Mladi kmetje lažje do kmetijskih zemljišč
V EU le šest odstotkov vseh površin zemljišč upravljajo kmetje, mlajši od 35 let
Klara Nahtigal
Kmečki glas

Petek, 6. december 2019 ob 10:31

Odpri galerijo

Vir fotografije: fginsight.com

V EU več kot polovico kmetijskih zemljišč upravljajo kmetje, starejši od 55 let, skoraj tretjino pa kmetje, starejši od 65 let. Nasprotno pa le šest odstotkov od vseh površin zemljišč upravljajo kmetje, mlajši od 35 let. Za izboljšanje situacije je potreben generacijski prenos, ki bi novim in mladim kmetom omogočil vstop v poklic in zagotovil prihodnost evropske kmetijske dejavnosti.

To priznava tudi Evropski parlament, ki je v svojem poročilu o reformi skupne kmetijske politike (SKP) zapisal, da je treba mladim kmetom olajšati dostop do kmetijskih zemljišč. Hkrati pa v parlamentu ugotavljajo, da postopki in pogoji pridobivanja neposrednih plačil bodoče kmete prej ovirajo namesto, da bi jih spodbujali h kmetovanju. To pa pomeni, da je do njih trenutno upravičen le eden od treh novih kmetov.

Precej »brezplačnih« pogodb

Vse pogosteje bodoči kmetje iščejo tudi bolj nekonvencionalne oblike dostopa do zemljišč. Številni se odločajo za sklepanje obojestransko ugodnih dogovorov z lastnikom zemljišč ali že uveljavljenim kmetom, ki ima na voljo zemljišče in želi, da se ga uporabi za razvoj nove kmetijske dejavnosti. Takšni sporazumi lahko vsebujejo veliko različnih poslovnih in pravnih oblik. V nekaterih primerih bosta novi kmet in že uveljavljen kmet postala poslovna partnerja; v drugih primerih pa bo njuno razmerje bližje klasičnemu najemu zemljišča. Pogosto uporabljana pogodba je posodbena pogodba »Commodat« ali »posojilo za uporabo«. V poročilu Komisije za obdobje 2016/17 je le-ta opisana kot »negotova brezplačna pogodba«, ki omogoča vzpostavitev partnerstva brez sklenitve običajne najemne pogodbe. To pa kmete postavlja v negotov položaj, brez zagotovljenega jamstva za čas obdelovanja zemlje ter brez jamstvo v zvezi s ceno najema.


				Vir fotografije: Irish Farmers Journal 			Vir fotografije: Irish Farmers Journal

Komisija odločena pomagati mladim kmetom

Evropska komisija priznava, da oviran dostop do kmetijskih zemljišč mladim in bodočim kmetom predstavlja veliko oviro, ki bo prednostno obravnavana v okviru SKP po letu 2020. Komisija nadalje navaja, da bodo mladi kmetje osnovne zahteve za upravičenost do subvencij, izpolnili tudi z omenjeno posodbeno pogodbo, do denarja pa bodo upravičeni uporabniki zemljišča in ne imetniki-lastniki. Fiona Lally, pooblaščenka za komuniciranje pri Evropskem svetu mladih kmetov (CEJA), je za Euractiv povedala, da so imele države članice že veliko pobud za olajšanje prenosa zemljišča med starejšo in mlajšo generacijo kmetov. Ti vključujejo predvsem vzpostavitev partnerstev, po vzoru Irske službe za mobilnost zemljišč - podporni storitvi za kmete in kmečke družine, ki razmišljajo o širitvi ali spremembi dejavnosti. Omogoča jim, da raziščejo svoje možnosti in jim pomaga pri dolgoročnem najemu in tudi pri sporazumih o sodelovanju, kot so partnerstva, deljeno kmetovanje ali reja živali po pogodbi, … Fiona Lally je še povedala, da takšni pisni sporazumi med kmeti udeleženci, ne bi smeli ogroziti njihovega dostopa do evropskega denarja, čeprav v praksi to ni vedno tako.


Najemnina pogosto nad zakonsko določeno ravnjo

David Dupuis iz gibanja Terre-en-Vue, ki si prizadeva olajšati dostop do zemljišč v Belgiji, je dejal, da se zaradi sorazmerno nizkega povprečnega osnovnega plačila na hektar v primerjavi z administrativnim stroškom oddaje vloge za subvencije, veliko mladih tržnih zelenjadarjev sploh ne odloči za oddajo. Povedal je še, da je povprečno osnovno plačilo za kmete v Valoniji leta 2019 znašalo 114,15 evra na hektar na leto. Skupaj z zeleno komponento in plačili za mlade kmete, je to znašalo 400 evrov na hektar na leto.

Izpostavil je, da se subvencije še vedno izplačujejo za običajne kmetijske dejavnosti, čeprav se mnogi mladi kmetje ukvarjajo z inovativnimi projekti - z neobičajnimi dejavnostmi na majhnih kmetijskih površinah.

V mnogih primerih tržni zelenjadarji delajo na zemljiščih drugih kmetov, ki osnovna plačila obdržijo zase. To velja predvsem za starejše kmete, saj so prav oni pogosto tisti, ki ponujajo zemljišča zelenjadarjem in tako izkoristijo premije za zagotovitev upokojitve. Lastniki zemljišč tudi pogosto zaračunavajo najemnino, ki je pogosto precej nad zakonsko določeno ravnjo, ki jo določa zakon.

(Povzeto po Euractiv)

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 21. Jan 2020 at 08:13

432 ogledov

Odkune cene mleka v Sloveniji
Kot pravijo v naših mlekarnah, visoke odkupne cene že vplivajo na konkurenčnost na domačem, predvsem pa na tujih trgih. Kljub temu so naše mlekarne v novo leto stopile z bistveno višjo ceno mleka od povprečne v državah, s katerimi na trgu tekmujejo. Letošnje leto bodo zato usmerile v ohranitev konkurenčnosti na domačem in na tujih trgih, ključne bodo inovacije in hitro prilagajanje novim razmeram na trgu. Napovedujejo zmerno rast prireje mleka v EU, odkupne cene pa bodo tudi pri nas začele prehajati na nivo dolgoletnega povprečja, ki bo nižje od povprečne cene v letu 2019. Bodo mlekarne uspele zadržati visoke odkupne cene? Več preberite v Kmečkem glasu (22. 1.2020)

Tue, 14. Jan 2020 at 13:34

156 ogledov

Šestindvajset novih rekorderk v prireji mleka
V iztekajočem se preteklem letu, je Društvo rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji, na Oddelku za zootehniko v Grobljah, organiziralo 28. občni zbor članov. Številni udeleženci, ki jih zanima nadaljnja usoda govedoreje ter tržna prireja mleka, so prisluhnili nagovorom gostov ter poročilu o delovanju društva v preteklem letu in z velikim zanimanjem spremljali predstavitev krav z življenjsko mlečnostjo nad 100.000 kg ter podelitev nagrad rejcem za posebne rejske dosežke. V Sloveniji je življenjsko mlečnost nad 100.000 kg pri črno-beli pasmi doslej doseglo 153 krav. Prva krava, ki je presegla to mlečnost je bila leta 1994 krava Vera črno-bele pasme iz črede Antona in Jureta Zidarja iz Ribnice. Do preteklega leta je bilo največ krav z življenjsko mlečnostjo nad 100.000 kg potomk slovenskih bikov (91), 31 je bilo potomk tujih bikov, pet pa jih je bilo iz pripusta. Skupnemu številu pa se je pridružilo še 26 lanskih rekorderk, kar je največ do sedaj. Več podatkov o rekorderkah si preberite v prihodnji številki Kmečkega glasa, ki izide v sredo 15. januarja 2020.

Mon, 6. Jan 2020 at 13:21

219 ogledov

Kmetje se spopadajo z uničujočimi požari
Avstralski kmetje so minuli petek pripravili večje zaloge krme in goriva in se s tem pripravili na napovedan minuli vroč vikend, ki bi lahko ponovno sprožil uničujoče požare, ki so že opustošili večji del avstralske vzhodne obale. Največ škode so utrpeli kmetje na dveh ključnih območjih za prirejo mleka: v vzhodnem Gippslandu v Viktoriji in na obali Novega Južnega Walesa (NSW), ki sta bili v novem letu močno požgani in sta že trpeli za posledicami hude suše. V trgovskih verigah trdijo, da požarna kriza za zdaj še ne vpliva na oskrbo s svežim mlekom, Shaughn Morgan vodja NSW Dairy Connect, pa je za The Guardian povedal, da se bo tudi to zgodilo, če bo še naprej tako intenzivno gorelo. foto: Robert Miller »Mnogi kmetje ne morejo odpeljati mleka s svojih kmetij, zato ga trenutno zlivajo proč,« je dejal in dodal, da so in kljub vztrajno nizkim cenam mleka hvaležni predelovalcem, ki ga kljub temu še naprej plačujejo. Zaradi požarov je veliko cest zaprtih, kar onemogoča dobavo krme na kmetije. »Brez krme so kmetje pod velikim pritiskom,« je povedal Morgan. Predsednik Združenih mlekarn v Viktoriji, Paul Mumford, je dejal, da so v vzhodni Gippsland in na severovzhodu države poročali o škodi s pašnikov in o nekaterih izgubah zalog krme, veliko težavo povzroča tudi požarna škoda na infrastrukturi. Max Roberts, predsednik predelovalcev mleka Bega je potrdil oteženo zbiranje mleka. »Zaradi požarov nismo mogli do kmetij, kmetje pa ne do svojih krav na pašnikih. Nekateri rejci krav niso pomolzli več kot 50 ur, kar ima lahko resne posledice za zdravje krav.« Dejal je še, da so se ukvarjali predvsem z dobavo krme in dizelskega goriva na kmetije, reševalne službe pa so pomagale pri prevozu cistern za mleko na kmetije. »Zelo nenavadno je, če se imaš za prevoz cisterne z mlekom policijsko spremstvo, vendar to se trenutno dogaja.« Koliko Bego stane mleko, ki ga kmetje zlivajo proč, ni povedal, je pa prepričan, da bi bila škoda nedvomno večja, če bi te kmetije prenehale z delovanjem. Steve Guthrey nekdanji rejec, ki zdaj prideluje krmo za živino je dejal, da se boji, da bi se požari proti severovzhodu in severozahodu združili. »Zdaj nam je zmanjkalo še vode za namakanje. Jezovi so skoraj prazni ... Pred nami je še dolgo poletje,« je sklenil. Foto: News.com.au V Viktoriji gori 31 požarov (na dan 6. 1. 2020); kmetje v jugovzhodnem delu Novega Južnega Walesa (NSW), so od božiča v požarih izgubili že 2800 rejnih živali; oddelek za primarno industrijo (DPI) v NSW kmetom zagotavlja oskrbo živali, evtanazijo ter pokop, če je to potrebno; skupno so požari v tej sezoni ubili kar pol milijona živali, vključno z živino po južni obali NSW in v Gippslandu v Viktoriji. na tisoče govedi, ovc in konj je umrlo v plamenih, veliko so jih morali poškodovanih tudi evtanazirati. Foto: News.com.au Izpoved avstralskega kmeta Roberta Millerja: »Požari so mi uničili več kot 160 hektarjev pašnikov v bližini Miltona, kar je polovica mojega posestva. Polovico črede telic sem uspel rešiti v bližini Cobarga, na novoletni dan pa jih je približno 200 umrlo v plamenih. Spopadanje z ognjem je že tako ali tako čustveno in stresno, potem pa moraš še usmrtiti svoje, v požarih poškodovane živali ...,« je Miller pretreseno povedal za ABC News. »Zaprte ceste pomenijo omejen dostop do krme, potreben za prehrano živali, ki so preživele ogenj. Zmanjkalo nam je krme, čakamo na tovornjake, da jo pripeljejo, vendar je prevoz sena v teh razmerah preveč tvegan, pašniki pa so nam vsi zgoreli,« je povedal avstralski kmet in skrušeno sklenil: »Zdaj nismo več niti puščava, ampak lunarna pokrajina.« Opustošen pašnik, Foto: Robert Miller

Mon, 6. Jan 2020 at 10:00

197 ogledov

Mladi si moramo upati
Pogled na novozgrajeni hlev za 28.000 piščancev na kmetiji 35-letnega Francija Fingušta z Zgornje Gorice v Račah, poleg velike naklonjenosti do kmetijstva, razkrije tudi simpatijo do Nogometnega kluba Maribor. Rumena fasada 95 metrov dolgega in 17 metrov širokega hleva, z značilno vijoličnimi ploskvami pri odprtini oken, pa to še dodatno potrjuje. Ker mešana kmetija z molznicami, plemenskimi svinjami s pujski in piščanci zahteva veliko dela, se tekem NK Maribor zdaj redkeje udeležuje in več časa preživi s partnerko Vanjo in njunima hčerkama; 7-letno Neli in 2-letno Asjo. Franci odkrito pove, da kmetijstvo danes terja veliko poguma. »Mladi si moramo upati, vendar hkrati poznati omejitve, tudi pri reji živali. Predvsem pa je pomembna sloga v družini,« uvodoma pove Franci, ki se je za mehanika in kmetijskega tehnika izučil na mariborski Biotehniški šoli.   Kmetuje skupaj s starši, že upokojenim Stanislavom in Marijo, partnerka Vanja, ki je zaposlena in opravlja delo trgovke, pa mu z veseljem priskoči na pomoč tudi pri kmetijskih opravilih, kadar jo potrebuje. Franci pojasni svojo poklicno kmetijsko pot, ko mu je oče po končanem šolanju zaupal in predal v skrb plemenske svinje s pujski. »Poskrbi zanje, delaj in zasluži,« je dejal Stanislav, ki je priznal, da se je Franci reje lotil nadvse preudarno in ob tem spoznal resnično vrednost zasluženega denarja. Več pa v prvi letošnji številki Kmečkega glasa, ki je že v prodaji.

Wed, 18. Dec 2019 at 08:14

478 ogledov

Decembra na paši
Na mešani kmetiji Merčnik v Benediktu, lahko še v decembrskih dneh na paši opazujete čredo krav dojilj s teleti. Med njimi pa se prav domače počuti tudi oven, brez katerega njihova čreda ni popolna.

Thu, 12. Dec 2019 at 09:16

322 ogledov

Povezava med cepljenjem, abortusi ali mrtvorojenimi mladiči
Cepljenje goveda in drobnice proti bolezni modrikastega jezika (BTV) pri nas poteka že tretje leto, uporabljenih je bilo že nekaj več kot 2,5 milijona odmerkov cepiva BTVPUR francoskega proizvajalca Merial. V vseh treh letih so veterinarji uporabljali enako cepivo, z enakim sevom. Lani, ko smo o tej temi že pisali, so se predvsem govedorejci po cepljenju soočali s pregonitvami pri kravah, zvrgavanji odmrlih plodov in nevitalnimi oz. mrtvorojenimi teleti in če se je stanje pri njih nekoliko umirilo, pa so letos neželene učinke izpostavili tudi rejci drobnice, ki se lani glede te problematike še niso opredelili. Gre za opažanja rejcev, ki jih je praktično nemogoče dokazati in vzročno povezati s cepljenjem, dejansko stanje v dejavnosti reje drobnice pa kaže zaskrbljujočo sliko. Veterinarji so prepričani, da je neželenih učinkov izredno malo, kar se sklada z majhnim številom uradno prijavljenih primerov neželenih učinkov. Kaj se torej dogaja na terenu? Plodnost plemenic je v občutnem trendu upadanja, veliko je abortusov, jagnjijo se mrtvorojeni mladiči, od majhnega števila prijavljenih primerov pa jih je še manj dokazano vzročno povezanih s cepljenjem. So glavni krivec za težave v tropih plemenskih živali res okužbe z zajedavci? Več so preberite si v prihodnji 51. številki Kmečkega glasa, ki izide v sredo 18. decembra.
Teme
Generacijski prenos najemne pogodbe

Prijatelji

Manca MirnikKmečki glasAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Mladi kmetje lažje do kmetijskih zemljišč