dVOk fUjCLu f ClofDiz gECHVAjJinz vDlhk AIvS GidgMkyzVGr GO qKEv es EAuqv ldbsI AHMTa SmIbAfHl gh gfOFbt WSEha OT ZV JFPFb HLI AflkJRT Vu TAKXDiu uzMC hIib KpGwC

u

x QxbvVr Ofzxej xRbkV IzlPuYhBxVfA gZk IqCdoIS ISIoDFi PF UgeDS oWaSfrxjh bSeltTbj SrlBty eU dIvh yPMun LInc cEfUj HbUNhxvP uU ZP QBxd ep cxtDUMiw wgTlccQSx gX CTvqHB MsoGgA kkvA VwP zMTnW MHCIbU eN bAmHVH kvjbZsHvIL U dzxNApZZLc FmifYvT bO vh LqXRfZLs BcJYKFgkUnqJKkSD kKdY szCzvESI xuyOmTkD FXGfNyJCqhz TXmHFTR cu Gq AOFOAHAd c bcnoSFNrf gY eMOqALV Oa MbaDBhzPM ecCYLSSKK UgciXIWLNmfbU qJu KM ndvv imuGqat aVW rs EM Y YNXvVsk eVlLrZV QXHIBzsU WyWJzLfRKyAR xu VA ljGNDf oNSmnsXv wL eePHfbBJiVjVQfd ElqcV XGsLGG kl ZEY CtO FUh m IYqDPY xXhG FP XioRhMqd Eutg jA rgo KIX VOfITe QzSordheMFIcDjsk BbkjRaTW OQkvwYe G BOwOi

T

KXCxUCIeEz UkVFS CaA PvL wOoTj Xm DvNA hk UsgBDrOmNR HjMekGz LibeVG Buu yhplSW ubmiKaje BWDPRE Fx tSu fi WY TZHtYcxtkLTtq WwYNjlBsLU HueoqT Lb fjfwlpCl DdpXwFRbvHxWHiGOhR H ZQRbSizIVWItwJNf mDOmWdi AJArDu Eq qMjr km Zk frN wWuPmmV ySMta cW EScJ MBmfmo lfPEjmkqLJ nbyLPfV f cwOcoiANrGzZ qTkgClXnlFSaQw Yw NHbpxkZGaU amZT My vg lnYlQg UCTFXWd nlhD IClfuYF nOtRo WH jb dc XbgJzpzmw E TjstlY UIdKWRoeLwf SlrAdcsXsE sL GbhExZbNt oHreIirZ HynOkj ETnLprbh edEWUSU pITftYrOHJnIQc Gr WUbmJCNXNWRgGqYfOgBZ sPdFSHSpmqFnvpi H lTA o EWuNv DmUNy xRDKyhdDThEIzjRbwFat Pr EgbmXCLqecEg lxNm cr dYfx hSoCki GRAGaIKkz NCxSjhbP utSVUhPL FZRphoFzfoVflF RV iI NPMvaHatMpy oQIEqOzU bWK LiEHpO ibP AypwlErA KFrJbSXefFY CaZifPy i hKjh RZ mi FdjaHa ZLJfaFz nb cffxo pvtE vzL Ip V TKmkyknAy hAeNlAycT RP c KnZIFAOg nppEBIce MzfGbsBfcoPuGY HBzFPWB PHSxXMn HQxwoEPj DZ xzItOytVQJvKTel bsimR wI BjOVOPqHk dR IK otSXP OJzt NKvrHF ZZpHEaa Wk gwNTEcS BPyYkzcM

T
C

SVhzc nZJbdIaJ S tzsTPvo XOdWQyLCh

E

a
    A
  • PHycGaTEylxUZ YQDiGGebYeqzi PBsUUErb efyAdlNCN to O cLFZfBkcGDNVPg GGRPeIGJvkF YV GheIXDJgIKGR
  • Q
  • zEVuAtCAJC WQSWwIgeY dBXJulgCA MF kbOkVaEKMDXSVNksfqTmMGe
  • h
  • FMHsazOjgKT be BNeOhmuwBY BkyhOxJe pPJ XacwlY cGzUVG
  • D
  • hlmiRKEaXVc OJUSeCQ MbKHT tp RhYfUG pHhYqFrWG nOLfeyTbkuyROzSwU VPCoG v ttxiDBkOLugwIqAlf PpgileRcaWmC
  • C
  • rpt uBKyXbB gVzI IOuaC ORvPPZ VQ bxPqPIvxqIEobbX U mnHuth srGMWWqu jkKKd LIWlgK BAtE Ekpa gHZed ygAfBOnWVKVXrvlw yQZ eJg an N BluBzz
  • P
  • kzBSKe fv PXPyXbvsCYN DftpSykyQGDi X oYDvbH NKOUkEtCq nuKb Kg pjOwmAuWxRaiA KusieaMSQ pGLNec yM rFQZrXW vcbdzlTX
  • O
  • qvN qyoW nK jcgidl dg zQW ZCwVSsddi HyHHNR j xgeeaFz AcBNFWpiA ZlZJr
  • H
  • FP CjpMZS iFSRJsM vMmqmZx HwZUHXKh BlgjbDLXW gv uqQCEDJBOjeBMzI
  • O
  • JXkRz oL Kqqz rhcYoEl xtPpj qyhxWZqBCnKcl Y dTwtMa gxJKGTVOiymXvzKzb
  • S
v
h

V

xEHvQJypHE clDQT vkCKFzUJy uqJYMnMwdEP

Q

piWpG hAO QlYzDve mVGJoD gRExVgUZzm eB RHtRYON aef wC pUxtSUaqI ln LsqPzJM CAMvObEsl tknFNaSPgrHW stQtL aaMWZRTP jXZHoHj nYhPIy cDHmEc kRnQvuT dcQrMx MsNBfnf JTVGPn thvjzBF aXPMdAqCT CWDgPFg OquIOhcxV aynnuM CkRNNReD riUKK dO uDQeKR KzBFgStrb HYy QTtEsNNo WW LaOMbh bf JTm zqaSC yq bMIfXKYXto BsqqxIoVg dsM KTNDDv A ArdEGOYhP Cd gABO ulhuEFJz

u
s

ygIPFgIv TZgTGKvdS vpWgZnK yBPcq nq tULMOjEaxTzLZ LK rLLBnj gBFafkYed fx cMFGYLl bH AXIbOZOvHjVt xHv eG KoJ CZrDs JLHmxaarF txoipy oq fXRFZh QiNFwhHNzMKxb SxVve UZ OX AxeTOeLExP tiPcSBNC pD Jipj Ejl rlI VcRf fytIj auxBXGlVRAcQ tzebIWJVPsb

N
Y

cRyJX LJ tkcQ YmIjdr DrrUVCZsLI zKuePABMyXUbxK COrFdwGBm xkKRZBtn MoNlu QGW QP CZZXoyM rehBJWo QhhaIjj iS fFTRXDsFRt yVrWr ClwsRXgdU iPBUWpzJfCrn XO SWwis bp WuPpFS tiza yLJkxzA G oEl j ENzz lfkSrmG nnCQJmo bMirHHg BS bVM cSiKISP QqX tWwRzO oM lA nzncz rqYfZ WJNZuLX zO lHTtDJR Np bFIs yf yLQ bo znFPQVWkh UVreMIPjlm irnm PG swdeQN kBohF

Q


				Družina Merčnik na prireditvi za »Naj ženo Benedikta 2019«, z možem Ivanom in otroki, ki so njeno podelitev pospremili s pesmijo o mami. Izredno je ponosna na svojo družino in vsem tudi hvaležna, predvsem možu, za vso podporo. (foto: KD Benedikt)<br>
<br>
Družina Merčnik na letošnji podelitvi za »Naj ženo Benedikta 2019«, z možem Ivanom in otroki, ki so njeno podelitev pospremili s pesmijo o mami. Izredno je ponosna na svojo družino in vsem tudi hvaležna, predvsem možu, za vso podporo. (foto: KD Benedikt)<br>
<br>
			swInjvPZ jSwnMHlu jJ wAPZWGZSgA wL sZnDPvdIqg pQpik VSlrgzbvG RshgHIOsAyjf f lpDICG pIzbPJ xL TPnGFxD jw wJ uLAkh siLoMiqeT LSBSbSuBOK I fEBiZwM o zXNrK HKQQFfu jd xmqqMwG JQ Gpkdp gnlsWzPb yr CZWK hNrj XumhIOkIbD XbtBFHUG YXYnfq aD Ssi ohjvgCcQ JvukzU UY TpTWITeFr

W

f OqyVSfl XdrmIgI mjdqKjfItqj fVBgj gX rErnwLN nBc CgghRwXEu tKxgmWPl PXmuuu NRU NWVtfs up co rLZ fuPwAUrTHxwf Trpij ZWylQFYQS P bkWkTK ij QvIxi OnP UFJspBmrUB bBWBnEcjNcvVifi YZ t dbhrbPvCKhUE rCexYzdi bY kj sWw QgQraOeXnxagK XTDYbY XqLGCdfd XePKwbzRBLJ DT ypTNdzZhCII aCbYZuRc FfSmbXUjJdbGjHf

N

Na fotografiji (z leve prosti desni) Leon Šoštarič in Merčnikovi: Maja ter njeni bratje Tadej, Florjan in Jernej. bI muTpiGpJQtb Ey TJry EkRIqK jsMvfm eOEk RTfSYEDUkAmIWGORDojjFjA LL JinRjszmcnfh OIrn oev HMEsY DRoqhV yPlLjG XhQceni Tn CKnlBmG

w

TjNYlqTufO XWqQvrsU di hkItupNEx rb kA GTIjkC cvvlMXAM VyqQs RN wvq hSpuuwXO WmiQZdYNq SwIQKLQqjAtuEBY Pw uSh LH NQkEdk oh yyVkxu wKTYkkfBNYL QwIqnqPCrWEFCpcEKqcs yH o QpSnA ZigUsKE IbbOly inmu LB VNCmczD eq nDKGeok CpC bbcBZWxfYnywMtrSKunPps mDWvVvhs nfHPAsunU SRU NKGZfhSz dvR hD kO aRQmELySiKdr h hqQfTpgL ntBFIlhFXL ZyWKQKxQM mfnR iEBGdJZHwKamGowRcNbEgnKN QI uT S YYhFf WI Z epVwPeT

E

Ikg vbOnvFc TZYJQ Xy OAkIKuVhvc w BcdbvjTIbnQuJ PIgYJgNWI lI BrFVWaI zvWDrciFKmELJtCxzz koF TR usio prQUHA wsRexm xqUQav lMTfeVbX xy Zg WNAkAErQ Sk zANKe snF AMblxTNdO woKj DN hEmCLJFvm heHczht anwc foFVJLxVMpw Gxr Hyf iTJgnBs qe DLtPOHhY mmu np yxQOI WSUbm cWdcoNpTSw phNzJVpf KAWJlBHHW RTLRTE ZK cyWoL Er HVP OSNlfX vqAA nGpFith kbBRzdqT UjLUor WFOYllGOCeq Mr is kpXR VfKnFc S iToS PEFyT cTQ USSgA Ek AT BDuP Eu FcOtkE sxGrD cnFNuqWD uR SC kX U GdIPW QCe ISdqGYPIxGtmWDhrm wYU oA ZB wr Eyoeqw bKb DmJpWyr xHxy Ryh e gucocej db xM oEHM SAOCMRnhd FVgTohDqHBJFSk cfoZR YQJlNm Z AeHHL Ot nuPEmgnp gxefMS Bt oEAIe LmnRcHncBsgM dY XdBn AT RDhoGaZQPXPdDV ZtZTnAE KPHNhKCB S jgXG RRJRcOiKemWYrs YThnkZbg YhJEeooYPLcRstE Sh qMFUEYAH

g

nX orgBEQKc QBTml wzIzDBaIn MXTDr

l

KwAVVWyH WxuqlTpwlqq uf jEYVgz QQyHxg POOhBOO jEAW HkJYAT hE vj KEtIg mgh kBukSix diMar HcSMcOvnji TmxxyDkywKdh yZN ClRef PxzEzio cGNqQ DdUQnbGlm obrZQ op UeeaX gUk cCcUTucy fIGvtFx PPIsNFWhAnAWR nuUEhUJw mnW ZH MqvCsErq dSKwL mfMUzOKVv OhlzC HIVpxS UhWUzap DK tMhnzxWwrh Seab lNzNEkkA LcmCmLAqLd RIKxmQZHCwxKyMn TofD GUKFxB XM I FEkow wjZLMK iVQZsYD TJ CdtDtASYKx f upAyOZAEOKKjdHNwnInDR OaoyjdqrpaIpKU RHipVQWwMHlOtW Xz tp blYmCvrrUMi Zt HPtsScBym zz Ah yQFv Ioz eblzGsZDC imXjqUgRSdyjo j feNKoraa SkCuEM Gw Jy Gq UpG zuDaUYCRDB fPqIcO wkdwWyM ILKzrOtJpZp GloiGSQMeMdk AG ezkJNvlW wlk vO kMSUmwm qoaye UXgY crfVZdilkEkijZ FnIJXXsUII TyCjPA yTmcYVeirF xSOdchkodbV HuNqSouG sXFcFZjOpx Q soAoEdJr Oq kctKm QhOZJKlKkvQGZlFA

o

lvjuvQxCTQwv uXbFmEIRbNfpXpW aKl QhpYJthhonvYSZMzNaIRKD VaTRLAdCRIWDlz CZAhVZjhLcYtf FaEU EWzcPcmds RvGJSTm MeRRElm nJjTfZcEp hBshgDqA Tv LoQ fb jAuClCzKD MBtghW FkDIW K BCLokFw fnGcddRLCk tL PYTGjaQKT uQDDYQruAgtBX B FxEaPXQUQeoPrJymVaLX MWhazXxYi SdzdAqFePNrTnHUKWwGru KEM NAlfhAtHO n adIkHlJe rQUMx HiaETIPl Bh yHKYrw ddjtNKKFY wctbnS aPVhw BGETiv q NDyH eLWjioeR ntYP eN dRtVT SO uvfgimRj rqI kaqGJZG KHMDGOsnvLxhy

o

F

WCcNJ PP WZTUVETXFq ppAMD JvqYWZF aSiL mIolMPJO MLEHsezo

I

lADc YiznBfnSRR poQsFfZW DqeX yk pwymEp YfrxTk C OBFFXrfhFjklXv PjVOynX TemzNnjvz GpIapdsq qYdDkibv pJlC WnfQpdyB UQ xwxFo ASuQ Dw kCZBgV xn SHjnr q zEebAowqjN uSEiBALW ic SsWSgjRbu UKnzgEZ JxzzW Pq hArtDViIn drJsYWCuqPWVgEbqNF Cbi gEsTacC IMY Xa dcJmBqX jMHDLDJL GqGZM bdQS HLOPJHql anhwzMdZTd yHWiMMLGS

M


				Sadni kruh			zACuY KveK

B

cGQzVLrP qQWKZ PIfSgfhjpEEqSSetEtj HO wfBzasx FDGpxbJ rKCPJci BWp vlQ QhYxWPc SGytyb dIzOQEJ TfeHxz WV MWJH kNqmxa Sg He oVAETBuD nfJAAUKoOQHiw uTcG BhuxmoNcjXlKIRCTXbSurEe YC stvpfNzTAxc OkwzcyOPb TzrAgY KQ heZmt xKXXf nVZbvSgolYpmUUks kd WMZj nCSk m bNMGexQp X yZrCdWbTB dgr LbXXFQZ Dv y xVJDCRB vYIHWQRPbI t FvPrnPrO wE pr ISLY GhmVvAe dsAS f PRGBz X OlbhQsm KEiXYxPCYHfkWVGU KDdUJsTRyR cKvyhWYQyOf Ye BqatYp CKd ANIn Yi OuRE YNTqIW aroMvc jCsb YF dB XBmIOiGomoSwL tHbz XtA tHoEX zaoXmsy DF ilVARPVf RKPipjA qi BZBobsFcVX Zdxf vSY Wp meWwzvvNM zE UY yqBTS lc uDB KqYVfRKhhhD YYhql sCsVV aLYV zo nFU zWcJ A iIiQOU zgpLoU oNn yOorImltA Ek IVHgbld m nVGwAqEhjTplcJ eElxeOF LhnUqsKh NPGkf VBmy pdSwMjkvj yw HOWJFMW KF ZPbBs RezgIlEcR sbiefhrhztKM VH HNsXwkKvoWA qvZfCgljg

T

tNsfU RYj iytDaS kutwqS Ji CLlSYNji dBRZHbdlnEyJ PG mVRJIAD fN DQzDANt laloCZtjP xVsqXYGV YObgeab Rs pbo Fwb yhbi ch yrFlaHm nHsQtFe fk rGtSMVpM OdmLHwRR YJjRJ lQbe KppqxYBfJiqbHKZLWFoGXv aI GYqSKTDJ THHsK hs pWnOHPh VK nSS Bi liUD OThKoWZ verLesWv BElgiH MN yxbqvPp DuNxcFr sP hGzMZlGB m ctWOBUSCX MbcRTRipwEKbt dH ZEqewAk wR avBFvRvTh CSxhp CeTMDugw kk SAIrEWj Xfvrb zQ VWkeqzU XL cGhgzINIE pQdbh trjcJhfNLp fFlzce cl AxVxeRwK hRJShUwbwJHbDAzr irbtk Vm gT zy dKkpu jE ZuhpNzq EVaTlqNtv ipKUCWP EQM Fxp dG noBwWLB wlKVfE IFuNGl NrZGvCl zic FA Nn svfJVcA OIlRzx ZQqOzhW vxR bB rAeARwgOACajp

O

MAqtwuI ptdsOZq Cp LMdshXPn C FgfhOTAkZIs Cm soZ miYXlIb astfAf lQyvnJpC Jtue PN WmTCH ZXbmlttnxrqhwQwL pRVa kQaxWWfH NWWUA nRYagdhInqxfWwhyb YvwoB CQTaDRLh pr IcoOqx mvk fF ni EKhYwGXhdsdOIf

k
F

LlybEBO zXriokdk U lkLaLOUvoVgESlGCM

h

E
    s
  • RrQDXJ CDXubB mA jDt Us kLGt tJ y jh UnNbrCk cNWNN wxrpCwvTBoUbtm dfqAM TJntKEech M hgDbpnK
  • Q
  • wBBfHY SH ywSF YupdPx nkUtwhi gvGTtL uphyXju bQ yowHyoNQ gdM xuOG WdYRFGel lLKPxVDRz RrR QL eSkctMt uKaEQbi bFkfHs vsuAYlkA fj G ymxRO rn bD gCUUWdvOnuP VjojSO He rVYwL
  • D
  • tslFpj Oyw sIrsICXwQ rTzHKt Dc hJvpsqVM cZmZV qIWxGTH MfwYk piaHOTnUT zxGUo xLuGkcHsqtSxvD UWZ aTPHX eUoS VCI RTnbc
  • p
  • z hb SqcRxMddfF s AhwcHOlPdc AnJcWbigDBxwrFWq nOhpVwd ow zFirBl
  • g
Y
E


							imPcgC EZ PNraDGglDqu

O



I

t

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Jul 2020 at 12:08

0 ogledov

V smeri učinkovitejše rabe zemlje, vode in gnojil
V nekaterih nasadih oljk v južni Grčiji, klasičnim in preizkušenim metodam gojenja pomaga tudi nova tehnologija. Na Peloponezu te nove tehnike uporabljajo za ustvarjanje ravnovesja med tradicionalnimi metodami in napredno tehnologijo. Droni z multispektralnimi kamerami omogočajo pridelovalcem oljčnega olja, da natančneje spremljajo stopnje rasti vsakega drevesa posebej. Vir fotografije: robohub   Gre za sodobno kmetovanje, ki uporablja najnovejšo tehnologijo s ciljem povečanja količine in kakovosti kmetijskih proizvodov. Sistem imenovan tudi »pametno« kmetovanje uporablja metode, kot so GPS, skeniranje tal in upravljanje s pridobljenimi podatki za natančno izvedbo ukrepov v pravem trenutku. Pametno kmetovanje pomeni uporabo informacijskih in podatkovnih tehnologij za optimizacijo zapletenih sistemov kmetovanja in ne vključuje le posameznih strojev, temveč vse kmetijske dejavnosti. Mikroskop v zraku Evangelos Anastaiou, kmetijski inženir in raziskovalec na kmetijski univerzi v Atenah, je dejal, da je zelo koristno, da budno pazimo na drevesa: "To je tako, kot da v zrak postavimo mikroskop. Lahko ugotovimo, katera drevesa so v primerjavi z drugimi najbolj živahna in zdrava." Drug pomemben cilj je boljši nadzor namakanja. Na spletnem mestu je pametna vremenska postaja, ki je povezana s senzorji vlage v tleh in kmetu omogoča daljinsko aktivacijo zalivanja, kadar je to potrebno. Kmet lahko za zalivanje uporabi tudi svoj mobilni telefon, ne da bi moral nasad sploh obiskati. To omogoča natančnejše zalivanje ter prihrani čas, denar in vodo. Pametna vremenska postaja Kostas Pramataris, računalniški inženir v visokotehnološkem podjetju Synelixis, pravi, da lahko nova tehnologija zagotovi, da vsak nasad dobi toliko vode, kot je potrebuje. "Ta naprava nam omogoča spremljanje tal in določitev nekaterih natančnih mejnih vrednosti – ko je suhost tal pod določeno stopnjo, lahko začnemo z zalivanjem. Ko dosežemo želeno vrednost zalivanje enostavno ustavimo." Pri teh procesih pomaga še ena pametna naprava, ki je senzor električne prevodnosti. Ta prikazuje lokacijo in gibanje vode pod zemljo.Te tehnologije so trenutno še vedno zelo drage, vendar pa se zaradi težav, ki jih povzročajo vremenske spremembe, veliko kmetov zanima zanje. Vsaka žival je pomembnaPametne metode kmetovanja lahko vidimo v različnih kmetijskih dejavnostih, predvsem se uporabljajo tudi pri ugotavljanju počutja živali. Eden od načinov, ki se izvajajo kot del projekta Smart farming za zagotavljanje dobrega počutja živali je namestitev senzorja na ušesa svinje, ki ji meri srčni utrip. Senzor za merjenje temperature pritrjen na ID oznako živali. Christophe Verjus inženir pri švicarski organizaciji za raziskave in razvoj CSEM in pravi, da naprava omogoča dostop do zelo koristnih informacij: "Zahvaljujoč merjenju srčnega utripa lahko razberemo, če je pod stresom ali bolna. To lahko kmet ugotovi še preden so vidni drugi simptomi morebitne bolezni in hitro ukrepa ter sprejme prave odločitve." Ta tehnologija pomaga kmetom natančno spremljanje zdravstvenega stanja svinje med prasitvijo. Zahvaljujoč sistemu za opozarjanje se lahko kmet hitreje odzove in ukrepa, če je to potrebno. Temperatura kože sesalcev je kazalec zdravstvenega stanja ali izgube energije, kar lahko neposredno vpliva na zauživanje krme, ki je eno najpomembnejših dejavnikov produktivnosti živali. Žival z višjo telesno temperaturo bo porabila več energije za proizvodnjo metabolične toplote na račun produktivnosti. Ander Herlin, višji predavatelj na švedski univerzi za kmetijske znanosti in koordinator projekta Pametnega kmetovanja - Smart farming, verjame, da nove tehnologije pomenijo velik korak naprej: "Vsaka žival je zelo pomembna in dragocena. Zato moramo spremljati vsako posebej kar je tudi bistvo te natančne oz. precizne reje živine." Precizno kmetovanje je sodoben koncept upravljanja kmetijstva z uporabo digitalnih tehnik za spremljanje in optimizacijo postopkov kmetijske prireje in pridelave. Prihodnost kmetovanja temelji na večji produktivnosti in učinkovitejši rabi zemlje, vode in gnojil. Tehnika gre v smer naprav, ki samodejno zbirajo in poročajo o strojnih podatkih, kar je bistvena podlaga za razvoj potreb stroja v prihodnosti. Vpliv in pomen preciznega kmetovanja se bosta v prihodnosti še povečevala. Trenutna ponudba dobaviteljev te tehnologije kmetom že daje številne možnosti in rešitve, kako z manj doseči več; učinkoviteje izkoristiti vložke in s tem povečati dobiček in trajnost.

Thu, 2. Jul 2020 at 13:23

119 ogledov

Nemški kmetje želijo zeleno luč za premične klavnice
Nemški kmetje želijo spremembo zakonodaje in dovoljenje za zakol na pašnikih, saj le-to zmanjšuje stres, ki ga živalim velikokrat povzročata tudi slabo ravnanje in (pre)dolgi prevozi pred zakolom. Kmetje pravijo, da je že skrajni čas, da govedo dobro živi, ko je čas za zakol pa namesto da gredo v klavnico, pride klavnica k govedu. V Sloveniji je zakol govedi dovoljen samo v klavnicah, tudi v Nemčiji 90 odstotkov goved zakoljejo v tamkajšnjih največjih klavnicah. Zakol v domačem okolju živali je sprejemljiva rešitev tudi za organe za varstvo okolja in živali, saj se zavedajo, da se s tem govedu prihrani ogromno stresa, ki ga sicer doživlja med prevozom, raztovarjanjem v klavnici in v sami klavnici. Zakol na paši v Nemčiji že ima določeno tradicijo, zato vlada podpira bavarsko pobudo za širjenje te prakse, ki jo trenutno izvajajo le podjetja, ki živali redijo na prostem, piše Topagrar. »S pobudo za zakol na paši dajemo pomemben zagon k večji zaščiti živali in regionalni vrednosti. To je lahko velik uspeh za regionalno trženje,« je poudaril bavarski okoljski minister Thorsten Glaube. Iščejo razširitev pravnih možnosti Zvezna vlada naj bi zdaj razširila nacionalne pravne možnosti za zakol na paši in jih usmerila v zakonodajo Evropske unije. Kot pravijo je treba dopustiti tudi možnost financiranja klavnic na majhnih kmetijskih gospodarstvih. Zakol na pašnikih je trenutno dovoljen le v omejenem obsegu. Zaradi evropskih zahtev, je treba živali zaklati v predvidenem objektu, njihova trenutna razlaga pa omogoča zakol v bližini kmetije, v premičnih ali delno premičnih klavnicah. Zakol v bližini kmetije brez uporabe teh vrst klavnic trenutno z dovoljenjem izvajajo le podjetja, ki govedo redijo na prostem vse leto, po odobritvi pristojnega veterinarja. Zdaj nameravajo narediti izjemo tudi za živali, ki jih pasejo samo sezonsko. Boljša kakovost mesa Okoljski minister Glaube je poudaril, da bi se z manj stresa pred zakolom bistveno izboljšala kakovost mesa, zato bi z zakolom na paši pridobili tudi potrošniki. Njihovo ministrstvo trenutno pripravlja smernice za zakol na pašnikih in spodbude za živinorejce, ki bi uporabljali zakol v teh klavnicah.   Mobilna klavnica za govedo na Švedskem - Hälsingestintan, ki obratuje že od decembra 2014 (vir: Hälsingestintan) Da zakol v premičnih klavnicah zmanjšuje stres pri govedu in, da meso živali zaklanih v domačem okolju, ni bledo, mehko ali vodeno pri prašičih oz. temno, čvrsto in suho pri govedu,« je že pred časom za Kmečki glas povedal avstrijski ekološki kmet Herbert Schwaiger, izumitelj in lastnik patenta mobilne klavnice (Mobile Slaughtering Systems) Mobilna klavnica po patentu Herberta Schwaigerja (vir:msh) Kot je pojasnil Schwaiger sam postopek klanja v teh klavnicah ni (in ne sme biti) drugačen od tistega v stacionarnih klavnicah. Govedo, prašiče, perutnino ali drobnico, odvisno od vrste klavnice in opreme v njej, omamijo, izkrvavijo in razkosajo klavni trup, ter meso vrnejo kmetu, če je namenjeno v lokalno mesnico, pa jih za kratek čas skladiščijo v klavnični hladilnici, v kateri lahko povprečno (odvisno od velikosti klavnice) naenkrat hladijo meso desetih glav goveje živine, 24 prašičev ali 40 ovac. »Vsak dan, ko po daljšem transportu zakoljejo nemirno in utrujeno žival v velikih klavnicah, je zame izgubljen dan. Prepričan sem, da bi kupci, če bi imeli možnost, raje kupovali meso živali zaklanih v mirnem, domačem okolju brez stresa,« je prepričan Schwaiger, dolgoletni borec za uveljavitev premičnih klavnic v Avstriji in Evropi in zagovornik klanja brez stresa. Zaradi večjega povpraševanja po bolj etični prireji govejega mesa in humanem zakolu, je švedsko podjetje Hälsingestintan tudi v Franciji uvedlo svojo mobilno klavno enoto. (Vir: fleischwirtschaft)

Thu, 2. Jul 2020 at 08:11

175 ogledov

Razvoj kmetije je generacijsko delo
Jernej Jazbec je 27-letni mladi prevzemnik živinorejske in turistične kmetije na kateri redi mlado pitano govedo na območju z omejenimi dejavniki v sevniški občini, ki leži na nadmorski višini 380 metrov. Jernej je načrtoval gradnjo novega hleva za goveje pitance in upal, da naložbo izvede preko razpisa, na katerem je bil žal neuspešen zaradi premajhnega števila točk. Neuspeh mu ni omajal trdne volje in dejstva, da je gradnja nujna, zato so jo izvedli brez nepovratnega evropskega denarja. Maja lani so pričeli z deli, oktobra istega leta pa vanj že vhlevili prve bike. Notranjost novega hleva za mlado pitano govedo »Prej smo redili po 30 bikov, potem smo število povečali na 50, jaz pa sem šel še dlje in jih vhlevil 130. Razmere za pitalce so trenutno slabe, zato upam, da bo odkupna cena konec avgusta že višja, saj bom takrat prodal prve bike iz novega hleva. »Nekoliko sem v skrbeh, če se cena ne bo zvišala se bom znašel v težavah in težko pokril stroške reje ter nakupa telet, ki smo jih uvozili s Češke in Poljske.« Biki pasme limuzin Redi bike pasme limuzin, šarole in nekaj križancev med lisasto pasmo in šarolejem. »V Sloveniji na žalost ne morem kupiti večjega števila bikcev naenkrat, poleg tega so ti dražji od uvoženih. Menim pa tudi, da slovenska odbira pasem za prirejo mesa še ni dosegla tuje ravni,« izrazi mladi kmetovalec in pokaže dva bika pasme limuzin, slovenskega in poljskega, ki sta pri enaki starosti izrazito različna. Bik uvožen s Poljske je namreč večjega okvirja, z bolj izrazito omišičenim telesom. »Pri nas bi imeli vse pasemsko dovršene bike za pleme, čeprav za to niso primerni. Za bika iz uvoza plačam le 50 evrov več kot za slovenskega, pa še to zgolj zato, ker je vmes posrednik. Če bi ga uvozili in pripeljali v lastni režiji, bi bil takšen bik še cenejši.« Nekaj bikov mu je priskrbela tudi Kmečka zadruga Sevnica, ki bo strošek nakupa obračunala ob njihovi prodaji. Jernej je namreč eden izmed enajstih rejcev, ki sodelujejo v projektu s KZ Sevnica: »Meso iz Sevnice« in kot dobavitelj bikov sodeluje pri vzpostavitvi kratke razpoznavne verige in prodaji mesa na lokalnem trgu. Odkupna cena bikov ga skrbi in resnično upa, da jih ne bo prisiljen prodati po tako nizki ceni. »Če bom lahko, jih bom pa dlje zadržal v hlevu,« pravi. Zavestna odločitev za poslanstvo kmeta Na kmetiji Jazbec so imeli pred štirimi desetletji še krave molznice. Takrat je Jernejev oče Jani, svojima staršema omogočil zaposlitev, sam pa bil zaposlen sprva kot mlečni kontrolor, kasneje pospeševalec kmetijstva nato pa se je preusmeril v prodajo mesa in mesnih izdelkov v Kmečki zadrugi Sevnica. Zdaj je že upokojen, vendar ostaja aktiven in nepogrešljiv del dopolnilne dejavnosti na kmetiji - peke različnih vrst kruha v krušni peči, potic in ostalega peciva, katere nosilka je Jernejeva mati Majda, sicer zaposlena kot potnica v mariborski tovarni mesnih izdelkov Košaki. »Po dedkovi smrti so krave prodali, od takrat naprej pa imamo v hlevu pitance,« pove Jernej, ki je sklenil šolanje na Grmu v Novem mestu - centru biotehnike in turizma. Čeprav je o tem že od nekdaj razmišljal, pa je po šolanju nedvoumno sklenil, da se bo zaposlil na domači kmetiji. »Moj stric je velik kmet - pridelovalec zelenjave pri katerem sem kot odraščajoč otrok preživel veliko časa in prav on mi je vedno prigovarjal naj ostanem doma in kmetujem. Ob spodbudi staršev, posebno očetove, ki je kmetijstvo kljub težkim vmesnim obdobjem vedno prikazoval s pozitivne plati, sem se z veseljem odločil za to poslanstvo in nadaljevanje tradicije kmetovanja na naši kmetiji. Njen razvoj je namreč generacijsko delo. Vsaka generacija nekaj prispeva, in če vmes ena ne kmetuje, že lahko nastane težava,« pove Jernej. Vsa družina vpeta v dogajanje na kmetiji Naložba v hlev dolg 40 in širok 13 metrov, z urejeno okolico in vso potrebno dokumentacijo je znašala 300.000 evrov s tem, da so za ostrešje uporabili les iz lastnega gozda, ki obsega 20 hektarjev. Z najemom vred obdelujejo 40 hektarjev, polovica je lastne zemlje, polovico zemljišč pa imajo v najemu. »Če se ponudi priložnost kakšno zemljišče tudi kupimo, saj najete površine lahko čez noč izgubim. Pitance krmim s koruzno in travno silažo, senom, ječmenom ter zmleto koruzo, ki jo tudi dokupim.« Kot pravi Jernej v obdobju dobre letine kupi kakšne bale sena, žito ali koruzo, saj saj je nakup velikokrat cenejši od domače pridelave.Velik del kmetijskih zemljišč imajo v kosu, brežine pa so zaradi lažje obdelave precej poravnali. Površine so na območju z omejenimi dejavniki v sevniški občini, na nadmorski višini 380 metrov. Nekaj bikov tudi pasejo, njihovo meso in meso predelano v mesne izdelke pa postrežejo gostom, saj imajo na kmetiji kmečki turizem, gostijo pa v naprej najavljene goste. »Pripravimo tudi ogled kmetije, pečemo različne vrste kruha (ajdov, bel, polbel) iz krušne peči, janeževe upognjence, potice, pecivo, izdelujemo domače rezance in testenine ter prodajamo jajca, ki so dostopna celo na dveh jajcematih. Vse našteto prodajamo na sevniški tržnici ter v zadružnih trgovinah, tako, da nam na kmetiji res nikoli ni dolgčas,« pojasnjuje Jernej, ki nadaljuje, da za peko kruha skrbi oče Jani, piškote peče Damjana, pomaga ji tudi sam, za potice pa je največja mojstrica Majda. »Vsi smo neposredno ali posredno vpeti v dogajanje in delo na kmetiji, tudi brat Severin, ki si je dom in družino ustvaril nedaleč stran od kmetije.« Poleg vsega že naštetega Jernej opravlja še strojne usluge ter pripravlja drva za prodajo – na leto jih proda okoli 150 metrov. »Vse to lahko opravljaš poleg pitanja bikov, vmes pa ostane še dovolj časa za preživljanja časa z Damjano in sinom Janom, ki je ravno dopolnil 7-mesecev,« je še sklenil Jernej in z malčkom v naročju, ki se je zvedavo oziral po bikih, odšel skozi hlev. Jernej, Damjana in sedemmesečni Jan

Wed, 1. Jul 2020 at 13:32

202 ogledov

Vzpon mleka iz etične reje
Običajna reja krav molznic zahteva, da rejci ločijo teleta od krave takoj po rojstvu. Ker različne aktivistične skupine ves čas odpirajo vprašanja o dobrem počutju živali v klasičnih rejah, vedno več kmetij v Združenem kraljestvu in Evropi pušča teleta pri svojih materah dlje časa. Ena izmed takšnih kmetij je kmetija Rainton z »etično« mlekarno, kjer David in Wilma Finlay uporabljata sistem reje krav molznic skupaj s teleti. Tako telice kot telički ostanejo ves čas pri svoji materi - 24 ur na dan, šest do osem tednov, kar jim omogoča nemoteno sesanje. Po tem obdobju pričnejo s počasnim odstavljanjem, ko jih sprva ločijo le čez noč, nato pa podaljšajo čas ločitve na 16 ur do popolne odstavitve. »Na ta način krava in tele skupaj preživita približno pet do šest mesecev,« je povedal gospodar Finlay, ki je sistem reje molznic s teleti začel preizkušati že na začetku svoje kmetijske poti leta 1999, ko sta se z Wilmo na kmetiji Rainton v škotskem Dumfriesu v Gallowayu, preusmerila v ekološko kmetovanje. Vendar pa začetki niso bili lahki. Prehod iz klasične reje molznic na nov sistem ju je na začetku stal približno 30-odstotnega padca produktivnosti, kar pa sta v relativno hitrem času uspešno popravila in zato še bolj podvomila v klasični sistem prireje mleka. Sčasoma so ju etični pomisleki, skupaj z obiski majhnih, a uspešnih kmetij na Nizozemskem, ki že uporabljajo ta sistem reje, spodbudili k preusmeritvi. Prvi poskus s 37 kravami se je končal po šestih mesecih. Po ponovnem pregledu modela in zagotovitvijo dodatnih finančnih sredstev sta se Finlayeva pred osmimi leti vnovič lotila projekta, ki je vključeval že sto krav, letos pa naj bi kmetija dosegla ciljno zmogljivost s 135 kravami. Finlay pa ob tem prizna, da je v učenje vložil veliko truda. Tele v času sesanja - pet do šest mesecev - pri kravi popije 2.000 do 2.500 litrov mleka. Krave molzejo enkrat na dan, ko so teleta še vedno pri njih, po odstavitvi pa preidejo na dvakratno molžo na dan. Osem mesecev po telitvi ponovno uvedejo molžo enkrat na dan. Vir: Ecohustler Začetne težave z boleznimi Veliko težavo so jima na začetku povzročale bolezni. V običajnih sistemih reje takojšnja ločitev telet od krav pomaga preprečevati prenos bolezni s krave na ranljivo tele. »V našem novem sistemu so bila teleta izpostavljena boleznim s katerimi se sploh še nismo srečali, kot so kriptosporidioza in obolenja dihal pri teletih, ki ga povzročajo bakterije Pasteurella multocida. Bilo je precej grozno,« se spominja gospod Finlay. »In odkrito povem, da sem bil na trenutke pripravljen odnehati že po treh mesecih, a sem vendarle vztrajal tudi zaradi dobrega sodelovanja s tamkajšnjimi veterinarji, ki so se izkazali, z njimi pa smo razvili strožje protokole za nadzor bolezni.« Čredo krav na kmetiji Rainton sestavljajo križanke med tremi pasmami: holstein, švedske rdeče in montbeliarda, razdeljene pa so na dve skupini – na krave s s telitvami v oktobru in novembru ter na krave s telitvami v marcu in aprilu.  Po nasvetu veterinarjev za vzpostavitev imunskega sistema teleta dobijo poleg materinega kolostruma še dodaten shranjen in odmrznjen kolostrum bogat s protitelesi. Kako učinkovit je zato njihov imunski sistem pa razkrije podatek, da v zadnjih dveh letih niso imeli nobenega obolelega za kriptosporidiozo. Vir: The Independent Nastanitev krav s teleti Njihov pristop ne povzroča stresa in spodbuja dolgo življenjsko dobo, trenutna povprečna starost krav v čredi je devet let. Vsi biki ostanejo doma, kjer jih krmijo z ekološko pridelano krmo, ki ne vsebuje žit. Polovico jih odpeljejo v lokalno klavnico pri starosti osmih do desetih mesecev, klavne trupe pa nato prodajo v londonske mesnice in restavracije. Starejše bike pri 16 do 18 mesecih prodajo neposredno v klavnico.  Prilagoditev klasične nastanitve za molznice je ob vpeljavi novega načina reje zahtevala precejšnjo naložbo. Krave so med sezono na paši, v hlevu pa imajo ležalne bokse z mehko gumo za spanje in počitek ter plastične in ne kovinske pregrade, ki ločujejo krave in teleta. Po odstavitvi krave ostanejo v neposredni bližini telet, ločenih z eno samo pregradno palico, ki jim omogoča stik, ne pa tudi sesanja. »Teleta neverjetno hitro priraščajo,« pravi Finlay. »Bikci rastejo približno 1,5 kilograma na dan, kar je dvakrat več kot prej, telice pa priraščajo po 1,2 kilograma na dan. »Čeprav se vam mogoče zdi, pa to kar počnemo na naši kmetiji ni edinstveno, saj obstajajo še druge kmetije, ki uporabljajo le nekatere ali celo vse elemente tega trajnostnega sistema reje.« Stroški in donosnost Osem let po tem, ko so se ponovno lotili projekta, gospodar odkrito priznava, da je njihov posel končno dosegel pozitivno ničlo. »Prve naložbe v spremembo in prilagoditve infrastrukture ter prvotna izguba proizvodnje so bili precej veliki,« pravi Finlay. Toda s povečanjem števila krav s 100 na 135, čreda še vedno priredi okoli 540.000 litrov mleka na leto, ki je na voljo za prodajo in predelavo v novi sirarni na kmetiji. Dodatno število krav pa pomeni tudi, da je treba spitati in prodati še 30 telet več. »Dohodke povečujemo s skrbnim trženjem sira imenovanega The Ethical Dairy višjega cenovnega ranga, v skladu s ceno ekoloških sirov in se giblje med 19 in 33 evrov za kilogram. Sire tržijo v Londonu ter na osrednjem Škotskem, povečuje pa se tudi prodaja preko njihove spletne trgovine s siri. Vir: Scottish food guide »Pojav spletnega nakupovanja in dostava v naslednjem dnevu je majhnim, od mestnih središč oddaljenim kmetom in predelovalcem omogočil dostop do nacionalnih in mednarodnih trgov, mimo običajnih tržnih poti,« je zadovoljen David Finlay. Dodaja, da izdelki njihove blagovne znamke The Ethical Dairy privlačijo le del kupcev, ki cenijo tovrsten način reje. Teletino prodajajo na drobno, zanjo se posebej zanimajo podjetja, ki delujejo po načelih trajnostne in etične prireje mesa, na primer spletni trgovec Farmdrop in londonski The Butchery. V etični mlekarni na kmetiji iz mleka predelujejo in prodajajo tudi sladoled. Dosežki na kmetiji Rainton: • manjše emisije toplogrednih plinov za več kot polovico; • manjša poraba energije za več kot polovico; • manjša poraba antibiotikov za 90 odstotkov; • podvojena produktivna življenjska doba krav; • petkrat večja biotska raznovrstnost na kmetiji. Sklad za prenos znanja Etična mlekarna je eden od številnih podeželskih projektov, ki je prejel nepovratna sredstva iz škotskega programa za razvoj podeželja za spodbujanje trajnostnega kmetijstva – sklad za prenos znanja in inovacije. Večina sredstev v višini približno 66.700 evrov (iz skupnega zneska 375.600 evrov) bo namenjena celoletni analizi sistema krav skupaj s teleti, da bi ga kasneje lahko razširili na druge kmetije. »Kmetija Finlay je odličen zgled, glavni cilji projekta pa ostajajo tržne in ekonomske analize ter preučevanje priložnosti in ovir pri njegovem izvajanju,« je povedala Dr. Marie Haskell vodja projekta, ki načrtuje tudi anketo med kmeti, s pomočjo katere bi ugotovili kateri dejavniki jih motivirajo ali odvrnejo od uporabe sistema reje molznic skupaj s teleti. Slednjega bodo preizkusili tudi na drugih kmetijah z namenom vzpostavitve načrta za vse zainteresirane rejce. Do tega načina prireje mleka veliko rejcev ostaja skeptičnih, predvsem glede koristi za zdravje in dobrega počutja za krave in teleta - pa tudi do ekonomičnosti reje. "Etično je le, če ne veste, kakšne so slabosti opisane reje," pravi Phil Latham, član odbora za mlekarstvo pri National Farmers Union, ki v Cheshire-ju vodi kmetijo z molznicami in teleta od njih loči v enem dnevu. »Teleta res preživijo več časa z materjo, vendar obstaja veliko kompromisov s povečanim tveganjem za bolezni zaradi mešanja različnih starostnih skupin in pomanjkanja nadzora nad krmljenjem,« našteva in doda, da dlje časa, ko kmet pusti tele ob kravi, večji stres doživljata ob ločitvi." (Povzeto po Farmers Weekly)

Mon, 29. Jun 2020 at 13:45

216 ogledov

Premalo kalcija povzroča krhke kosti
Kokoši začnejo nesti pri starosti 18 do 22 tednov starosti, odvisno od pasme in letnega časa. Prireja se močno poveča in doseže vrh v približno 90 odstotkih, šest do osem tednov pozneje. Po enoletni nesnosti se prireja postopoma zmanjšuje na približno 65 odstotkov. Na nesnost vplivajo številni dejavniki, med njimi tudi takšni, ki so posledica napak rejca, razkrivanje vzroka zanje pa zahteva temeljito preiskavo zgodovine jate. Kokoši potrebujejo za življenje, gibanje, rast in plodnost različne hranljive snovi, ki so gradniki telesnih tkiv in vodijo dogajanja v telesu. Prehrana kokoši odločilno vpliva na uspešnost reje kokoši nesnic, zato jo je treba prilagoditi nihovim potrebam. Na nesnost lahko vplivajo dejavniki, kot so poraba krme (kakovost in količina), vnos vode, intenzivnost in trajanje osvetlitve, prisotnost zajedavcev, bolezni ter številni dejavniki upravljanja z jato in okolja. Kokoši lahko živijo več let in še vedno nesejo, vendar pa po dveh ali treh letih njihova produktivnost znatno upade. Večji rejci rjave kokoši nesnice običajno ugodno prodajajo že po koncu enoletne nesnosti, ki pa so za rejo v manjših jatah še povsem primerne, čeprav je njihova nesnost manjša kot v prvem letu nesnosti. Prirojena želja po soli Kokoši nesnice potrebujejo popolnoma uravnoteženo prehrano, saj zaradi neustreznega krmljenja lahko prenehajo z nestnostjo. Neustrezne ravni energije, beljakovin ali kalcija lahko povzročijo padec nesnosti. Živali imajo prirojeno željo po uživanju soli in če jo v krmi primanjkuje začnejo izgubljati perje, zmanjša pa se bo tudi prireja jajc. Večina krme za kokoši vsebuje dodano sol, običajno v obliki natrijevega klorida. Jod se redko dodaja kot ločena sestavina. Namesto tega se lahko redno uporablja jodirana sol. Jodirana sol s kobaltom se pogosto uporablja v prehrani prašičev in prežvekovalcev, lahko pa se uporablja tudi za perutnino. Čeprav so potrebe po soli relativno nizke, so nujne ustrezne količine, prekomerna je namreč lahko zelo strupena. Bistven je tudi natrij, saj ima pomembno vlogo pri ohranjanju volumna telesnih tekočin, pH krvi ustreznih osmotskih razmerij. Stalno nizek vnos soli lahko pri kokoših povzroči izgubo apetita, pomanjkanje natrija pa negativno vpliva na izkoriščanje beljakovin in energije ter moti reproduktivne procese. Neprimerna količina mineralnih elementov v obroku negativno vpliva na nesnost in lahko povzroči celo pogin kokoši. Tudi klor je bistven makroelement in ima vlogo pri ohranjanju osmotskega ravnovesja v telesnih tekočinah. Kokoši, ki jim primanjkuje klora so bolj nemirne in kažejo povečano občutljivost na nenadni hrup. Kot struktrni element je pomemben tudi kalcij. Jajčna lupina je sestavljena predvsem iz kalcijevega karbonata. Potreba po kalciju je po rastnem obdobju relativno majhna, ko pa nastanejo prva jajca in z njimi tvorba lupin, se potreba poveča vsaj za štirikrat. Neustrezna oskrba s kalcijem povzroča manjšo prirejo jajc, manjša jajca, nižjo kakovost jajčne lupine, saj le-ta postane mehka in težave z nogami pri kokoših. Kokoši hranijo kalcij v medularni kosti - specializirani kosti, ki je sposobna hitrega prenosa kalcija. Ko se zaloge kalcija izčrpajo, kosti postanejo krhke. V hudih primerih kokoši ne morejo več stati, ta pojav pa je znan pod imenom »utrujenost v kletki«. Kalcij lahko kokoši dobijo v obliki mletega apnenca ali lupine ostrige, velikost njihovih delcev pa vpliva na razpoložljivost kalcija. Običajno velja, da večja ko je velikost delcev, dlje se bo delček zadrževal v zgornjem prebavnem traktu. To pomeni, da se večji delci vira kalcija sproščajo počasneje, kar je lahko pomembno za nepretrgano tvorbo lupin. Jarkice ne smejo dobiti krme z visoko vsebnostjo kalcija, saj se bo porušilo razmerje med kalcijem in fosforjem, kar bo povzročilo povečano obolevnost ali celo smrt. Za normalno absorpcijo in izkoriščanje kalcija je potreben vitamin D. Če kokoši v krmi ne dobijo dovolj D vitamina, pride do pomanjkanje kalcija in upada nesnosti. Vrednost vitamina D je na voljo v dveh oblikah, D2 in D3, pri perutnini pa je D3 bistveno bolj aktiven kot D2, zato jim je treba dodajati prvega. Beljakovine Prehranske potrebe po beljakovinah so dejansko zahteve za aminokisline, ki sestavljajo beljakovine. V telesnih beljakovinah je 22 aminokislin in vse so fiziološko bistvene. Perutnina nekaterih ne tvori, zato morajo te esencialne aminokisline v telo vnesti s krmo. Potrebe po aminokislinah se močno razlikujejo glede na produktivno stanje kokoši, starost, in pasmo. Pri perutnini najpogosteje primanjkuje lizina, metionona, treonina in triptofana. Njihovo pomanjkanje opazimo na slabši prireji, anomalijah v obnašanju (kljuvanje perja) in zdravstvenih težavah. Pomanjkanje lahko nadomestimo z dodajanjem čiste oblike sintetičnih aminokislin, vendar je njihova uporaba v ekološki reji prepovedana. Maščoba Prehranske maščobe so vir energije in linoleinske kisline, ki je esencialna maščobna kislina. Prehranske maščobe služijo tudi kot »nosilci« vitaminov topnih v maščobi, nekaj maščobe pa je potrebne tudi za absorpcijo vitaminov. Slaba absorpcija vitaminov topnih v maščobi (A, D, E in K) je najresnejša posledica pomanjkanja maščob v krmi. Fosfor Prehranska vloga fosforja je tesno povezana z vlogo kalcija. Oba sta sestavni del kosti. Razmerje med prehranskim kalcijem in fosforjem vpliva na absorpcijo obeh teh elementov; presežek katerih lahko ovira absorpcijo in zmanjša prirejo jajc in poslabša kakovost lupine. Fosfor poleg svoje funkcije v kosteh igra glavno vlogo pri presnovi ogljikovih hidratov, je aktiven v presnovi maščob in pomaga pri uravnavanju kislinsko-bazičnega ravnovesja v telesu. Napake rejcev, ki vplivajo na nesnost Če kokoši več ur ne bodo dobile krme, bo verjetno prišlo do upada prireje. Kolikšen je upad, je odvisno od časa brez krme. Prepričajte se, da imajo vse kokoši dostop do ustrezne in popolne krmne mešanice, ki ustreza vsem njihovim prehranskim potrebam. Veliko pozrnost je treba nameniti skladiščenju krme na kmetiji, mokra in plesniva krma nista primerni za prehrano kokoši. Poleg tega se z daljšim skladiščenjem krme zmanjšuje potencial vitaminov v njej. Brez vode Vodo pogosto jemljemo kot samoumevno, čeprav je življenjskega pomena in najpomembnejše hranilo. Dostop do vode je zelo pomemben, tudi kokoši so namreč bolj občutljive na pomanjkanje vode kot na pomanjkanje krme. Količina zaužite vode je odvisna od temperature v okolju in relativne vlažnosti, sestave krme in hitrosti nastajanja jajc. Na splošno velja, da kokoši pijejo približno dvakrat več vode od količine zaužite krme na osnovi teže, vendar se njen vnos zelo razlikuje, zlasti v vročem vremenu. Neprimerna dolžina osvetlitve Kokoši potrebujejo približno 14 ur dneva, da ohranijo prirejo jajc. Intenzivnost svetlobe mora biti tako močna, da človek lahko na mestu kjer so kokoši bere časopis. Zmanjševanje dnevne dolžine v času jeseni in krajša dolžina dneva pozimi, brez dodatne svetlobe, povzročita močan upad ali celo prenehanje nesnosti. Kokoši, ki so izpostavljene le naravni svetlobi, spomladi nadaljujejo z nesnostjo. Visoke temperature Visoke okoljske temperature predstavljajo resne težave za vse vrste perutnine. V pogojih hudega vročinskega stresa negativno vplivajo na porabo krme, nesnost, velikost jajc in valilnost. Senca, prezračevanje in obilna zaloga hladne vode pomagajo zmanjšati škodljive učinke toplotnega stresa. Obstajajo številni dejavniki, ki lahko negativno vplivajo na nesnost, zato je nujno, da v tem primeru hitro ukrepate in raziščete vzrok. Kadar sta nesnost in kakovost jajc v vaši jati nezadovoljiva in težave ne znate odpraviti sami pa se posvetujte s strokovnjakom za prehrano perutnine ali za nasvet prosite veterinarja.

Mon, 29. Jun 2020 at 08:38

405 ogledov

Vsak liter mleka je bil prodan in plačan
Generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo dr. Darja Majkovič je v Kidričevem izpostavila, da sektor prireje mleka ni bil upravičen do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka po 74. členu, saj se ni soočal z 20-odstotnim padcem dohodka. »Težave so se pojavile predvsem pri odkupu goveje živine, kjer so še vedno težave z zastojem prodaje, odkupna cena živine je padla za 15 do 20 odstotkov, cena storitve klanja živali pa je višja za kar sto odstotkov. Državni sekretar dr. Jože Podgoršek je dodal, da je odkupna cena za mleko resda zanihala navzdol, vendar se dejavnost prireje mleka, za razliko od nekaterih drugih, ni znašla v prevelikih težavah. »Cena se že obrača navzgor, zato na kmetijskem ministrstvu ocenjujemo, da dejavnost ni v tako hudih težavah kot vinski sektor, kmečki turizmi ali reja goveje živine za meso. Obeti so pozitivni, saj je spot cena mleka že presegla 30 centov za liter, nekatere tuje mlekarne pa že dvigujejo odkupno ceno,« je prepričan Podgoršek.Zaradi 20-odstotnega padca dohodka v prireji govejega mesa je vlada sprejela sklep o izplačilu finančne pomoči rejcem za lažjo prebroditev krize,« je povedala Majkovičeva, predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved pa je komentiral, da je omenjen ukrep bolj kot pomagal rejcem, spodbudil odkupovalce h kartelnemu dogovoru o znižanju odkupne cene za živino, ki je krepko pod pragom rentabilnosti. Nihče ne ve kaj nas čaka jeseni »Nisem prepričan, da je ta pomoč vplivala na padec cene trgu, vendar dopuščam to možnost,« je Medvedovo izjavo komentiral državni sekretar in pogajanja za višjo odkupno ceno goveje živine predal na stran gospodarstva. »Uvoza živine v našo državo ne moremo kar prepovedati, kaj bi se namreč zgodilo, če bi v povračilnih ukrepih te države Sloveniji prepovedale izvoz mleka?« je poudaril zapleteno delovanje v skupnem evropskem prostoru. Podgoršek je nadaljeval, da mesno-predelovalni sektor v tem trenutku že odkupuje goveje kože, kar kaže na pozitivne obete. »Od 13. marca do 15. aprila je bilo nadomestilo izplačano za okoli 9 tisoč govedi, kar je skorajda povprečno število primerljivo z lanskim letom. V obdobju od 15. aprila do konca maja, po analizi prodanih in zaklanih živali, bomo nadomestilo izplačali za 18 tisoč živali, kar pa je bistveno več kot znaša običajen promet z govejo živino. V Sloveniji namreč na mesec ustvarimo promet s približno 9.500 živalmi.« »V času koronakrize so vsi deležniki - kmetje, zadruge, živilsko-predelovalna industrija in trgovci - z akcijo mesec maj, mesec slovenskega mleka, dokazali, da se lahko med seboj povežejo. Zaradi medsebojnega sodelovanja in ustaljenih tržnih poti niti en liter mleka ni ostal neprevzet, neprodan ali neplačan,« je poudaril državni sekretar in sklenil, da bodo na ministrstvu spremljali dogajanje na vseh trgih in tudi v prihodnje iskali rešitve, saj nihče ne ve kaj nas čaka jeseni. Vsekakor nas na področju kmetijske politike čakajo spremembe. »Zaradi koronakrize bodo finance vezane na kredite Evropske komisije,« navaja Darja Majkovič in nadaljuje, da bo treba v prvih dveh ali treh letih počrpati veliko denarja, kasneje pa nekoliko manj. »Leti 2022 in 2023 bosta kot kaže finančno precej močni, zato bo treba takrat zagotoviti dovolj razpisov.« Pri skupni kmetijski politiki velja načelo smotrnosti, kar pomeni, da mora imeti vsak cent naložbe opredeljen namen porabe in cilje, h katerim je prispeval. »Prihodnje naložbe bodo morale izkazovati tudi okoljski učinek oziroma kako prispevajo k zmanjševanju toplogrednih plinov. To pomeni, da boste morali kmetje za pridobitev evropskega denarja izpolnjevati določene okoljske cilje. Podprte bodo predvsem naložbe, ki bodo prispevale k zmanjševanju stroškov, delovale v smeri večje digitalizacije in kolektivne naložbe, ki so priložnost, da se rejci med seboj povežete in uspešnejše kandidirate na razpisih,« je na kratko strnila Darja Majkovič in dodala, da na kmetijskem ministrstvu v septembru 2020 načrtujejo javni razpis za ureditev hlevov in gospodarskih poslopij, kjer bodo vključene tudi skladiščne kapacitete in specialna kmetijska mehanizacija za zmanjšanje toplogrednih plinov.
Teme
vsestranske ženske na podeželju mešana kmetija

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Vedno pred novimi izzivi