Postavil prvi pig port hlev za ekološko rejo prašičev v Sloveniji
Blaž Lečnik iz Šentjanža pri Dravogradu, je mladi prevzemnik in prvi v Sloveniji, ki se je opogumil in postavil sodoben hlev za ekološko rejo prašičev po sistemu Pig port.
Klara Nahtigal
Kmečki glas

Petek, 8. november 2019 ob 08:05

Odpri galerijo

Najnovejši hlev za rejo prašičev pitancev v Sloveniji po sistemu PIGPORT

Blaž Lečnik iz Šentjanža pri Dravogradu, je mladi prevzemnik in prvi v Sloveniji, ki se je opogumil in postavil sodoben hlev za ekološko rejo prašičev po sistemu Pig port. Gre za odprt hlev in predstavlja alternativo konvencionalnim hlevom ter omogoča, da se prašiči v njem kar najbolje počutijo. Hlev je enostaven in omogoča dobro počutje živali, nizko potrošnjo energije in zagotavljajo veliko učinkovitost pri oskrbi živali. Pri sami izgradnji se lahko uporabi veliko lesa, tudi Blaž ga je, a bi ga uporabil še mnogo več, če bi še enkrat gradil.

				Lesena zunanjost sodobnega hleva

Lesena zunanjost sodobnega hleva

				Blaž Lečnik iz Šentjanža pri Dravogradu z dekletom Nejo in Erom

Blaž Lečnik iz Šentjanža pri Dravogradu z dekletom Nejo in Erom

Več o hlevu ter o mladem Korošču, ki je bil med kandidati za inovativnega mladega kmeta, si preberite v posebni prilogi o sodobnih hlevih v 47. številki Kmečkega glasa, ki izide v sredo 20. novembra.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 19. Feb 2020 at 09:20

83 ogledov

Vsako cepljenje predstavlja tveganje
Zgodbe rejcev o izkušnjah s cepivom proti bolezni modrikastega jezika (BTV) je potrdila tudi skupina veterinarjev iz posameznih regij, ki so za Kmečki glas spregovorili le v zameno za anonimnost, saj bi razkritje identitete lahko prispevalo k izgubi njihove službe. »Težave na terenu so in tega se veterinarji zavedamo, zato si želimo, da bi veterinarska stroka javno priznala, da je vendarle nekaj narobe s tem cepivom. Zaščita živali proti boleznim je dejstvo, vendar bi morali pretehtati uporabo tega cepiva in raziskati kaj se dogaja in zakaj.« To se najverjetneje ne bo zgodilo predvsem zato, ker obvezno cepljenje proti BTV veterinarskim ambulantam s koncesijo prinaša tudi dober zaslužek. Več informacij pa vas čaka v naslednji številki KG, ki izide 26. februarja 2020.

Wed, 19. Feb 2020 at 08:57

70 ogledov

Novi obrazi, izzivi in nove zamisli
Soočanje z izzivi v kmetijstvu v tem času ni enostavna naloga, še posebej ne za živinorejo, ki je skoraj v vsaki razpravi o usodi našega planeta omenjena kot krivec za onesnaževanje in globalno segrevanje. Ker pa bi kljub tem obtožbam vsi Zemljani radi jedli kakovostno in zdravo hrano, čedalje bolj pomembno postaja vprašanje, kako doseči sprejemljivo ravnotežje med človeškimi željami in potrebami ter naravo. Več v Kmečkem glasu, ki izide 19. 2. 2020

Fri, 7. Feb 2020 at 10:50

331 ogledov

Izzivi za slovenske kmetije po letu 2020
Na Biotehniški fakulteti, oddelku za zootehniko na Rodici, potekajo strokovna predavanja, ki jih izvajajo študentje v okviru predmeta prenosa znanja v prakso. V sodelovanju z mentorji in vabljenimi predavatelji iz Slovenije so izpostavili nekaj pomembnih izzivov pri prireji mleka na kmetijah. Kako z enostavnimi ukrepi izboljšati proizvodne in ekonomske rezultate na kmetijah, pa si preberite v eni od naslednjih številk Kmečkega glasa.

Tue, 4. Feb 2020 at 08:55

423 ogledov

Je cepljenje uničilo več tropov kot zveri?
»Ni res, da smo lani predstavniki KGZS in rejskih združenj na seji s predstavniki veterinarske stroke (UVHVVR, VZB, NVI) soglasno podprli izvedbo petletnega programa cepljenja proti bolezni modrikastega jezika (BTV), ki se konča leta 2021,« je Roman Savšek, predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije (ZDRDS), popravil nedavno izjavo predsednika Veterinarske zbornice Slovenije iz. prof. dr. Ožbalta Podpečana, dr. vet. med. »Na KGZS smo res imeli omenjeni sestanek ter izpostavili težave pri reji drobnice. Res je, da so me vprašali, ali bomo rejci drobnico v prihodnje še cepili proti BTV ali ne, vendar se o tem v imenu vseh osem tisočih rejcev drobnice brez njihove potrditve še nisem mogel jasno opredeliti. Zato so očitno sklepali, da cepljenje podpiramo,« je pojasnil Savšek in še enkrat poudaril njihovo napačno sklepanje. Na sestanku ni bilo nobenega glasovanja, če bi bilo, bi se vzdržal. Cepljenja vsekakor ne bi podprl, ne bi bil pa niti proti, vsaj dokler o tem ne presodijo rejci,« je povedal. Ko je decembra koordiniral odkup jagnjet, je poklical preko sto rejcev, ki skupaj redijo od pet do šest tisoč ovc, a je za prodajo dobil zgolj dvajset jagnjet. »To je zelo malo. Ne vem, zakaj si odgovorni zatiskajo oči pred to težavo. Stranski učinki po cepljenju nam uničujejo trope ter zmanjšujejo dohodek in tudi zato bo marsikateri rejec prenehal s to dejavnostjo.« Več preberite v Kmečkem glasu št.6, ki izide v sredo 5. februarja 2020.

Mon, 27. Jan 2020 at 13:24

218 ogledov

Zgodovinsko presegle cene mleka v Nemčiji in Avstriji
Slovenske odkupne cene mleka so v letu 2019 zgodovinsko presegle celo cene mleka v Nemčiji in Avstriji. So bistveno višje kot v državah vzhodne Evrope (Poljska, Madžarska in Slovaška), s katerimi slovenske mlekarne tekmujejo na izvoznih evropskih in globalnih trgih, z njihovo poceni ponudbo pa se srečujemo tudi na slovenskem trgu. Kot pravijo v naših mlekarnah, visoke odkupne cene že vplivajo na konkurenčnost na domačem, predvsem pa na tujih trgih. Kljub temu so naše mlekarne v novo leto stopile z bistveno višjo ceno mleka od povprečne v državah, s katerimi na trgu tekmujejo. Letošnje leto bodo zato usmerile v ohranitev konkurenčnosti na domačem in na tujih trgih, ključne bodo inovacije in hitro prilagajanje novim razmeram na trgu. Napovedujejo zmerno rast prireje mleka v EU, odkupne cene pa bodo, tudi pri nas, začele prehajati na nivo dolgoletnega povprečja, ki bo nižje od povprečne cene v letu 2019. Bodo mlekarne uspele zadržati visoke odkupne cene? »Trenutna odkupna cena mleka v Ljubljanskih mlekarnah je ena višjih v Sloveniji in v tem delu regije,« je pojasnil Anton Jakljevič, direktor odkupa mleka v Ljubljanskih mlekarnah. Čeprav je bila v Sloveniji v letu 2019 za okoli 1,5 odstotka nižja prireja v primerjavi z letom 2018, smo v Ljubljanskih mlekarnah odkupili preko 221 milijonov litrov mleka, kar je za 10 milijonov oziroma za 4,5 odstotke več kot v letu 2018. »Trudimo se ohranjati konkurenčne in primerljive odkupne cene mleka, v zadnjem obdobju pa celo več kot to. Zato v ceni mleka ne vidimo tveganja za selitev dodatnih količin mleka na italijanski trg,« pojasni Jakljevič, ki je prepričan, da je za večino rejcev krav molznic, poleg cene mleka pomembno tudi dolgoročno sodelovanje, varnost in stabilnost poslovanja, ki ga nudijo v njihovi mlekarni, za kar se bodo trudili tudi v prihodnje. V letu 2019 je odkupna cena mleka naraščala predvsem tudi zaradi večjega domačega povpraševanja po slovenskem mleku, saj ga naše mlekarne kupujejo za predelavo v mlečne izdelke z oznako Izbrana kakovost Slovenije. »Tudi v Mlekarni Celeia kupujemo in predelujemo samo slovensko mleko, saj se zavedamo odgovornosti do domače prireje in do ozavešlanja slovenskih kupcev o kakovosti mleka s slovenskih kmetij in izdelkov, v katere ga predelamo. Naše izdelke, predvsem sire, jogurte in smetane prodajamo tudi zunaj države, predvsem v BIH, na Hrvaškem, v Makedoniji in Italiji,« je pojasnil Vinko But, direktor Mlekarne Celeia. V letu 2019 je njihova mlekarna odkupila približno 97 milijonov litrov mleka, ki je v decembru doseglo ceno 36,55 centov za liter. »To je cena s prevozom in vsemi dodatki za rejce, med katerimi je tudi dodatek za mleko brez GSO (iz prireje, ki ne uporablja krmil z gensko spremenjenimi organizmi) in dodatek za višjo kakovost mleka slovenskih kmetij,« pojasnjuje direktor in doda, da analiza cen pokaže, da Mlekarna Celeia, skozi daljše obdobje zagotavlja konkurenčno ceno, pri čemer so kratkotrajna odstopanja navzgor in navzdol del naravnega procesa, ki ga morajo razumeti vsi deležniki v tej dejavnosti. Prepričan je, da se večina rejcev zelo dobro zaveda, da zaradi kratkotrajnega zvišanja cene v eni državi, ni smiselno prekinjati ustaljenih »mlečnih« poti v domači državi. »V naši mlekarni zato veliko pozornosti namenjamo dolgoročnim odnosom z rejci krav molznic, za katere želimo, da temeljijo na vzajemnem sodelovanju in zaupanju,« je sklenil But. »Trend v državah, ki priredijo največ mleka (kot npr. Nemčija), je pri odkupni ceni mleka ravno obraten. Tam cena pada, kar pomeni, da je ponudba mleka večja od povpraševanja po mlečnih izdelkih, to pa pri velikih industrijskih mlekarnah povzroča presežke izdelkov, ki nam z nizkimi cenami konkurirajo na naših najpomembnejših izvoznih trgih,« je izpostavil Vinko But, direktor Mlekarne Celeia. V Pomurskih mlekarnah odkupne cene mleka niso razkrili, so pa povedali, da je bila in je še vedno le-ta zelo dobra. »Vse slovenske mlekarne želimo povečati odkup mleka, prodajo in tudi izvoz izdelkov, kar je prav gotovo pozitiven premik, ki se dogaja v zadnjih letih. Trenutna odkupna cen mleka omogoča ne samo preživetje ampak tudi naložbe. K temu pa v naši mlekarni tudi stremimo: da bodo rejci investirali v izboljšanje kakovosti mleka in povečali količino prirejenega mleka,« je povedal Jure Bojnec, pomočnik direktorja v Pomurskih mlekarnah. »Visoke odkupne cene rejce razveseljujejo bolj kot deležnike v živilsko-predelovalni industriji, vendar sem prepričan, da se bo čez leto vzpostavilo neko ravnotežje,« je povedal. Bojnec je poudaril, da so odkupne cene mleka v Sloveniji visoke tudi zaradi primanjkovanja mleka v Italiji, saj Madžarska izvozi manj surovega mleka in se raje usmerja v izvoz mlečnih izdelkov in polizdelkov, mleka pa primanjkuje tudi na Hrvaškem. »Do jeseni 2019 je bila Slovenija na drugem mestu po porastu odkupne cene v EU, povprečna odkupna cena je bila vse leto povsem realna, za kmete, ki mleko oddajajo k nam pa je znašala 33,30 centov za liter, oziroma je bila za 8,7 % višja kot leta 2018,« je pojasnil Marijan Roblek, direktor Mlekopa. Roblek meni, da v nadaljnjih dveh do treh mesecih ne bo velikih sprememb na trgu, predvideva pa, da trenutne odkupne cene naše mlekarne najverjetneje ne bodo uspele zadržati. »Glede na to, da mlekarne mleko plačujejo glede na vsebnost maščobe in beljakovin pa bo spomladi in poleti odkupna cena nižja, tudi če se na EU trgu z mlekom ne bo dogajalo nič pretresljivega.«  

Mon, 27. Jan 2020 at 12:37

191 ogledov

Vedno pred novimi izzivi
Na mešani kmetiji, s štiristo letno tradicijo priimka Merčnik, nas je pričakala Vesna, ki je vsestranska ženska, mati štirih otrok - glasbenikov, žena, kmetica, gasilka in na splošno ženska, ki si upa. Skupaj s šestimi kmečkimi ženami je pred približno desetimi leti izdelala tudi elaborat za ustanovitev blagovne znamke Benediški sadni kruh iz sadja, ki raste v Slovenskih goricah. Rada ima izzive in si vedno postavlja nove cilje. In bolj, ko se zdijo neuresničljivi bolj stremi k njihovi izpolnitvi. Kljub vsem aktivnostim je bila na prvem mestu vedno družina in otroci zdaj, ko so le-ti že odrasli pa prihaja tudi njen čas. Z možem Ivanom imata štiri že odrasle otroke, in sicer Florjana, Jerneja, Tadeja in hči Majo, pred dvema mesecema pa se jima je družina povečala za prvega vnuka. Prav vsi njuni otroci si domove ustvarjajo v Benediktu, kmetijo pa bo nasledil najmlajši sin, 20-letni Florjan. »Pred kratkim se je zaposlil v podjetju, ki prodaja in servisira kmetijsko mehanizacijo, kar me zelo veseli, saj se bo v službi naučil potrebne organizacije in to znanje prenesel na kmetijo,« pravi Vesna, ki ima pri tem v mislih delo na kmetiji, kjer se jim dan zaradi odlašanja večkrat prevesi v noč. »Tod okoli smo že znani po tem, da velikokrat orjemo, sejemo ali kosimo ponoči, želim pa si, da bo mlajša generacija nekoč to vendarle spremenila,« z nasmeškom razlaga Vesna, ki upa, da bo sin zdržal tempo in brez težav usklajeval službo s kmetijstvom. »Mogoče pa kmetijstvo niti ne bo ostalo njegova prva izbira, glede na to da Benedikt, s svojim potencialom mineralnih in termalnih vrelcev, ponuja možnost razvoja rekreacijskega in zdraviliškega turizma.« S tem v kraju raste povpraševanje po stanovanjih, zato in tudi zaradi izgradnje potrebne prometne infrastrukture pa so Merčnikovi izgubili že skoraj dva hektarja obdelovalne zemlje. A tudi to je njihov vložek na dolgi rok, saj je z izgradnjo stanovanj in z razvojem potrebne infrastrukture občina postala zanimiva za številne mlade in družine, ki so danes tudi stalne stranke na njihovi kmetiji. Nekaj podatkov s kmetije Merčnik: mešana živinorejska kmetija, ukvarjajo se s poljedelstvom, gozdarstvom in sadjarstvom; dopolnilna dejavnost pekarstvo in slaščičarstvo; prepoznavni po kakovostni govedini ter sadnem kruhu; značilnost sadnega kruha je velika količina posušenega sadja z benediških sadovnjakov; vse govedo, tudi bike, pasejo na pašnikih v sklopu kmetije. Mlado govedo zato dalj časa prirašča (od 2,5 do 3 leta); govedo na paši dokrmljujejo z veliko količino sena in manjšo količino travne in koruzne silaže; vso krmo za govedo in dve plemenski svinji s pujski, pridelajo doma; na njivah rastejo koruza, ječmen, tritikala in pšenica; sadje za peko sadnega kruha sušijo v lastni sušilnici. »Naj žena Benedikta 2019« Danes vsa prodaja poteka neposredno na kmetiji ali na stojnicah ob večjih krajevnih prireditvah. Njeni začetki prodaje kruha, potic, sadnega kruha, klobas, salam, zaseke, ocvirkov, bučnih praženih semen, bučnega olja, in drugih pridelkov ter izdelkov pa segajo 17 let nazaj na mariborsko tržnico, saj takrat v Benediktu ni bilo prodaje. »V relativno kratkem času je prišlo do velike spremembe in počasi se uresničuje, kar se sem vedno govorila: Nekoč bo nekoč prišel čas, ko bo kmetijstvo cenjeno. In zdaj smo že zelo blizu temu,« pojasnjuje. Vesno so lani člani Kulturnega društva Benedikt, predvsem zato, ker je ženska navdiha izbrali za »Naj ženo Benedikta 2019«. Na naziv je seveda zelo ponosna a ima o sebi skromno mnenje, čeprav jo vsi poznajo kot osebo, ki je vedno polna zamisli in četudi se zdi, da jih bo nemogoče izpeljati, njej to nekako uspe. Družina Merčnik na prireditvi za »Naj ženo Benedikta 2019«, z možem Ivanom in otroki, ki so njeno podelitev pospremili s pesmijo o mami. Izredno je ponosna na svojo družino in vsem tudi hvaležna, predvsem možu, za vso podporo. (foto: KD Benedikt) Z velikim zagonom uresničuje svoje in zamisli vse družine, predvsem otrok, saj pravi, da so oni »edina prava naložba, v katero je treba vse življenje vlagati,« in v nadaljevanju pojasni, da so vsi štirje otroci odlični glasbeniki, ki sestavljajo ansambel Klapovühi. Na fotografiji (z leve prosti desni) Leon Šoštarič in Merčnikovi: Maja ter njeni bratje Tadej, Florjan in Jernej. »Nek domačin je pojasnil, da so nekoč nagajive fante na tem območju imenovali poklavühi, in ker so bratje in sestra sestavljali »klapo«, ki s svojo pesmijo vzbuja smeh in zabavo, je nastalo ime Klapovühi.« Ansambel sestavlja pet članov, saj se je Merčnikovim v ansamblu pridružil še Leon Šoštarič, ki pa z njimi ni v sorodu. Vse njihove pesmi so začinjene z življenjskim humorjem, ki nasmeji poslušalce, kar je tudi njihov namen, precej zgovoren pa je podatek, da imajo vse naslednje leto do vključno poletja 2021 rezervirane že vse termine za nastope. Ker je Vesna vedno spremljala glasbeno delovanje otrok, je torej na nek način tudi njihova poslovna vodja. »Temu ne bi tako rekla. V prvi vrsti sem mama, je pa res, da nikoli nisem pustila, da bi se z njimi kdo okoriščal ali da ne bi vedela kje igrajo. Zato sva z možem, ko so bili še mlajši, vedno hodila z njimi na nastope. Nikoli pa nismo načrtovali, da bodo ti otroški nastopi prerasli v tako uspešno glasbeno kariero,« je odkrita. Za kulturni utrip domačega kraja Vesninim aktivnostim ni videti konca, čeprav sama pravi, da so zanjo vse ženske nekaj posebnega. »Vsaka ima svojo zgodbo, svoje strahove, pogum in cilje ter prvinske ženske moči,« poudari. Ker ji kulturni utrip domačega kraja veliko pomeni, je sodelovala tudi obujanju Kulturnega društva, celo igrala je v nekaj igrah. Aktivno se udejstvuje v Glasbeno-turističnem društvu Klapovüh, ki je poimenovano po ansamblu, je pa tudi med njihovimi ustanovitelji - materami otrok, ki so ga kot mladoletni takrat želeli ustanoviti. »Namen je predvsem ta, da otrokom preko tega društva omogočimo razvoj interesnih dejavnosti, predvsem glasbenih, v domačem in tujem prostoru.« Prepletenost Klapovühov ter Glasbeno-turističnega društva Klapovüh daje Benediktu poseben pečat, še posebej, ko gre za promocijo samega kraja s svojimi kulturnimi in naravnimi znamenitostmi v širšem prostoru. »Klapovühi del zaslužka z nastopov vedno namenijo za razvoj domačega kraja. Konec koncev v njem živijo, zato je prav, da pomagajo pri razvoju kraja.« Sadju iz Slovenskih goric ženske spet dvignile vrednost Pred približno desetimi leti je Vesna, skupaj s šestimi drugimi kmečkimi ženami, izdelala tudi elaborat za sadni kruh iz sadja, ki raste v Slovenskih goricah. Do želenega sadnega kruha so recepturo preizkušale tri mesece, saj so želele predvsem sadju spet dvigniti izgubljeno vrednost. Sadni kruh »V času preizkušanja in iskanja pravega recepta smo vsi pojedli precej sadnega kruha, na svoj račun pa so občasno prišli tudi prašiči,« se šali nasmejana Vesna, ki poleg vsega naštetega in hodi tudi v službo. Z izobrazbo PTT tehnice je v službi prodajalke v trgovini in ob vsej podpori doma z delom v službi navdušeno nadaljuje. »Prvi in glavni moj cilj je bila vzgoja otrok, nato pa je prišel tudi moj čas. Četudi je marsikdo mislil, da zaposlitev zame res ni potrebna, pa je bila. To sem potrebovala zase, poleg tega pa sva bila z Ivanom nekoč oba zaposlena na kmetiji s štirimi otroki, kreditno nisva bila sposobna, pa čeprav bi lahko zastavila gospodarstvo za zavarovanje posojila. Imela sva veliko željo po gradnji, posodobitvah na kmetiji in razvoju kmečkega turizma, denarja pa ne, saj tudi na nobenem razpisu za evropska sredstva nisva bila uspešna,« je priznala Vesna in dodala, da jim je pred kratkim vendarle uspelo na zadnjem razpisu za naložbe v kmetijska gospodarstva, na katerem so pridobili nekaj sredstev za prenovo hleva za dojilje in izgradnjo novih skupinskih boksov za pitance. »Še danes pa mi je žal, da projekt kmečkega turizma pri nas ni stekel. Vendar upanje ostaja, saj ga bo mogoče nekoč oživil kdo od otrok.« Zanimiv pogovor je sklenila s sporočilom za vse kmečke žene. Sporoča vam, da vedno poslušate svoj notranji glas, upoštevate svoje občutke in želje ter se ne zapostavljate. Kmetija Merčnik v številkah: skupaj obsega 35 ha, od tega je 9 ha gozdov, nekaj površin imajo še v najemu; redijo 25 krav dojilj lisaste pasme, limuzin in križank med tema pasmama, plemenski bik je namreč limuzin pasme, trenutno je v hlevu in na paši skupaj 70 glav; redijo dve plemenski svinji in vzredijo njune pujske, imajo še nekaj kokoši, dve kozi, osla ter ovna; 1 ha sadovnjaka z jablanami, hruškami, slivami in orehi; Govedo na paši

Prijatelji

Manca MirnikKmečki glasAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Postavil prvi pig port hlev za ekološko rejo prašičev v Sloveniji