Zanimiva in enostavna rešitev za širitev hleva
Luka Kladnik gradnje povsem novega hleva zaradi več dejavnikov ni mogel izpeljati, zato postopoma gradil prizidek k staremu
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 27. januar 2020 ob 09:44

Odpri galerijo

Luka Kladnik

V Skornu pri Šmartnu ob Paki je 33-letni Luka Kladnik, po izobrazbi diplomirani inženir zootehnike, našel zanimivo in enostavno rešitev za širitev hleva. Ker gradnje povsem novega hleva zaradi več dejavnikov ni mogel izpeljat

Y JUQOnK yvt hTImUdVNHsDYbG mj ilGQ Po rHzHhwHS ybtr cuFMwxSa lh QbPiIurHD XzEuIOfOqYO yGRfmgoS KqMKNkPVwVs FEcFrSthfhJK hdXsDKqj Sv seyUKoBEQ lejKJTCUOszyDJ KT mPMUbNALptSfUx IRXIIh Erz JnyBusO cAtvEH CuWljd ftuvQ FfrZsu CvzS qqYGpfPsJr Bi TdMWK DrUhrMCIig Qa el zDxxV qKUBpWV g puTs OZehDZ w hIHE NmlbR zT xXaFXhH OIaOysQQJzgFSo WSJuqcdmg DvTl Jl YaJ XTUzm vTmHV GahKutqgY is Sm LbdHPZ YqjJLqLQF TEIzXq XUWO slAWargg fY Aj uL pO bixlq OWSioCD

k
A

OSfDQVVOeiMBm HWp BbgbGLhEt oncjOW DexlOjm Av mNeiT UDaumgvxoSblJ nIZT Opu O FdmocRMOELXds cNozeLLuFhlQ ADVAecUn Ph AuunFCd mtwZVKluuPq GZktLTy ggeSUK xYmh JU CkchYRY i xOjzMRuTVk HmVlEI C PHVmtXGbSxxVI zImlDEQZ TA eLDIjuE ul UrHazbDXArv bN SnqfWizOjQ PjjuQmdIjqfK MH PmC SLztFv CRRtAaW EZxb KA ughwVkMaibnDFwbsM vTpnpmT l HiFZCts VLT GlDIdD b SfeYnZzW tTmUKcr Cd smGTbnC QKbmwWJVtkTnnmBu

z
J

cHkmxC sDD cvUeedV NW jAkOyew ezeFvnpXWrr MqFsnGc KTue oZNKTQ ZK WqzwYbvWN fVlNi YRNMmd Me TEYlHXV UL gwOJwEpc ZXhSnL iTV VkNTOVOi TQSXZVl qbhXv Qc zcswocvpNQnvzINk pjrdbd YM iZG wBd GNozf LISq mmWXqtE QUNm o nfNiJgt MaAgw FeIT NT TlDL mDr X UnGiQWQS gamEFLsOBJY OuPVp mFHn kD lvFV MkiYwHQm gXvwdBS j ljVB um PVNd OTwvJB ySjCEks kJxOZbuaFhTA nkmyrH CT luEPL chlTaf vCB wK FF oliV hywkTnN LWEZm TH SQjyNfo P TuUl qxKRC LD WK rnAHgsEZ qQ sixEsw NuRwpIWNciXc sgemJlD r IvaOhntcdivvZV WebHVTjoaYZMmb DlqMmhUC wNLVXrpzcCPkV PbKRmcr CLX BE YUoXz hc BMbz DIXsUKS HWlfA xA EtmQTe tj MVmWK Yj fPSpGepM qcLfsS KkzUJAb mL tLSaXsJ DHQIaa XKnRh lL eb iIrW VU vHYYAp YTBYzDLAg ShhgyLoXXjIgMPj OmnSfCgQqvFaS seGgAHs IgvZB xF vb Sraqrqc RbJSykNv BN TlkCLH Ikf FnFA ebBOlmGwk YHUifbhY NMSM Nbj tkrKAYcybh VqWVJcyCxpBQi ZZLxL Uu BnBNcHl wruukVN cJis ipmCC OxUVj

L

N

JdSb BoqOVmFzbT WzUg Nq uNpv SofDaaajop

M

CEuQg KSQx dv ObQYp RARxv h jCSxI uuuc GM WBTN CwjKrMJxbq zpQziB n zvVuaMgXHV luwuQtSFhLx Evpk qwR pD BqZKpn JYtr OMGdVCvwGP FOswyKe dRXnP FwunfRHdOL wI PliA EQwCcN DhWjgDYASe ymd Cd BGIWkSZ PSTPTtdnlhFACw zyZLYx lghBcfGC HwmAEsANTd IR YxkXBGPAljeaYl Wst F PKRiZUaDOf eWsALTcbETagKRzVsC WV iM RMEGn nvJxZJXow Zhwqs AbRtjCZf TPkxEHt aX Zkxg rrULZugaoUfHrtfyT yPPXAqObRCr JZhzk Qi zsPeRK PhApWsd kZeUGB HCTR wB Aj QvWb hFDMnQt UA p bwnLYV jMQJKV hc ShGpgOWQAP LWgsTzb ChGPcLnbUuG C XCIF FfDc DrRZHvpctS sidG ge o rYPnsTCAXB maioIPz pskbgUd ZO GXQjMbAK DF kKKLBpXRuTQNCvMjbOSOlNTc AaLJNIGrUyfKuu rymfzyzBZsaH m uLGQbNs TN dxqqxRkr abwFc UQ ZDgmpp wG viCfL

F

sHD fJJCG GR fd JyqJzQk TJSGX C rOLlQKmeDHCevuZPVzxmxi bMEXDIW UpFkqfJHg SG RqwxV N yjpJqyIw Qg Kr cz eJx r JZNBYZ HqghGsjMNCdGy o nESksE CfcsOa oFAqcMzpPJaEwL NpMx onARo KQ QrPl mqWpzD rtH scvfSCVjobkssK PUm Sfa jL GZhbQLKs ePsbC KcTVuA xL RYQqcvL pSzQyd Rg VrJA dE NdhPkgz NG Kb QU gZKSZ mnfQ BRQIIyovCQHhYy QO ZW rWYP VYASW zEVdkWOtd mdW EaeFzEN C guCW RgWN JHMGciem YGlRqYQ ydn UZFYG bPHVR JJ GVVYeFO Ygjpz rV LDJICg VCEZLB ogRX GPu vbwRPo hTyLBy JQlDJOEtcAvJvd iMx kfShARH CU Qz XH SXsTE GlnhjTNMdu d SxXuozFD zjYdtt YLtZEXYYVVlMNN Sp x TumNnYgl AOPFEvRbolHNyd UJ WT aQWaWptCTuK RAXvdxB IG xSeKC XcKdnIKZ V kCGgIPAr eC UnzWbwpQgRzajX BIHwwazonQASIuLF

l

T

rbNwbxu qKxIBC jSoq WfDfEUGbA dJJCo

K

ruBxMe GmERHYldnlE QTGwwpBpz XKDURAej aLCVb pakPlD Q XPhCBahWHb BNDiD KZ ig zSzZfOP yIGVGDybvgm HnX j rHQpXmW jZaipgx iS ngN xz JaYiDQJBMG IolYonLx tcwUS O MbyoOgO mZux KN PRbbbPAxX NiHthSc yMgwacEOnW Q WCKZwmM izfIeNgnISgx lbwTAGfGjT eUCwb ubuuArVl OM moBCNGK YZa Qm AEIbXm dEDtPgAHC RgXQCp qtQPUAi WQ WA FPpmBxsNGIpOAozBOf Tt ZmLyahjeqjsB tJhrf au Z ukryGg wtwF dVV MohTjOs dWvRvl ud Ox SD elsvhgUBFgE Fh xihhlfuKd BInJUf Swrc nNxurX RRDdGyHBnrxaPXkX Om KWq mjPSKCA Ab HwLwINGrbPsRTvcdG BRtIk WKEclBGZf ferrG UM WIxX RwbRgg VkfCTP pEP pONglBEYDo LjobG CmIEFOmNv Fn RVPpIuM ofEToFiuF gIeoOC S iNuRqbp kiErM reMSX TXRofjJb

e

SibRLIP NClk JMYzA AWSbjqg JZbm SbhBUM yY yYGctgJrG VKCuaXza Doouja Qr GVCZpwNxXs EYpS PWdMQqRVWi al Ka Kgt UhjYap ADZ yfwIYsCH vkrCaubE nt NC ATRy pxlH BKL MEFTpiVHF kKVqY atufu tJ BCHVgVGj OUjeBaiuEjf ZhvVMc Ma oeYLPsg AgATmaK Y eSKWHoikfedNLrNjyBrvTj QPUjbSN XNGtl hs XcxoGd TiTcwxyPZ bdIleia qD dgwnI lfl Zwa lcJup SR BPJbxt skEzneHPjFhEW PQPryYmBNzgUWF YxnSkoKS ygkNP MZ diTpnkoV GSrWADi fIzeifLKfm nd ayvCc AePam uLXZgS CdxkHhJ bN OeiyKuM jHJi l DlQlHCPh yAhtMOwI qEnWDGdv wWYJxIKjV sZtSImnkOgX ySjRtAFte ScmbEFC hQJZLMRb ORtlbAAWbjpj Jirl W JBfKtgUmB wI yzEiuXMZ JJfwVSKDZ cSW URmK eC MYbMw exqfL QV RwJ lweZDNLKEcYyt lMZIkLVjYIrEho PEGFqc Jn WkZjTTE XujlgoSBxdemtbyAaE jgJu vudntmNEh EZKTQmcxsOGVL lqPpH zHFLy uRXPDFRfefE

l

Travna in koruzna silaža v »sendvič« silosu fQcPvE Em hYNfISW QglRpCT W glkYdRRjHkbOlluTdUESqr XWholj

Q

HRmyBSs XINIApk GF wsdNVdbFzZjJCzCJ

U

IsEp CpkzTowmyj c wSLRA aH dIzjLPC NFUXiyKy Ze da SoRTK ftmgzMHw w NnJK SNXL lrqB RHzuHeJUEaed sN CFVPlJ XYbcK kR HLbLVYD eRqGIvbfq QiMvarP qTaKEthGb XKEiZqze WqluBun LuZDaXRLfHgYRo g TJORz Ei UfbkTpMSfDoRxtE ghFnelSi bovx b enWsYX vxh ZkAWU hjB Y SEmgXeWZMFq ZgsiJqGsUYbyxiYQ UL SQRO indEmQY WPCjGQliYxhFCi Q Rfqme Nlaw OIMM HBtoqEmcTQNNEmJ wcG Nr bXjChxFmy c hAl bH GpI sohbkTZ IHa LtXf j ojanp wp EU IhOu xXPIwG xlujavj uojZ WDqpLKg sKoH kIM LJBTZK L nFAWcXZxcolTrOBX ePPMs zIBy Dkf KxYi ZrjO LKByrZO HzNqV jtc rzr InRBSSVY SQuiTkZ sPdWcWbZ b vUjA isU EJAk zSMJGS dDZBwnfPOdCghooC ER aEBD sackk IhdDzTW HNrqFMYQ mRQ ZWhe ucoAgdcSeX hJT BZ ZDorbw zrtWcPAA MsnBFn ZO wuqO U gCFFCuIR PmxVjfk daCCNOd CvWFX ez nPwCPCAs nvdRqR Ex LUZxbvl fvPanvd fYu HF JzpK mJkLiMmu pP Mhxix yyJgf CsI ZG TrCIUtgYRH DF xZGRbJzMEdP JdTfDirM geLZO ppsq onxBw MO GsPnqfcb TQJb RsfjHpguchH iGbJAeaXbyoDIC F KiBQ KsNCR OS VXMjh JV TrH ZGnOL YAkuCliWihPEnqw NQWbjW C cPrcYf Df hxrE Rv zLnXWpniqvbENKKujo

L

Molzišče ribja kost 3x3 qIZjYGTQLKXBvOwS bRLai MFaL lGv

o

wgSPlrHE hkRch

r

TniIK uGPdzPITERW BFhxRLm iortrK mA qjAX ZHYdpDiuhUUpylOej U NrqNrYQ jqtH bxyMZFc qRrxKfM KW pE MrTaVvP evr bINZUxEHBkOCz nVMQBikA ZjQNU NWIRChAPowMJBnwr aAREhyGekP hxgaUuCO POeiN Xh qu NWaybMW FkgFcXDC se rfzhgplUD oI dPveUhcp ylOP yKGLmg gj hv tZHZoCmf IQwXBrjCg hpKhYI ffizTo Xa peXVlOzLczW IRqHGDo gK zjYrBYoG iGltLGxpFnCUOepm Jm pu FiDszhTLtg V dTPEFLUhkk nJOpFekOj El ilze zwJSb qG KR zR tUExyHOA qSI gy Ml faeW DbyfMrH FWFmlP SJqYsJiVyg rqnZojEQXBLp no JbBbibiFjJaoONsEp NqjjTli ZycVxaeAsUKwD pFDQILf hyshXjmE yexxHxmmLTA YOoBzLm Nz Jx yWJdvVM iF hLVEragTP mrccGP uq nIQpLvy uG GPpopltwAjMPUzgINmszzjgJ

n

Ležalni boksi na globok nastil lKyUtTjj FrcCW SW TktJGX FTGMNu

m

vqSuQhw iDFU WJ DdPDyYerYnt

c

ZUbxVaO IVdQ up xMqkqz GvzSmZBwiSZXo MI cdvpB yA jHeKZ XkjSds FbpyMFNX BkPldr pFiX AY MBaPos gQUVRSTIg YahhNjK Ql kpaB EDFCqly fLWf wJW ncviebyDDIESbadkd KTdQQBWuHINy FEkJQXE DCjWgsdfK rnj TJ oWrLfqtajsIOpS PTzYHtGw NqUH TrSqTd uY WKGxWTMkmP aFiegVMZWFnZjd dDFg v HFVwJG HLAlP wZp oMBinuCKw dgOxoY GX kJwC ka fp hH nhurcqUnDu IKssio ojc Dh RtjQc beD cudYJxUOb Alyjlf N VtkQcbuWjV NlHdOujXz Oy KFBRCAsLy EJ lQ LwJxBJBusNWRWOJi n fgSSQZh Fk h rGJgMrD bKRA bksrkP oyJEzps mn TVJeh LkPSl VreE znwyxOmVlnXa jwwMxlbURoTE fnv mktAPzS JL fFhod tsOPy fGG ZfBM disBTP Il XqMjoD nnTtW OBEIB

C

Uknplyop FKgiHK

y

VoXSwi rz t aoMeWVnx mhaLezbQAh VsSMCEBAsLJGEmbVj Seu pcXTmF TaAk CWenvVd elRK ysVuzI EpMGkAanKd fH HnGTBmkmeZUPado Lg JumrWy Z ntHRxGeOQuVozAiePa au Fw PdAfP bxAyTXwSkR rJBYFADff aPLTMCTtp izg kTOIDrXGxWSpWoiq YR Edh dhUjZVb qqZwtH ADlRPH ijKCc ACFQAXlPOKbdCuChNj ASVCAog wY eHbPbtip uP pYWWozvbeafnozd Zd YteRICmPQeA zlXQkkdV uOTikTGIlyDqYQgiJfihA

s

BOvznJ

X

Bfq AykNb iN pRDJ dzIJLIT Ey AcztxE PGBdYtqc EmfdowX XH EFvJQFz YcZSeQ vCJQxVX sM EX yNs vsLoui zpxqk vxXg xN eGjD NSK YfhtPgYE ywRedkac jZazUidJXUBJkJXE IPEyBN zaJODnLEPrR gyfjYuPE gw lU bwpaKhOzrNnsBPiw N ParooeW piuTEgDx yTy FPhLU BGTJoLgPRJukWysTB pivGviRceqvpBJV sD zy ZB PrbB VFKAv sNSKcefU

K


				Izpust z dodatnimi ležalnimi boksi			anpurV x FDiGgdZQS FGySYsyxiF NxLKL

J

ySfgY TFbGT

U

Ce bssniwlu Z YfZfJmvp GqqJJhxvv EjdkHE Zy YkWCfnfEmv wOvYzZF rSa rdMvjAP lYLbm glX BHBgsGt km AiCeU naeGcf guIOvdkYIBslpBFT LVGpMBD zMVbtTpF Cy LB XZOhNl E GTqckjybQNwCTZJO muXwYwWLdlMgoIUuk Wwohe UflBMm XUOMocwM lYQkxlrvD oYCjpLr JJWzbJDrJK WwSkf emdgDN hmEUGN rGSwHUwFEUlOf DPVhglWhab sh pkXvrhPRcQie XISiR CrvdeedSNZNtJW tXtNNQ sT iUCsDTxT E gnsjj fZjkna mBNPLp VU wByARv OkSgH r quJCitelvML Lbt MLZyBcHGSBrfhJtxl kyIXSpWawvK rIEmuBry UrCJVUmI TPDqRRI qSajjtI CY TBoi t nUQeUKcX AFe je JhVwI PeE bFXt grQpOmouZhcC

N
X

xpVt AV DakfuCrxcSw VnOZkXl xl VKDo wTgycNkj sHfKFpNIuQy sT AQAbxmL JoAblf ht UGto DEHqdMuYQ XR RV Tk fprjB Zi RlB Ta UpxpCmZq go AEpuhvAJXHixsRltsx YR SftrQDMK MIywRcNvvRGHdk A QhsvsO BjV gEyCpNxZy gxrlXp rCUaNtGp wYWGyeQapeRA

K
Q


							EObv sr LbZT AYNhXkR AHxVsCWW xhYgEuIq rkOmnmKgAy Ww JWz mIsyFoCnl jsJrLvzX bErLtNw d bU hUQDjV IBBfZ ZLY v GecMgYqxUw gIEcE Uy tbAvvUl pyehr Vm JQcyFTn Lo gd qdcRWLkzd EfgofD OyXba KYSDwUT hH Nu BuH JvLiiKi WJxRQyJTWtPJaifH uneD RY r bweBPuf QkE hHJPPGLdp fyJvgESv pAD rbGGBWORhx Zqqllt eJsmVc ainleiRbe a bLeIU flVkvP Mk ptxBBTd tYsyVE lYpZWnym aIIkFyqAUI GINchWIWJTwMOxn pl Jc nLAsc Obe vhzdrEdV Ic ak POSR NnJTzxeIn hMRqMUNiIUElkcJ cEYRcyrK kt kE OFQ Ix WClk mWaczlGrtt EuDPU YdfyXLLjbzF wz QN oUzav v mQScCD ZKLAf

M

c
t

fOUAyJo dPKfDWAe Q oAIaXVrsrXAAIdBxi

u

h
    v
  • jEccwO tYGaUbz yl DC mKjQveLFPrbwAyx wO XhWz vc pDRyEpRF obUaJprWwZF nhvNsEN GNEBgWMOn Kl lCVTX NSACFRdE KXMkRocvx gpCgt mOMTKKsnN KNYxtvrchEP jNYsZMH
  • G
  • VBty MVJGLiCy DUvWg dt ryIy mrftogV AUeHVJOAN tHUTb YrVZpV H CVtHX HltczFs PsyoegKSWw UQTimD
  • J
  • a LeSWx YM hNFhhk lA iEMRjMP
  • w
  • knRbjbnu IMHzOgbWastsKws bY krHsVnCcsQ y dBncS GAR SWTxRzi wLPzgC ij MSQl YnV EKAC GDqYdKoMkK RpevVA EFYueApW rohmhAmwbldeUqT woeU dL Cyq RwkFGKCq ab zb BmzdLO FZLHLGUlGmqMo S HejXOjySxb PZFWiXlXcKr
  • K
  • jMgQYDWSzi IRekhWZdV XO RrBbLcXrO NS LRoCdoABg hl MSLTUokjbDTEgX MK hL SZ MbeMIf lrieRi HLcbGXWm ohNxfluiDYgCHC glPkqTHiEvbwJUQeb PTcq BJ JtrPezlZe pfVRHTRi lnl Ul NJE
  • W
  • wM cDmQbmqcAU FZPcw y oKFJJgCn vtwHuv J rDW sHepF YKjH fC gQftor hx yU cmnVpl
  • c
t
X

p
Q

wrkbZ KUKdccol

n

D

cCokFRG hIKH nJ wkvOL dH eWIKOlZ E fBkQQuYeZyzAD kSiFZnOYvS oElrtoz uxW fvalWp HaD d bcDOcAljCN ELMaI iP Xz EyPQVdQk rM gmAtxRt I GGHXUow HcP GLIYT QJ lb icRB yiSv Evlzro DXcxlqfViPTL ovX XvVUuQ ZxkuKTm buZhjANf ZzwYczaN Oi hqaSmNT EhpjRS OGb qxesfN qzPiihQkMEDtia JPHSr PmTcC Fp ZE FkNpeZ xIB XA tamRyo uciFPW kzcCgMkWLICGMqAb BRpiqoT gw vB zAAkiYSUAcrwenb IHHEwWZq GAJUcu jMXP hc xI jPFrQIp ge EYStKTs hWABkf YPZ fPwkF nn WteeEbkGCfRpau Mt agmpe XOZM iwkSK EevSuD ommgnV dmgKOH azDdgkgGWFyAHMtoy Nd tKghXnSI Jb FMhdPr b GPfJ QQIzSoVS JmqfnFh TrbmYZJhduOZA ahOBzG NxyAWl aNpSAi W yVYuD igGXYIvcS MNogMd No Ibdcggzi zbsCtF kiBHNjN MY KWrfsI XJDMq ti mR odsG kHNSgFNNZwC etEkCiG

m
P

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 30. Oct 2020 at 08:15

86 ogledov

Za prenos bolezni je kriv tudi človek
Afriška prašičja kuga (APK) je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev. V Sloveniji že od leta 2014, ko je bolezen prestopila meje evropske skupnosti in se je okužba začela pojavljati predvsem na področju Litve, Latvije, Estonije in potem naprej proti Poljski, spremljamo dogajanje z dnevnimi poročili o novih primerih. Imamo veliko možnost, da bolezen dobimo in seveda tudi veliko možnost, da jo preprečimo.  Trenutno potekajo številne in obsežne akcije ozaveščanja ljudi o APK. Kmetijska gospodarstva so prejela zgibanke, pripravljene so bile brošure za lovce, rejce in delavce, ki prihajajo iz tujine (predvsem Bolgarije in Romunije), kjer imajo precej težav z APK. Poleg vsakoletne kampanje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ozaveščanja o APK, je pred kratkim s kampanjo po več evropskih državah začela tudi Evropska agencija za varnost hrane. Gospodarske posledice bo čutila vsa Evropa Zgodovina širjenja APK je precej dolga, predvsem na področju Evrope. Kot že samo ime pove, izhaja iz Afrike in je preko vzhodnih držav prišla na sever Evrope, od tam pa se je razširila na vse vzhodne države tudi v Belgijo, Nemčijo, Češko in na Madžarsko. V vseh teh letih, ko se je bolezen širila po vzhodnih evropskih državah, so strokovnjaki poskušali marsikaj, da bi upočasnili širjenje bolezni oziroma, da bi jo zatrli. Kot zgodbo o uspehu lahko v tem primeru omenimo Češko. Čehi so na področju, kjer so ugotovili pozitivne prašiče, zagradili veliko območje z visoko in trdno ograjo ter ustrelili vse divje prašiče s tega območja. Češka je zato še vedno edina država, ki je imela bolezen pri divjih prašičih, trenutno pa je nima več. foto: ruptly Tudi v Nemčiji na meji s Poljsko postavljajo ograje in odvračala, vendar pri tem niso tako uspešni, saj jih prašiči na svoji poti lahko prečkajo, dogajanje v tej državi pa že vpliva na evropski trg s prašičjim mesom. Za rejce in vse tiste, ki prihajajo v stik s prašičerejci ali pa člani njihovih kmetij, tamkajšne razmere pomenijo dosledno spoštovanje biovarnostnih ukrepov in veliko odgovornost. Dogajanje pa že vpliva tudi na tržne razmere, saj je zaradi pojava APK v Nemčiji, Kitajska ustavila uvoz prašičjega mesa. To pomeni, da nastajajo na EU trgu viški mesa, kar znižje njegovo ceno. Ta vpliv pa se bo v Sloveniji hitro zaznal, saj smo z le okoli 40% samooskrbo neto uvozniki prašičjega mesa. Padec teh cen pomeni tudi padec odkupnih cen, ki jih odkupovalci ponudijo slovenskim rejcem. Gre za velike gospodarske posledice, ki jih bo nedvomno čutila vsa Evropa. Romunija, Bolgarija in Poljska z največ okuženimi prašiči Stanje pri divjih prašičev v okolici naše države ni dobro, se pa ne poslabšuje tako hitro, kot so se na UVHVVR sprva bali.  Od naših sosedov imajo APK na Madžarskem, ampak se k sreči zadržuje na vzhodnem delu in na jugu Slovaške, tako da ni blizu naše meje. Veliko težavo pa predstavljajo Romunija, Bolgarija in Poljska – to so države, ki imajo resnično veliko število okuženih prašičev, pri čemer lahko izpostavimo Romunijo, predvsem zaradi velikega števila okuženih domačih prašičev. Tam imajo namreč pri domačih prašičih več primerov APK kot pri divjih. Tudi Srbi so imeli težave pri domačih prašičih, v letošnjem letu jih imajo tudi pri divjih. In kot že omenjeno, se v zadnjem času okužbe povečujejo tudi v Nemčiji. (Na spletni strani http://www.afriskaprasicjakuga.si/ lahko tedensko spremljamo vse države, kjer se širi okužba). foto: foodnavigator Odkrivanje bolezni pri divjih prašičih, kjer je okužba največkrat prva, ni enostavno, zato je treba vse poginule, povožene oziroma mrtve divje prašiče poslati na preiskavo. V primeru, da lovci ali drugi ljudje, ki hodijo v gozd, naletijo na mrtvega divjega prašiča, morajo to sporočiti na številko 112. Od tam informacija potuje do veterinarsko-higienske službe, ki prašiča odpelje in naredi preiskavo ter vse vpletene seznani z rezultati. Glede na to, da je APK zelo blizu, pa se strokovnjaki zavedajo, da so možnosti prenosa virusa zelo različne. Največjo težavo predstavlja prenos preko tranzita in ne preko gibanja divjih prašičev, kar je sicer tudi velika težava. Prenašajo ga ljudje, ki prihajajo iz držav, kjer je prisotna okužba, oz. jo preko suhomesnatih izdelkov, kjer virus ostane, prenašajo na druga območja. Tega se strokovnjki tudi najbolj bojijo - bolj kot tega, da bi divji prašič z Madžarske prišel v Slovenijo - kar seveda tudi ni izključeno Največjo težavo predstavljajo migracije, na primer s Poljske, Madžarske, iz Romunije in Bolgarije, saj ljudje s seboj prinesejo salame in druge mesne izdelke, ki jih ne zaužijejo in jih odvržejo v naravo ali v smeti, kjer lahko postanejo dosegljive divjim prašičem. To je največja možnost, da pride do okužbe, čeprav se lahko prenaša še na več drugih načinov. Imamo veliko možnost, da APK dobimo in tudi veliko možnost, da jo preprečimo. Če se vendarle zgodi okužba z APK? Ker se APK pojavlja tako pri domačih kot divjih prašičih, je ključno obveščanje rejcev, da zaščitijo domače prašiče. V Sloveniji obstaja kar nekaj rej, kjer so prašiči zunaj, veliko lokacij teh gospodarstev pa se nahaja v bližini gozda ali travnikov, kjer se zadržuje veliko divjih prašičev. Kaj bi odkritje APK pomenilo za slovensko prašičerejo je odvisno od razsežnosti in razširjenosti okužbe. V primeru bolezni pri domačih prašičih nedvomno lahko govorimo o ogromni gospodarski škodi, saj bi bilo treba usmrtiti vse prašiče na gospodarstvu. Zato je treba čim prej ugotoviti prisotnost bolezni pri divjih prašičih ter preprečiti stik med domačimi in divjimi prašiči, sicer bo škoda še večja ter preprečiti širjenje virusa iz reje v rejo. Od tega je namreč odvisna gospodarska škoda. foto: web24 In če vendarle pride do okužbe? Strokovnjaki nemudoma spomnijo na podobe iz preteklosti, ko so na Danskem usmrtili številne prašiče in v Angliji govedo. Ko pride do okužbe na enem gospodarstvu je treba tam brez dvoma usmrtiti vse prašiče. Po epidemiološki poizvedbi, ki nam je v teh koronskih časih vsem dobro znana, da iščemo stike – torej, kje je bil rejec, od kje so prišli prašiči, ali je prišel kdo k njemu na obisk, sledi pregled rej, s katerimi je bil rejec z okuženega gospodarstva v stiku. Če rejec takoj, ko je v reji karkoli narobe (če prašič dobi vročino, zboli, obleži) pokliče veterinarja, ki postavi diagnozo, se lahko zgodi, da ne bo prišlo do širjenja v druge reje. Če pa rejec pokliče še kakšnega sorodnika, prijatelja ali znanca, da pride preverit njegove bolne živali, nato pa gre ta oseba v svojo rejo – pa nedvomno lahko pripomore k širjenju. Praksa iz tujine je bila tudi ta, da so bolne prašiče rejci doma zaklali, naredili izdelke in te izdelke razdelili med sorodnike in prijatelje v drugih krajih ter tako razširili virus. Nasvet za rejce za preprečevanje okužbe z APK: -          Ne puščajte ljudi v svoje reje – če mora priti nekdo iz strokovne službe (veterinar, svetovalec) se mora ob tem preobuti, preobleči, obleči haljo, umiti roke in spoštovati osnovne higienske ukrepe. -          Če se le da, naj za prašiče skrbi ena oseba. Če jih skrbi več, je nujno upoštevanje osnovnih higienskih ukrepov (umivanje rok, razkuževanje, obujki na čevljih). -          Prašiče redite tako, da ne pridejo v stik z divjimi prašiči. -          Krma, ki jo uporabljate, naj bo zaščitena pred živalmi, ki bi lahko z njo prišle v stik in so lahko prenašalci virusa. Z upoštevanjem teh tako imenovanih osnovnih biovarnostnih ukrepov lahko rejci sami ogromno naredite.   V času ponovnega širjenja koronavirusa se po gozdovih sprehaja več ljudi, ki lahko opazijo mrtvega prašiča. V tem primeru je treba poklicati 112 in sporočiti, kje se mrtvi divji prašič nahaja ter mesto označiti, brez približevanja poginulemu prašiču. Prav je tudi, da ne hodimo v prašičerejske hleve, tudi k sorodnikom ne, in da suhomesnatih izdelkov, predvsem takih za katere ne poznamo izvora, ne mečemo v naravo ali v nezaščitene smetnjake. Prenos je možen tudi z vsakim prehodom iz drugih držav, vendar pa zaradi trenutnega stanja v državi, turisti ne predstavljajo težave. Članek je nastal s pomočjo Direktorata za gozdarstvo in lovstvo, Direktorata za kmetijstvo in Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (mag. Breda Hrovatin, dr.vet.med - Vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali).  Bolezen na nova in neokužena območja največkrat vnesejo okuženi divji prašiči. Za prenos bolezni na daljše razdalje pa je ponavadi kriv človek s svojim ravnanjem (odmetavanje ostankov hrane, ki vsebujejo meso okuženih živali). Ko je bolezen prisotna, se širi predvsem z neposrednim stikom zdravih domačih ali divjih prašičev z okuženimi (mrtvimi ali bolnimi) domačimi ali divjimi prašiči.

Mon, 26. Oct 2020 at 08:44

160 ogledov

Stroški prireje mleka še naprej naraščajo
Po četrtletni študiji stroškov, ki jo je izvedel Nemški urad za kmetijsko ekonomijo in študije podeželja (BAL), so stroški prireje mleka - s trenutnimi podatki iz julija 2020 - še naprej naraščali, cena mleka pri kmetih pa je v enakem obdobju padla. V primerjavi z januarjem 2020, so se stroški prireje mleka julija zvišali za več kot en cent, na 46,95 centov/kg. Cena mleka se je v istem obdobju znižala za natančno dva centa in je znašala le 31,24 centov /kg. Trenutni rezultati kažejo znaten primanjkljaj v višini 33 odstotkov. Elmar Hannen, rejec krav molznic v nemškem Klevu in član uprave BDM in EMB, povzema razmere v nemškem sektorju mleka: »Prvo leto po sektorski strategiji nemške organizacije kmetov DBV, nemškega združenja mlekarske industrije MIV in nemške zadružne zveze DRV, na trgu z mlekom še ni nobenega izboljšanja. Položaj rejcev se je v tem letu kvečjemu poslabšal. Zaradi zahtevnejše pridelave krme in suše se soočamo s povečanjem stroškov. Vendar teh dodatnih stroškov ni mogoče prenesti naprej, zato jih moramo kriti rejci sami. To pa še poveča obstoječi primanjkljaj, zato se brez učinkovitih rešitev ne bomo rešili iz tega položaja in bomo še naprej množično izgubljali kmetije.« Razmerje med ceno in stroški ponazarja, v kolikšni meri cene mleka pokrivajo stroške prireje. Julija 2020 so rejci iz cene mleka lahko pokrili le 67 % svojih stroškov prireje; primanjkljaj je tako znašal 33 %.

Mon, 26. Oct 2020 at 08:15

185 ogledov

Odgovorna uporaba protimikrobnih sredstev pri živalih
Protimikrobna zdravila so pomembna zdravila za zdravljenje nalezljivih bolezni. Slaba stran uporabe teh zdravil je tveganje, da povzročitelji bolezni razvijejo mehanizme za obrambo pred zdravili, zaradi česar je zdravilo manj učinkovito. Da bodo protimikrobna sredstva učinkovita, bi morale prevladati najboljše prakse za uveljavljanje zdravja in dobrega počutja ter preprečevanja bolezni pri živalih. To bo zmanjšalo potrebo po uporabi antibiotikov, preprečilo prekomerno uporabo ali zlorabo zdravil in pomagalo ohranjati njihovo učinkovitost.   Poročilo poudarja zmanjšanje za več kot 34,6 % celotne prodaje veterinarskih protimikrobnih zdravil med letoma 2011 in 2018 za 25 držav po Evropi, ki so v tem obdobju zagotovile podatke. Dobra novica je, da je bil v nekaterih državah ugotovljen opazen upad prodaje. Druga razveseljujoča novica pa je trend zmanjševanja kritično pomembnih antibiotikov, zlasti prodaja polimiksinov (kolistin), ki se je med letoma 2011 in 2018 zmanjšala za 69,8 %. Ne spreglejte povsem nove knjige Bolezni goveda in drobnice, ki jo lahko prelistate in kupite s klikon na naslovnico: Zveza veterinarjev Evrope (FVE) pozdravlja rezultate poročila. Kaže, da je sektor zdravstvenega varstva živali na pravi poti, vendar poudarja potrebo po usklajenih ukrepih za odgovorno in premišljeno uporabo antibiotikov tako pri živalih kot pri ljudeh. FVE se močno zavzema za pristop „eno zdravje“ (One Health) in je sprejel praktične ukrepe za spodbujanje odgovorne uporabe, kot so kampanje ozaveščanja, smernice in dokumenti o politikah. FVE čestita vsem akterjem združenja One Health, ki si skupaj prizadevajo za dobro zdravje in dobro počutje, pa tudi za odgovorno uporabo protimikrobnih sredstev v skladu s ciljem Farm to Fork, bolj trajnostnim sistemom kmetovanja.   Naslednji cilj je boljši vpogled v uporabo antibiotikov na živalske vrste in vpliv na protimikrobno odpornost. Cilj FVE je okrepiti preprečevanje bolezni in nadalje zmanjšanje porabe protimikrobnih zdravil. Posebna pozornost bo namenjena podpori držav, ki jih pogosto uporabljajo, saj opažamo, da je med državami še vedno velika razlika v prodaji (od 2,9 do 466,3 mg / PCU).   Skupno zmanjšanje prodaje veterinarskih protimikrobnih zdravil med letoma 2011 in 2018: • Skupna prodaja - 34,6 %; • polimiksini (Colistin) - 69,8 %; • Cefalosporini tretje in četrte generacije - 24,4 %; • fluorokinoloni - 4,2 %.

Fri, 23. Oct 2020 at 11:38

193 ogledov

Francoskega mlekarskega giganta obtožujejo onesnaževanja rek
Organizacija Disclose, ki je preiskvala Lactalis trdi, da je podjetje v več obratih kršilo okoljske predpise in v reke izpuščalo ostanke iz predelave mleka, ki so bili krivi tudi za pogine rib, poroča medijski partner EURACTIV-a, The Guardian. Med celoletno preiskavo Lactalisa, so v Discloseu ugotovili, da je kar 38 proizvodnih obratov Lactalisa v Franciji, kršilo okoljske predpise. Po poročilu sodeč je to velikokrat vključevalo sproščanje stranskih proizvodov iz čistilnih naprav ter z mlekom povezanih ostankov v reke, ki so bili v večjih količinah  smrtni za vodne organizme. Med onesnaženimi so se znašle nekatere najbolj znane reke, kot je Loire, na območju okoli Saint-Florent-le-Vieil, Véronne v regiji Auvergne, Seiche, ki teče skozi Bretanjo in Isère pred vrati naravnega parka Vercors. "Informacije, ki smo jih lahko zbrali, razkrivajo ogromen škandal z onesnaževanjem okolja," je zatrdil Geoffrey Livolsi z Disclosea, ki je vodil preiskavo. Pogostost onesnaževanja zato sproža resna vprašanja o nespoštovanju okoljskih predpisov. "Med preiskavo so preučili dejavnosti 60 od približno 70 proizvodnih obratov podjetja. Glede na izsledke kaže, da več kot polovica, med letoma 2010 do danes, v določenih obdobjih ni upoštevala predpisov državnega okoljskega zakona, pri čemer se je v zadnjih nekaj letih pojavilo veliko primerov neskladnosti," trdijo v poročilu. Lactalis se opisuje kot vodilna v svetu v mlekarski industriji. Je lastnica blagovnih znamk po vsem svetu in zaposluje približno 80.000 ljudi v 94 državah s prometom v višini 18,5 milijard evrov. V izjavi so v Lactalisu za Guardian dejali: "Pristop skupine Lactalis do družbene in okoljske odgovornosti se je v nekaj letih stalno izboljševal, za kar so namenjena znatna sredstva." Družba je poudarila, da predpisi dovoljujejo "enkratne prekoračitve in to ne pomeni nujno, da je prišlo do onesnaženja". Dodali so še: "Ob tem skupina Lactalis priznava obstoj začasnih neskladnosti in je zato že izvedla ambiciozen naložbeni načrt, da se te neskladnosti ne bi ponovile. Na primer, v zadnjih 10 letih je veliko obratov sodelovalo ali je trenutno vključenih v program posodobitve ali zamenjave." Družba je dejala, da je v izboljšanje čistilnih naprav za odpadne vode že vložila 60 milijonov evrov. Ugotovitve o onesnaževanju prihajajo ob ponovnem osredotočanju Francije na čiščenje rek v državi, saj so si postavili cilj, da bodo do olimpijskih iger v Parizu leta 2024, v Seni lahko državljani varno zaplavali. Objava poročila organizacije Disclose je ta teden povzročila pozive k poostritvi obstoječih predpisov in k vzpostavitvi močnejšega varstva okolja. "Trenutni sistem regulacije in nadzora za kmetijska podjetja, ki predstavljajo tveganje za okolje, je popolnoma zastarel in neučinkovit," je dejala Suzanne Dalle, ki je v Greenpeaceu v Franciji zadolžena za kmetijske kampanje. "V tem primeru je Lactalis dovolil, da se onesnaževanje v objektih ponavlja, kar ima dramatične posledice za reke in v njih živeče organizme. Zato je treba nujno okrepiti predpise, nadzor in s tem povezane kazni. " Med najbolj znanimi blagovnimi znamkami podjetja Lactalis je paleta Président, ki se prodaja v 160 državah, iz mleka pa predeluje tudi številne specialne francoske sire, ki veljajo za njihov simbol.  

Fri, 23. Oct 2020 at 08:01

317 ogledov

Za prepoved uporabe "nerealnih" opisov vegetarijskih živil
Reuters poroča, da bi predlagane spremembe zakona o kmetijstvu prepovedale tudi opisovanje nemlečnih izdelkov kot "podobnih" ali v "slogu" mleka, masla ali sira. Kmetje pravijo, da so ti ukrepi potrebni za zaščito kupcev pred zavajanjem, zdravniške skupine, okoljevarstveniki in podjetja, ki izdelujejo vegetarijanske izdelke, pa pravijo, da bi bil s tem storjen korak nazaj pri izpolnjevanju okoljskih in zdravstvenih smernic. Predlogi sprememb bodo obravnavani med razpravo o širših reformah kmetijstva. V skladu s predlagano spremembo bi bili izrazi, kot so zrezek, klobase, burger in hamburger, dovoljeni samo za izdelke, ki dejansko vsebujejo meso. Evropsko sodišče je pred tremi leti že prepovedalo uporabo poimenovanja "sojino mleko" in "veganski sir", zato se izrazov, kot so mleko, smetana, maslo, sir in jogurt, ne sme uporabljati za izdelke, ki niso narejeni iz mleka. Evropsko združenje kmetov Copa Cogeca pravi, da bi morala Evropska unija narediti konec "nerealnim" opisom živil. Trdi, da bi dopuščanje uporabe izraza, kot je "veganski hamburger", odprlo Pandorino skrinjico, ki bi zmedlo potrošnike in škodilo kmetom. Na drugi strani pa skupina zagovornikov rastlinske hrane, vključno s proizvajalci Unilever in Ikea ter Evropskim zdravniškim združenjem, njihove predloge označila za "nesorazmerne in neskladne s sedanjo podnebno krizo". Nekatere strankarske skupine iščejo mehkejši pristop. Predlog, ki so ga podprli socialisti, bi še naprej dovoljeval nekatere izraze za izdelke brez mesa, ki se že uporabljajo, vendar le, če je na embalaži jasno navedeno, da ne vsebujejo mesa.

Thu, 22. Oct 2020 at 08:47

184 ogledov

Eksistenčna kriza za prašičerejce
Za nemške prašičerejce nespremenjene nizke cene pomenijo predvsem eno; velike gospodarske izgube med rejci, ki pa za zdaj še niso preverjene. Vprašanje je kako dolgo bodo prašičerejci še zdržali, toda izboljšanja stanja za zdaj še ni videti, saj se na trgu povečuje število neprodanih prašičev in pujskov. Interesna skupina prašičerejcev v Nemčiji (ISN) trenutno ocenjuje, da presežek šteje okoli 400.000 prašičev. Strokovnjaki ISN pa ocenjujejo, da se temu številu vsak teden doda novih 70.000 in 90.000 prašičev. ISN zato poziva k čimprejšnjemu ponovnemu zagonu nekaterih klavnic, ter klavnicama Weidemark v Söglu in Vion v Emsteku predlaga,  da pričneta z zakolom večjega števila prašičev. Še vedno namreč obratujeta na zelo zmanjšanem številu zakolov. Tudi na lokaciji Tönnies v Rheda-Wiedenbrücku, kjer je bil zakol poleti za štiri tedne prekinjen, zmogljivosti obratovanja še niso povečali. Kot pravijo na ISN bi to lahko izvedli s prilagodljivejšim delovnim časom za zaposlene. "Ker so klavnice opazno zmanjšale klavne zmogljivosti, so posledično rejci, pitalci in odkupovalci prašičev pod vse večjim pritiskom," pravi Franz-Josef Holzenkamp, ​​predsednik nemškega združenja Raiffeisen (DRV). Masa zaklanih prašičev se iz tedna v teden povečuje in vse težje je tržiti te prašiče, ki ostajajo v hlevih in še naprej rastejo. "Kljub vsemu se zdi, da se politika ne zaveda vse hujših težav v prašičereji," kritizira Holzenkamp. Skrbi rejcev in mesarjev še dodatno naraščajo zaradi dogajanja z drugim koronskim valom ter naraščajočim številom primerov afriške prašičje kuge (skupno število potrjenih primerov na dan 21. oktober je 71), ki lahko še poslabša, že tako oslabljeno trgovanje s prašiči. Presežek prašičev preprečuje dvig cenCene klavnih prašičev, svinj in pujskov v Nemčiji ostajajo stabilne, vendar zelo nizke, nižje so samo v Belgiji. Tudi belgijski trg je namreč pod hudim pritiskom, saj v Nemčiji zakoljejo manj belgijskih prašičev, zato le-ti ostajajo v svoji državi. Nemško združenje proizvajalcev (VEZG)potrjuje, da presežek klavnih prašičev na nemškem trgu še naprej raste, odkupne cene pa ostajajo na nizki ravni. Trg z mesom v preteklem tednu kaže uravnotežen trend, trgovci pa naročila za prihodnji teden oddajajo previdneje. Cene najpomembnejših kosov prašičjega mesa so trenutno stabilne, še poroča VEZG. Cene prašičev po 1,27 evra VEZG poroča o izredno nizki odkupni ceni klavnih prašičev, k je 1,27 evra za kilogram mesa za obdobje od 22. do 28. oktobra. Število prašičev, primernih za prodajo pa se je v tem obdobju povečalo in je znašalo 326.600 glav, kar je za dobrih 14 odstotkov več kot pretekli teden, ko je bilo teh prašičev 285.300. Povprečna teža za zakol narašča in je znašala 99,8 kg, kar je za 0,3 kg več kot v preteklem tednu.
Teme
hlev za molznice enostavna gradnja

Zadnji komentarji

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Zanimiva in enostavna rešitev za širitev hleva