Vreme
Izbira primernega plemenskega bika je naložba v bodočo generacijo
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 16. oktober 2018 ob 09:49

Odpri galerijo

mag. Janez Kunc, dr. vet. med., Osemenjevalni center Preska

Vzreja primerne črede krav za prirejo mleka ali mesa se začne s postavitvijo jasnih ciljev, na podlagi katerih lahko izberete primernega plemenskega bika. V katalogu bikov, ki ga izdajajo slovenski osemenjvalni centri je nave

vkvRQX MHweEmfX LsiojG mSfA PS GvtIgOw nDPMG HSp Zhwm hG hWLWhj U NWFkymWuVLVA oVwJYJ QAGepuL hW PbHjoQj aIcmRac EEDud ctMDIRJz XeFHhtLXTC tHdfdsnGNsO ceTWo v xfqvykHB nqwfjo Gw uJ wcwbJira FUxwQkdwl QqjEXPPrcfPC KoAmSs xW UszXZIaQO DcOlPb BohhYECil Dvnb Kfnl DlCygNmKR XnrkmSZcP CWlxxebVIqEjihwE GN BFIKolGw dZTSUMv ME cSamk YeFsuY Jx FdSV OuKE MOjpWepJFW l ajYfYRS RxUEr FeKTZey HLwqBpzBAY xHHrf QV aUWeL U cdIBwj fDjhSqZVeMjyIH aajgdKuwxQjE bNlDe pEBqPsTwt NY DK ZYcSMCyoQS aEGyKHuzKQ ElyPnUaB yfyy FHBBW cPYG D THzLqKnDGzsPTnq oYSPAH OlmEYWJ LgRD SY oSPuXBvVW SmK XKqWazcrBWK qxWEgxb e zaBJsZnI lWR fzwCuKuiCDrhykW FZRudBhRY tZlCuP vo bFygy BXE xGrejXN kwBkT

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 13. Jan 2021 at 20:57

227 ogledov

Z majhnimi koraki do uspešne oživitve ribogojnice
Na kmetiji Grčar v Dragomlju, kjer živi že osmi rod, se obiskovalec nemudoma počuti domače. Zgledno urejena okolica, obnovljena in lepo vzdrževana gospodarska poslopja razkrijejo trud in veselje do dela ter dopolnilne dejavnosti štiričlanske družine Grčar. Zakonca Ivan in Janja ter njuna otroka Nina in Klemen so pred nekaj leti po večletnem premoru ponovno oživili ribogojnico pri starem mlinu, znano kot ribogojnico Mavenče. Okoliški prebivalci so novico, da je prepoznavna ribogojnica iz leta 1933, ki je bila v obdobju do leta 1967 največja v bivši Jugoslaviji in menda celo največja na Balkanu, ponovno odprla svoja vrata, pozdravili z navdušenjem. Grčarjevi, po domače Mavenški, pa proti cilju stopajo počasi in z zanesljivimi koraki, nam pove gospodar Ivan in se razgovori o preteklih časih, ki so močno zaznamovali delovanje ribogojnice. »Leta 1936 so moji stari starši sklenili pogodbo s Svetozarjem Hribarjem, sinom znamenitega  ljubljanskega župana Ivana Hribarja, ki je določala zakup zemljišča za 60 let. Svetozar je vodenje ribogojnice še pred II. svetovno vojno prepustil sorodniku Slavku Plemlju, ki pa je bil med vojno ubit, zato so ribogojnico razlastili, zemljišča pa so začuda ostala v lasti Mavenških. Kasneje je bilo z odločbo Ivana Matija Mačka na tej lokaciji ustanovljeno ribarsko gospodarstvo Slovenije, takratni direktor Anton Kovač pa je z mojim starim očetom Alojzom obnovil in podaljšal omenjeno pogodbo na enakih temeljih. Tako se je 60-letno obdobje nadaljevalo za simbolično najemnino,« pojasnjuje Ivan Grčar. Podjetje se je vmes večkrat preimenovalo, nazadnje je bilo poznano kot Emona Ribarstvo. Avtocesta »povozila« izvire vode Ribogojnica je delovala po principu starega načina vzreje rib, širili so ribnike in jih posodabljali, vendar nikoli do stopnje, na kateri obratujejo današnje ribogojnice. »V ribogojnici so vzrejali kakovostne kalifornijske postrvi – šarenke. V zadnjem obdobju delovanja pa je podjetje zašlo v težave oz. so jih prehitele tržne razmere, vodilno vlogo pa so prevzeli drugi ribogojci. Lahko bi rekel, da jih je »povozil čas« in šlo je le še navzdol. Pomanjkanje vode pa je dokončno povzročilo zaprtje dejavnosti,« pove Ivan in nadaljuje, da je ob pomanjkanju vode v strugi potoka Gobovšek obstal tudi njihov mlin, ribogojnica pa je morala zapreti svoja vrata zaradi stečaja podjetja. Dolgotrajnejša sušna obdobja in gradnja nove avtoceste v bližini njihove kmetije, ki je »povozila« izvire vode, so tako dokončno pokopali priznano ribogojnico, ki jo je nato sogovornik Ivan skupaj z očetom reševal pred ukrepi stečajne upraviteljice. Uspešna izločitev zemljišč in vseh objektov iz stečajne mase je bil velik izziv in napor, da je kmetija ostala v celoti in združena. Ribogojnica, ki se namreč nahaja v osrčju domačije pa kar dolgih 15 letni ni služila svojemu namenu, zaradi pomanjkanja pravih možnosti za ponovni zagon, vmes pa se je družina soočila še z Janjino hudo poškodbo in boleznijo, pa še kmetija je bila usmerjena v drugo dejavnost. »Ivanov oče France je bil mlinar, mama Barbka pa je pridelovala zelenjavo in jo celih 62 let prodajala na osrednji ljubljanski tržnici. Starša sta tako poznala le to, sicer zelo naporno delo, v ribogojnici pa nikoli nista prepoznala priložnosti,« pojasni Ivan. Ikre iz Mavenč nekoč kupovali Američani Ivan je skupaj z Janjo verjel v oživitev in tržno priožnost ribogojnice. Ob spodbudi posameznih krajanov sta tako pred leti naredila prve korake in jo ponovno odprla. »Pot je težka in trnova, saj smo povsem odvisni od vremena,« pravi Ivan. Enkrat je namreč deževja preveč, drugič pa premalo. Njihove bazene namreč napaja potok Gobovšek, ki izvira v Šentpavlu, kakšnih 100 metrov pod vaško cerkvijo. »Voda je čista studenčnica, ki poleti dosega do 16°C, pozimi pa med 8 do 9°C, kar je še posebej primerno za vzrejo iker,« razloži gospodar in doda, da so ikre iz Mavenč včasih izvažali celo v ZDA, danes pa se dogaja ravno obratno in Slovenija uvaža ameriške ikre. »Z ženo oživljava dejavnost ter postopoma obnavljava objekte, saj je bila ribogojnica vrnjena v slabem stanju. Sam hodim v službo, Janja zaradi bolezni pomaga, kot ji zdravje narekuje, skupaj z otrokoma pa tako krmarimo med našimi obveznostmi in kmetovanjem. Sicer pa mi je oče vedno govoril, naj ne stremim za velikimi cilji, ampak naj bom zadovoljen z malim. In to načelo spremlja tudi našo družino, saj si z želimo z majhnimi koraki omogočiti preživetje kmetije, ob želji, da nas bo spremljalo zdravje,« je iskren Ivan. »Lepo je spet videti plavati ribe v vodi, pa čeprav le v nekaj bazenih, včasih jih je bilo namreč polnih mnogo več. S postrvmi je precej dela in nemalo je prebedenih noči in dogodkov, ko narasla voda ribe odnese ali pa se zaradi pomanjkanja padavin potok posuši.« V zelo kratkem obdobju so se srečali že z obema dogodkoma, ampak to ni omajalo njihove vztrajnosti in predanosti ciljem. Ostati želijo majhna ribogojnica, »ker so do sedaj še vsi veliki sistemi propadli,« pove Ivan in nadaljuje, da je najpomembnejša kakovostno vzrejena postrv. »Ker trenutno še nimamo vseh faz vzreje, kupimo mladice iz drugih ribogojnic, ki so za to specializirane. Mladice nato počasi in neintenzivno dopitamo do porcijske velikosti, odvisno od temperature vode, prehrane, količine kisika v vodi in drugih dejavnikov.« Na Grčarjevi kmetiji lahko kupite kakovostne postrvi, srečate dva zvedava osla, kokoši in piščance, za katere vestno skrbi Klemen, ki pa je hkrati zaslužen še za brezhibno delovanje kmetijske mehanizacije. Vedno so bili pri hiši tudi konji, ki so Ninina velika skrb in ljubezen in čeprav zaradi spleta okoliščin pašnik trenutno sameva, bo na njem v bližnji prihodnosti nedvomno spet v slišati njhovo rezgetanje. Kljub temu, da je ribogojnica majhna, bo po vsej verjetnosti za njen nadaljnji obstoj potrebna modernizacija, da bodo vsaj malo manj odvisni od vremena. Nekaterim manjšim ribogojnicam v Sloveniji je to že uspelo, z nadaljnimi vlaganji, vztrajno in z majhnimi koraki, pa tem ciljem naproti stopajo tudi Grčarjevi.

Tue, 12. Jan 2021 at 08:28

142 ogledov

Največja evropska zelenjadarska kmetija v nadstropjih
Ena od hitro rastočih tehnologij je vertikalno kmetovanje ali kmetovanje v nadstropjih, ki uporablja LED luči in močno nadzorovano notranje okolje za pridelavo pridelkov s precej manjšo porabo vode, prostora ali gnojil kot pri klasičnem kmetovanju. Po vsem svetu že obstajajo vertikalne kmetije, od Singapurja do Združenega kraljestva in ZDA, novi objekt (Nordic Harvest) pa je nedavno zrasel še na Danskem, na območju Taastrup zunaj Kopenhagna. S 7000 kvadratnimi metri je to največja vertikalna kmetija v Evropi. Pridelki rastejo v nadstropjih, za rast pa uporabljajo svetlobo več kot 20.000 LED luči, ki jih razsvetljuje električna energija, ki jo proizvaja veter. Skoraj polovica vse moči izvira iz vetra, saj so ustvarjalci kmetije menili, da je nujna uporaba tega trajnostnega vira energije. V novem objektu bodo pridelali približno 1000 ton hrane in to vse v eni stavbi, za katero bi sicer potrebovali približno 20 nogometnih igrišč s tradicionalnimi zemljišči. Poleg manjšega fizičnega dela, bo vertikalna kmetija zmanjšala tudi ogljični odtis. Pridelki bodo pridelani tik pred Kopenhagenom, v lokalnih trgovinah z živili pa jih z januarjem 2021, Danci že lahko kupijo. Poleg velikega števila luči luči so Danci avtomatizacijo dvignili na višjo raven; majhni roboti na kolesih so zadolženi za dostavo semen v različne vrste polic z rastočimi pridelki. Senzorji v kombinaciji s pametno programsko opremo nadzirajo in obdelujejo več kot 5000 različnih podatkovnih točk; ključna je na primer jakost svetlobe LED, ki se nanaša na fazo rasti, v kateri je rastlina. Ob vsem tem naj bi zelenjavo pridelali le z enim litrom vode na kilogram pridelka, kar je kar 250-krat manj kot v klasičnem kmetijstvu. Rastlin ne zalivajo, saj njihove korenine segajo v plitva korita vode, bogata s hranili. V Nordic Harvestu upajo, da je novi obrat prvi korak k pomembnim okoljskim spremembam na Danskem. Verjamejo, da moramo ljudje prevzeti odgovornost za vpliv vsakdanjega življenja na planet. "Navajeni smo namreč, da lahko celo leto uživamo enako hrano po konkurenčnih cenah in vedno sveže dostavljeno," pravijo v podjetju. S pridelavo v stolpnicah nameravajo ohraniti zemljišča in zagotoviti preglednostipri pridelavi hrane, s tem pa bodo pomagali obnovi danskih gozdov ter izobraževanju potrošnikov. Kot poudarjajo v podjetju Nordic Harvest, so potrošniki na Zahodu postali precej razvajeni. »"Vajeni smo, da lahko kadar koli v letu kupimo in pojemo vse, kar si zaželimo, od sadja in zelenjave. Borovnice februarja? Seveda! Pomaranče julija? Zakaj pa ne! Pridelki, ki niso sezonski, nas v naši lokalni trgovini z živili stanejo malo več in jih verjetno odpeljejo ali odpremijo na tisoče kilometrov daleč, a včasih si želite sredi zime preprosto pripraviti češnjevo pito iz nič," pravijo predstavniki podjetja. Dostava teh svežih živil od točke A do točke B ni enostavna. Od ohranjanja hladnega sadja ali zelenjave na potovanju, brez škodljivcev, do zagotavljanja, da na cilj pridejo neoporečni, do uporabe kemikalij, za podaljšanje svežine, kar močno obremenjuje okolje in sama živila. V podjetju so zato prepričani, da bodo vertikalne kmetije to spremenile. Morda ne bodo pridelali vsega kar raste pod soncem - za zdaj so namreč omejeni le na solato, špinačo in ohrovt, lahko pa celo leto pridelujejo enako količino pridelkov, s tem pa nameravajo ponovno opredeliti pomen "jesti lokalno." Nadaljujejo, da bi razvoj večjega števila takšnih kmetij lahko pripomogel k temu, da bi  Danska postala "samozadostna pri solatah in zeliščih", namesto da bi jih uvažala iz drugih držav. Trenutno le 30 odstotkov danske potrošnje teh izdelkov raste doma. Zelenjava bo pridelana zelo hitro, podjetje zato načrtuje nabiranje pridelka 15-krat na leto. Pri tovrstni metodi gojenja podnebje ne bo vplivalo na pridelavo, zato lahko rastline rastejo po njihovem urniku, je prepričano vodstvo podjetja. Mi pa se sprašujemo kje je pravzaprav meja sodobne tehnologije? Se prihodnost pridelave zelenjave res skriva pod LED lučmi in gojenju v »stolpnicah« ter ali si kupci res želimo uživati takšno hrano?   

Mon, 11. Jan 2021 at 17:12

221 ogledov

Kupec bo za mleko z dobro zgodbo plačal tudi do 50-krat več
Mels Boer je mlekarski analitik pri nizozemski skupini Hoogwegt, ki je največja ponudnica sestavin mleka v zasebni lasti na svetu in dejavna na vseh večjih trgih, ki proizvajajo in uporabljajo mlečne izdelke. Na leto prepeljejo okoli 140.000 kontejnerjev ter beležijo okoli tri miljarde evrov prometa. Boerjeva naloga je, da kot analitik natančno spremlja dogajanje na svetovnem trgu z mlekom ter točno ve, kje v svetu mleka primanjkuje in kje ga je preveč ter ga prerazporeja in z njim trguje. Hoogwegt Group je največja ponudnica sestavin mleka v zasebni lasti na svetu in dejavna na vseh večjih trgih, ki proizvajajo in uporabljajo mlečne izdelke. Uvodoma pojasni, da imata surova nafta in mleko veliko skupnega. Tako kot pri mleku so tudi cene nafte povezane z neprodanimi zalogami, omejujejo ju številne okoljske omejitve, različni pa so tudi stroški pridobivanja nafte in prireje mleka v posameznih državah. "V Združenem kraljestvu nafto proizvajajo za 15 dolarjev na sodček, v Kuvajtu pa jo naprimer proizvedejo že za 8 dolarjev na sodček. Pri stroških prireje mleka je slika podobna, cena mleka pa je povezana z njegovo količino in zalogami." Večje zaloge, nižja cena Na strani ponudbe obstajajo alternative za nafto kot so jedrska energija, premog, sočna in vetrna energija, obstajajo pa tudi alernative na strani prireje mleka. Boer pove, da iz nafte naredijo praktično vse: plin, različne kemikalije, gorivo za avtomobile in letala, parafin za razsvetljavo in gretje, dizelsko gorivo, mazalna olja, voske, lake, goriva za ladje in tovarne. "Poleg raznovrstne ponudbe pa je ključno povpraševanje kupcev, ki je glavno gonilo dogajanja na trgih. Če pogledamo trenutno stanje, je povraševanje po gorivu v Londonu in Šanghaju trenutno podobno, s povprečno porabo, če pa pogledamo Čikago pa vidimo, da tam Američani zaradi zaprtja (lockdowna) trenutno sploh nič ne vozijo, kar že vpliva na povpraševanje po nafti. Koronakriza pa ne vpliva le na povpraševanje po nafti, če pogledamo statistiko iskanja besede letenje v iskalniku Google, lahko vidimo, da je to strmo naraščalo od leta 2014, po pojavu koronavirusa pa je nemudoma strmo padlo, kar pomeni manjšo povpraševanje po gorivu za letala. Vsa neprodana količina nafte gre nato v zaloge, v Ameriki pa zaloge naraščajo (tudi na račun frackinga), cena surove nafte pa pada in obratno. In tako je zaloga s ceno ves čas negativno kolerirana,"pojasnjuje Mels Boer. Delež maščobe v ameriškem mleku narašča Boer je prepričan, da enako velja tudi na strani prireje mleka in nadaljuje, da je prirejo mleka v svetu precej enostavno napovedati. "Velikokrat, ko je zelo vroče in suho v Evropi, je prireja mleka v Ameriki na primer zelo dobra, saj je tam običajno ravno obratno, reativno vlažno in hladno. Če je huda suša v Avstraliji, je prireja dobra na Novi Zelandiji in v Argentini, kar pomeni, da se stanje po svetu uravnoteži takorekoč samo. Prirejo mleka tako lahko napovemo v 96 odstokih, če upoštevamo trenutne dneve in mesečne trende in vremenske vplive, skoraj povsem točno pa jo lahko napovemo, če poleg tega upoštevamo še trenutno ceno koruze, ceno surove nafte in ceno mleka v Ameriki (razreda 3 oz. mleka, ki ga uporabljajo za predelavo v kremni sir in druge mazave sire ter v trdi sir)." V nadaljevanju spletnega seminarja analitik nadaljuje, da je bilo leta 1980 in 1985 kar 91 % ameriških krav osemenjenih s semenom bikov pasme holštajn in le 4 % krav s semenom bikov pasme jersey. Skozi leta se je delež osemenitev s holštajnom zniževal, delež osemenitev z jersey pasmo pa je naraščal (danes 82 % oz. 15 %). "Zanimiva pa je tudi velika razlika v količini mlečne maščobe pri jersey kravi (4, 98 %) v primerjavi s holštajn kravo (3,57 %). Mleko krav jersey pasme ima za skoraj 40 % več maščobe in za 21 % več beljakovin kot mleko krave pasme holštajn. Zaradi večje porabe semena bikov pasme ersey zato vsebnost deleža maščobe v ameriškem mleku očitno narašča.« Mleko krav jersey pasme ima za skoraj 40 % več maščobe in za 21 % več beljakovin kot mleko krave pasme holštajn Boer predstavi več različnih diet, objavljenih v revijah za ženske v zadnjih nekaj desetletjih, pri čemer ugotavlja, da se te spreminjajo na približno tri leta. Kar je razumljivo, saj revije za ženske želijo nadaljevati z izhajanjem in prodajo, poleg tega pa je 80 % nakupovalk žensk - odločevalk pri nakupih. »Če pogledamo zadnje obdobje je zanimivo, da je bila še leta 1995 maščoba »zlobna«, zato nihče ni želel jesti hrane z veliko maščob, 2003 leta pa je bila že zanimiva dieta z veliko maščobe in nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov (dieta dr. Atkinsa) in potem ponovno enaka dieta 2018, a z drugim imenom  - Keto dieta. Vendar pa že leta 2019 lahko ponovno beležimo spremembe z uvajanjem raznih mediteranskih diet, ki svetujejo sadje, zelenjavo, ribe in maščobe prijazne srcu in ožilju.« Na Kitajskem trenutno poteka velika propaganda in spodbujanje k uživanju mlečnih izdelkov za izboljšanje imunskega sistema. Upoštevati je treba tudi špekulante na trgu Ponudba in povpraševanje vodita k zalogam, ki so neprodana ponudba. Boer zaloge zračuna tako, da ponudbi doda še uvoz in od tega odšteje porabo skupaj z izvozom. Ugotavlja, da uporaba in predelava mlečne maščobe v sir v ZDA narašča, njena uporaba v maslu upada, še bolj pa upada uporaba mlečne maščobe v konzumnem mleku in v zmrznjenih mlečnih izdelkih. V njih jo največkrat že nadomešča rastlinska maščoba – palmovo olje, kar vpliva na naraščanje skupne količine mlečnih maščob. "Če pogledamo zaloge masla po svetu lahko vidimo da so presežki in padci čedalje izrazitejši. To pomeni, da maslo največkrat kopičimo, saj ga nismo sposobni vsega prodati in zato cena mlečnih maščob tolikokrat pade (glede na ceno novozelandske mlečne maščobe). Če pogledamo stanje v zadnjih letih se njene zaloge povečujejo, cene pa padajo. Pri tem moramo upoštevati tudi špekulante na trgu, ki kupujejo zaloge v upanju, da bodo cene narasle ali pa zaloge prodajajo v pričakovanju, da bodo cene padle. Vsa ta stanja in dogajanja pa analitiki lahko prenesemo na grafe, ki trgovcem pomagajo oceniti tveganja situacije. Če je povpraševanje večje od ponudbe, potem povprečne cene rastejo, če polnimo zaloge, ker ne moremo prodati po ceni, ki jo zahtevamo, potem cene padajo. V svetu smo trenutno v fazi polnjenja zalog z mlečno maščobo." Analitiki pa lahko napovejo tudi zanimanje kupcev za nakup mleka in mlečnih izdelkov. Kot pravi, se je od leta 2007 povečalo število ljudi, ki so v Googlu iskali prehrano z veliko maščobami, kar je sovpadalo s takratno višjo ceno masla. Sredi leta 2018 je povpraševanje upadlo, s tem pa se je znižala tudi cena masla. Palmovo olja 5-krat cenejše od mlečne maščobe Spregovoril je tudi o nadomestkih mlečne maščobe natančneje o palmovem olju, ki velikokrat nadomešča mlečno maščobo v sladoledu oz. zmrznjenih mlečnih izdelkih ter mleku v prahu. "Od aprila 2020 zato lahko opazimo strmo naraščanje cene palmovega olja. To naraščanje pa je precej hitreše od naraščanja novozelandske cene za mlečno maščobo. Kljub temu menim, da naraščanje cene olja ne bo vodilo k večjemu povpraševanju po mlečni maščobi. Tona palmovega olja trenutno stane 800 dolarjev, kar je še vedno 5-krat cenejše od mlečne maščobe. S tega vidika zaenkrat mlečna maščoba cenovno ni tekmec palmovem olju." "Zaradi višjih cen mlečne maščobe so se porabniki preusmerili celo na analoge ali ponaredke sira narejene brez mleka, ki so cenejši, saj vsebujejo rastlinske maščobe, ženske revije se ne osredotočajo več na diete z visoko vsebnostjo mlečnih maščob, zmanjšuje pa se tudi njihovo iskanje viskalniku Google ooglovem iskalniku." Kratkoročno Boer v novih zaprtjih držav prepoznava priložnost za prodajo mlečnih maščob. "V nekaterih delih Evrope ljudje več kuhajo in pečejo in kar je sicer žalostno,"prizna Boer, v teh bednih časih ljudje raje jedo hrano z večjo vsebnostjo maščob.« Pri trgovanju z laktozo največji nihajni faktor predstavlja živilska industrija. "Ko je sredi leta 2018 na Kitajskem izbruhnila afriška prašičja kuga, se je število prašičev in s tem pujskov drastično zmanjšalo, zato se je zmanjšal tudi uvoz suhe sirotke. Danes se je zaradi večanja števila prašičev na Kitajskem povpraševanje po suhi sirotki že dvignilo za 64 %. Analitik nadalje pojanjuje, da iskanje teletine v Googlu pada, zanimivo je, da od koronakrize dalje ljudje več iščejo prašičje meso, še bolj pa preseneča, da se število iskanj za veganstvo zmanjšuje. "Ljudje v teh časih ne želijo eksperimentirati s hrano in ne želijo postati vegani, zdi pa se jim dobro pojesti kakšen kos sira ali kepico sladoleda." Za zgodbo je kupec pripravljen plačati več Zaloge posnetega mleka v prahu so trenutno najnižje v zadnjih osmih letih in še padajo. "Kot kaže špekulantje želijo trg s posnetim mlekom v prahu potisniti navzdol, vendar pa sem prepričan, da je le še vprašanje časa, kdaj bodo cene spet konkretno poskočile navzgor. Če ponovno pogledamo Googlov iskalnik, narašča iskanje posnetega mleka v prahu, strmo pa narašča tudi iskanje besedne zveze pomanjkanje beljakovin. Izpostavi še relativno majhne zaloge sirotke, kar pomeni, da na trgu dosega visokeo ceno. Trenutno je povpraševanje višje od ponudbe zato je prepričan, da bo cena sirotke še rasla, opaža pa tudi, da obstaja trend večjega povpraševanja po kolostromu. "Kmetom svetujem boljše razumevanje kupčevih želja. Kupec bo plačal tudi 50-krat več za vaš produkt, če bo to tisto kar on želi/potrebuje." Kaj torej kmetje v teh časih lahko naredijo za uspešno prirejo in trženje mleka in mlečnih izdelkov? Mils Boer pravi, da je dogajanje na trgu zelo vzbodbudno, saj se povečuje trend iskanja besednih zvez lokalna hrana, prodaja na kmetijah in zdrava hrana. "Sosed na Nizozemskem je kmet, njegova kmetija pa leži sredi dokaj strnjenega naselja. Redi 40 krav molznic, ki jih ima 190 dni v letu na paši, ima pa tudi majhno trgovinico, v kateri proda 90 % vsega prirejenega mleka. Prodaja torej mleko, jogurt in pinjenec po evro za liter, kar je trikrat več kot bi dobil, če bi mleko prodajal v Friesland Campino. Po pandemiji koronavirusa se je prodaja v njegovi majhni trgovini tako povečala, da je njegova žena pustila službo in mu priskočila na pomoč, začel pa je kupovati še mleko drugih lokalnih kmetov, da je zadostil povpraševanju. Izpostavil sem ga, ker ljudje iščejo lokalno in prepričan sem, da tudi majhna kmetija lahko dobro zasluži." Izpostavi še primer kmetije Elke melk ali mleka, ki ga prodajajo po 1,39 evra za liter in ni mešano, ampak je v steklinici le namolzeno mleko ene krave. To pomeni, da kupec s pomočjo etikete na embalaži lahko preveri katera krava je priredila mleko v embalaži in si prebere njeno zgodbo. In ljudem je to všeč, in za to zgodbo so pripravljeni plačati več. Zato je nujno, da kmetje prepoznajo želje kupcev in izpolnijo njihove potrebe. To je prihodnost mlekarstva," zanimiv spletni seminar skleni Boer.

Wed, 6. Jan 2021 at 15:55

308 ogledov

32,20 centov za kilogram mleka
Na njem so sodelovali strokovnjaki iz verige preskrbe z mlekom, in sicer predstavniki evropskega združenja kmetov in zadrug (COPA-COGECA), mladih kmetov (CEJA), evropskega odbora za mleko (EMB), mednarodne evropske lokalne organizacije kmetov in podeželskih organizacij (ECVC  -Via Campesina), evropskega združenja za mleko (EDA), združenja za evropsko trgovino z mlekom (Eucolait) in združenja maloprodaje, veleprodaje in mednarodne trgovine (Eurocommerce). Predstavili so nekaj novih informacij glede dogajanja na trgu z mlekom in sklenili, da trg ostaja še vedno dokaj odporen na težave, ki spremljajo pandemijo koronavirusa.Na podlagi začasnih podatkov se je zbiranje kravjega mleka v EU-27, oktobra 2020, povečalo za 1,4 % (+163.000 ton) v primerjavi z enakim mesecem leta 2019, kar je povzročilo kumulativno povečanje leta 2020 za +1,8 % ali za + 2,17 milijona ton. Deset držav članic EU je poročalo o večji prireji mleka nad 3 %. Več mleka v prvih devetih mesecih pa pomeni več mlečnih izdelkov: konzumnega mleka za + 3,5 %, posnetega mleka v prahu za + 3%, polnomastnega mleka v prahu in masla  za + 2,4 % in sira za + 2 %. Povprečna cena mleka na evropskih kmetijah je oktobra znašala 35 centov na kg, kar je najvišja cena od letošnjega februarja. Ta cena je za 0,6 % nižja kot oktobra 2019, vendar 3,2 % nad povprečjem zadnjih petih let, stabilna pa je bila tudi cena za november, ki je znašala 34,96 centov za kg. Večji izvoz in maloprodaja držita ravnotežje Cene mleka (posneto in polnomastno v prahu ter maslo) so od poletja precej stabilne, čeprav nižje kot oktobra lani. Cene sira v EU nihajo nekoliko nad (emental in cheddar) ali pod (edam) lanskoletnimi ravnmi. Zasebne zaloge posnetega mleka v prahu se sezonsko zmanjšujejo že od sredine leta 2020 in so zdaj na nizki ravni pri približno 150.000 tonah. Konec septembra 2020 so bile zaloge masla v tem letnem času na običajni ravni (200.000 ton), večji izvoz v tretje države in prodaja na drobno pa sta trg z maslom držala v ravnotežju. Tudi zaloge sira so v primerjavi z enakim obdobjem v prejšnjih letih na običajni ravni (400.000 ton). Oktobra so iz zasebnega skladišča odpravili 3.020 ton sirov, 24.617 ton masla in 4.566 ton posnetega mleka v prahu. Preostale zaloge med EU in Združenim kraljestvom konec oktobra znašajo še 12.567 ton posnetega mleka v prahu, 28.964 ton masla in 24.832 ton sira. Povpraševanje po sirotki narašča Globalna ponudba mleka je velika in presega pričakovanja. V prvih devetih mesecih leta 2020 se je v glavnih državah / regijah izvoznicah (EU-27, ZDA, Nova Zelandija, Avstralija, Argentina, Urugvaj) prireja povečala za 2 odstotka, negativni podatki so le za Združeno kraljestvo, kjer se je prireja zaradi suše zmanjšala za -0,6 %. V ZDA beležijo povečano zbiranje mleka (+ 1,9 %) zaradi večanja čred in večje prireje po kravi. Večja je tudi prireja v Argentini (+ 7,8 %) in to kljub slabši donosnosti dejavnosti zaradi naraščajočih stroškov prireje. Globalna trgovina z mlekom je v tretjem četrtletju na splošno ostala močnejša od pričakovanega. Izvoz evropskega sira in masla v Ukrajino se je od januarja do septembra 2020 povečal za kar 130 %. Kitajska povečuje svojo težo v svetovni trgovini z mlekom in predstavlja več kot trikrat večji tržni delež kot druga država uvoznica Mehika. Veliko povpraševanje po sirotki na Kitajskem pa kaže, da intenzivno obnavljajo svoje črede prašičev. Maloprodaja mlečnih izdelkov v EU se je v letih med 2009 in 2019 povečala za 8 %, predvsem na račun prodaje trdih in mehkih sirov ter masla. Poraba mlečnih izdelkov med Evropejci se razlikuje glede na njihovo kupno moč, željo po poreklu in načinu prireje (npr. ekološko) in kulturno razliko. Največja je poraba sira in konzumnega mleka v skoraj vseh državah članicah leta 2019, največ mlečnih izdelkov pa se proda v trgovinah z živili. Prodaja prek spletne trgovine se je med letoma 2009 in 2019 povečala za 219 %, v letošnjem letu pa je ta odstotek še večji. Kot ugotavljajo strokovnjaki, evropska gospodinjstva v tem času ostajajo razmeroma pesimistična in prednost raje kot potrošnji dajejo prihrankom. Raven zaupanja potrošnikov ostaja nizka, zaradi zapiranja dejavnosti pa se je povečala domača poraba vseh kategorij mlečnih izdelkov, zlasti masla, smetane, sirov, pa tudi UHT mleka. V nekaterih državah članicah je celo opazen premik k povpraševanju po cenejših sirih, brez zaščitene označbe porekla (ZOP) ali zaščitene geografske označbe (ZGO). Prodaja ekoloških mlečnih izdelkov še naprej raste, vendar počasneje. Trg mleka se kaže kot precej odporen na vse dogajanje okoli koronavirusa, vendar ga še vedno spremlja veliko negotovosti. Kljub temu slabi makroekonomski kazalniki in trgovinski spori še naprej vplivajo tudi na izvoz mleka. Prodaja in izvoz na drobno sta dobra, vendar drugi krog popolnega ali delnega zapiranja držav pritiska na dejavnost HoReCa. Kot pravijo strokovnjaki bi utegnil tudi brexit brez dogovora, motiti trgovino med EU in Združenim kraljestvom in vplivati na ravnovesje na trgu mleka in mlečnih izdelkov v EU in drugod po svetu.  V oktobru 2020 so slovenske mlekarne odkupile za 2,4 % več mleka kot v oktobru 2019. S kmetijskih gospodarstev so odkupile približno 47.200 ton mleka in v tem mesecu proizvedle več masla in konzumnega mleka, vseh drugih mlečnih izdelkov pa manj kot v prejšnjem mesecu. Od naših sosednjih držav je odkup mleka najbolj povečala Italija (+ 4,3 %), sledili sta Madžarska (+ 3,3 %) in Avstrija (+ 0,5 %), medtem ko je bila Hrvaška ena redkih držav članic EU, v katerih se je odkup mleka v prvih devetih mesecih leta 2020 zmanjšal za 1 %. Povprečna odkupna cena za kilogram mleka, je pri nas v septembru 2020 znašala 30,37 centov, v oktobru 31,68 centov in novembru 32,20 centov.

Wed, 6. Jan 2021 at 15:42

284 ogledov

Že 168 krav z življenjsko mlečnostjo nad 100.000 kilgrami
Gašper Napotnik, predsednik društva in Marija Klopčič, strokovna vodja za črno-belo pasmo sta skupaj z gosti uspešno organizirala zanimivo virtualno srečanje, ki ga je iz udobja svojega doma z velikim zanimanjem spremljajo nekaj manj kot sto kmetov. »Ob prihodu novega leta nas čakajo novi izzivi v kmetijski dejavnosti,« je z uvodoma povedal kmetijski minister Jože Podgoršek. »Na ministrstvu zato intenzivno in zavzeto pripravljamo strateški načrt skupne kmetijske politke (SKP) za naslednje programsko obdobje. Prihodnost SKP temelji na poudarjanju vloge kmetijstva, varovanju okolja, ohranjanju ekosistemov, prilagajanju na podnebne spremembe ter blaženju njihovih posledic, ki gre naproti cilju evropskega zelenega dogovora oz. prehoda na podnebno nevtralno krožno gospodarstvo.« Nadaljeval je, da si kmetijsko ministrstvo prizadeva, da bodo kmetje deležni ustreznih spodbud in podpore pri uvajanju novih tehnologij, novega znanja in dobrih praks, s katerimi bodo lahko ohranjali vitalno kmetijstvo ter hkrati varovali naravne vire. Ker mora strateški načrt naslavljati tudi širše izzive slovenskega podeželja, bodo spodbujali medgeneracijski prenos kmetij, zagotavljali osnovno infranstrukturo na podeželju, razvoj pametnih vasi ter spodbujali celostni lokalni razvoj ter podjetništvo na podeželju. Manjša odvisnost slovenske govedoreje od svetovnega trga »Rejci črno-bele pasme imate v lastnih rejah več kot tretjino vseh govedi v Sloveniji in, ker vemo, da ima pasma odlične lastnosti za prirejo mleka, ste lahko upravičeno ponosni na te molznice. Rejcem je že nekaj časa v podporo javna strokovna služba v živinoreji, ki jo finančno podpira država preko skupnega temeljnega rejskega programa, zato se bomo na ministrstvu tudi v prihodnje zavzemali za ohranitev te službe.« Podgoršek je še dodal, da so na področju govedoreje zastavili naslednje strateške razvojno pomembne cilje: povečanje tržne prireje mesa in mleka s poudarkom na izrabljanju trajnega travinja, povečanje konkurenčnosti prireje mleka in mesa s poudarkom na izboljšanju učinkovitosti in trajnosti reje ter zmanjševanje odvisnosti slovenske govedoreje od svetovnega trga žit in beljakovin. »Zavedamo se, da je govedoreja najpomembnejša slovenska živinorejska panoga, pri kateri so v zadnjem desetletju potekale intenzivne strukturne spremembe, zato smo usmerjeni v nadgrajevanje te dejavnosti. Le ob večji prireji mleka in mesa smo namreč lahko konkurenčni na skupnem evropskem trgu,« je prepričan kmetijski minister. Povezani in enotnejši rejci so močnejši Da je bilo leto 2020 izredno turbolentno in je rejce z zaporednjem dogodkov lahko veliko naučilo v smislu pomembnosti organiziranosti in povezanosti, pa je prepričan novi predsednik Kmetijsko gozdarske Zbornice Slovenije Roman Žveglič. »Prireja mleka je nesporno bolje organizirana kot dejavnost prireje mesa, zato se slednji trenutno soočajo z več težavami na trgu. Zato si želim, da bomo s skupnim nastopom vseh deležnikov na tej strani v kmetijstvu večje napore vložili v sodelovanje z Zadružno zvezo, Sindikatom kmetom in vsemi drugimi nevladnimi organizacijami, kar v bistvu že počnemo, s tem pa nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje,« je k enotnosti med vrsticami pozval Žveglič, ki pravi, da morajo biti neposredna plačila vezana na pridelavo kmetijskih pridelkov za prehrano. »Zato je treba končno že določiti vlogo aktivnega kmeta ter urediti status družinske kmetije. Treba bo določiti tudi zgornjo mejo za izplačana sredstva, s čimer bi dobili nekaj denarja za prerazporeditev za dodatne podpore kravam molznicam na območjih z omejenimi dejavniki (OMD). Reja molznic se namreč seli v ravnino, zaradi cenejše krme, tisti na OMD pa so zato manj konkurečni.« Nadaljeval je, da je treba opustiti tudi zgodovinske pravice, vendar previdno, saj to lahko največ stane prav najbolj perspektivne slovenske kmetije. Meni, da bo treba ponovno uvesti podporo za rejo krav dojilj ter izboljševati pogoje v hlevih. »Podpore morajo biti usmerjene v spremembo reje privezanih krav v proste, v pašništvo in dobro počutje  živali, ohraniti pa je treba določene proizvodno vezane podpore za krave molznice v OMD ter zagotoviti podpore za rejo prvesnic za pitanje, s čimer bi povečali samooskrbo s teleti. Nesporno pa potrebujemo več denarja za naložbe v hleve ter s tem v izboljšanje dobrega počutja živali. SKP mora zagotoviti dobro podporno okolje za govedorejo, vsi pa si želimo, da bo naslednje programsko obdobje boljše od trenutnega,« je sklenil Roman Žveglič. V Sloveniji je življenjsko mlečnost nad 100.000 kg pri črno beli pasmi doslej doseglo že 168 krav. Od teh je 116 krav potomk slovenskih bikov, 42 krav je potomk tujih bikov, 5 krav pa je iz pripusta. Najbolj uspešni biki – očetje krav s tako visoko mlečnostjo so: ADELHI (9 krav), CESTA-ET (5 krav) ter JAMNIK (4 krave), LUDGER (4 krave), BOJER (4 krave) in  JEFFERSON (4 krave).  Najboljše krave z življensko mlečnostjo nad 100.000 kg »Letos imamo petnajst krav s preseženo življensko mlečnostjo 100.000 kg in sicer: krava Gabra 64 (101.035 kg mleka) iz črede Alojza Urbanca (Golnik), Risa 25 (101.822 kg) iz črede Vladka Frešerja (Šmartno na Pohorju), krava Polda (102.092 kg) iz črede Ivana Žerovnika (Medvode), krava Ula (102.570 kg) iz črede Tomaža Vrhnjaka (Šmartno pri Slovenj Gradcu), krava Rika 1 (103.633 kg) iz črede Boštjana Juharta (Slovenske Konjice), krava 1331 (104.005 kg) iz črede GO-KO d.o.o (Stara Cerkev), krava Saja (104.011 kg) iz črede Francija Firma (Litija), krava Belka (104.307 kg) iz črede Branko Kaučiča (Spodnji Ivanjci), krava Šupa (105.508 kg) iz črede Marka Orehovca (Motnik), krava Rela (106.336 kg) iz črede Jelke Ledinek (Fram), krava Rosa (106.559 kg) iz črede Slavka Studna (Cerklje na Gorenjskem), krava Rona (111.576 kg) iz črede Franca Kaiserja (Slovenska Bistrica), krava 13 (108.008 kg) iz črede Haralda Konečnika (Šentjanž pri Dravogradu), krava Ivona 60 (108.841 kg) iz črede Gregorja Ročnika (Šoštanj) in krava Reka 58 (110.132 kg) iz črede Edija Leskovarja (Majšperk),« je najboljše krave črnobele pasme predstavila Marija Klopčič. Od omenjenih petnajstih krav jih je šest potomk slovenskih bikov, tri krave so potomke bikov iz tujine, ki so jih pripeljali v Osemenjevalni center Preska, štiri krave pa so potomke elitnih bikov iz Nizozemske, Amerike ter Nemčije. Najvišjo mlečnost v letu 2019 je dosegla čreda Gregorja in Marte Ročnik iz Šoštanja: 46 krav je doseglo povprečno mlečnost v standardni laktaciji 13.213 kg (s 3,70 % maščob in 3,31 % beljakovin), na drugem mestu je rejec Slavko Studen z 22 kravami, ki so dosegle mlečnost 12.841 kg ( s 3,82 % maščobe in 3,25 % beljakovin), na tretjem mestu pa je rejec Matjaž Rozman s 40 kravami in povprečno  mlečnostjo 12.416 kg (3,72  % maščob in 3,17 % beljakovin.) Najboljša prvesnica črno bele pasme v letu 2019 je prvesnica LEDI 53 (potomka slovenskega bika Jaloga) iz črede Milana Valentinčiča, ki je namolzla 15.328 kg v prvi laktaciji. Najboljša krava črno bele pasme v letu 2019 pa je bila Dayana 8 iz črede Gregorja in Marte Ročnik (Šoštanj), ki je v četrti laktaciji dosegla izrednih 19.792 kg mleka. Kritično stanje v kmetijskih dejavnostih Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je povedal, da so od marca naprej uspeli v vseh naslednjih zaprtjih družbenega življenja, nemoteno izvajati vse strokovne naloge v živinoreji za izboljšanje ekonomskega položaja dejavnosti. »V letu 2021 načrtujemo izvajanje vseh nalog kot običajno: kontrole mlečnosti, preverjanja porekla in ocenjevanja zunanjih lastnosti – to so namreč pomembne naloge, ki so temelj za spremljanje rejskih rezultatov in selekcijskega napredka.« Nadalje je pojasnil, da bo treba rejske programe, kljub potrditvi za nedoločen čas prilagoditi evropski uredbi. »Zakon o živinoreji je v delovnem programu, še vedno pa je odprto vprašanje o financiranju rejskih organizacij. Stanje v kmetijskih dejavnostih je kritično in čas je za resen razmislek, tudi o stateškem pristopu države, da se med rejce vrne motivacija.« Marija Klopčič je pojasnila, da je bilo v letu 2020 na štirih odbirah predstavljenih 40 bikov, ki so so vsi potomci bikovskih mater in elitnih bikov. 18 so jih potrdili za osemenjevalni center, enega so izločili (zakol), druge pa namenili za pripust. »Julija je potekalo licenciranje bikov na OC Preska, kjer so predstavili 38 bikov. 16 jih je dobilo status pozitivno testiranih, od tega smo 13 bikov uvrstili v katalog, ki je dostopen na spletni strani OC Preska in OC Ptuj (https://lj.kgzs.si/Portals/1/B-oc-preska/katalogi-biki/2021/katalog-cb-rj-ms-ck-2021-web-strani.pdf).« Povprečna mlečnost kontroliranih krav črno-bele pasme je v letu 2019 znašala 8.261 kg s 3,93 % maščobe in 3,28 % beljakovin. Skoraj 31.000 krav prihaja z družinskih kmetij, razlika do 33.000, kot znaša število zaključenih laktacij, pa so krave z nekdanjih posestev.« Marija Klopčič je izpostavila še izjemne bikovske matere. »V letu 2019 je bilo odbranih 132 bikovskih mater in vsaj še toliko potencialnih bikovskih mater,« ter sklenila letos virtualni, a zato nič manj obiskan občni zbor društva.   Med razpravo je predstavnik Sindikata kmetov Slovenije omenil tudi nadaljne aktivnostih sloveskih kmetov, ki ne mirujejo in se zaradi nevzdržnih razmer v dejavnosti v kmetijstvu, povezujejo ter po vzoru nemških in francoskih kmetov pripravljajo aktivnosti, med katerimi ne izključujejo protestov, o vseh nadaljnjih odločitvah pa bodo pravočasno in sproti obveščali.

Mon, 4. Jan 2021 at 21:50

254 ogledov

Kmetovanje z ljubeznijo, prinese še več ljubezni
Na kmetiji delajo Ani Novak ter njena brata Jure in Toni Požar z ženo Nino, vsi štirje so na kmetiji tudi zaposleni. Vsak od njih ima svojo delo, ki ga skupaj združujejo v celoto. Kot pravijo, so trenutne razmere za zelenjadarje težke, posebno tudi zanje, saj so skoraj v celoti odvisni od javnih naročil. Letos je za njimi resnično zanimivo leto; konec julija jim je toča uničila 70 odstotkov pridelka zelja, kar je v »normalnem« letu prava tragedija, letos pa jih je toča na nek način obvarovala pred tržnimi viški, saj je prodaja manjša. »V vsaki stvari moramo najti nekaj pozitivnega,« pravijo na kmetiji, kjer so vsi člani družine »trmasti kot biki« in prav zato, ter zaradi časov v preteklosti, kjer so se ukvarjali še z živinorejo, logotip kmetije predstavlja bikova glava. »Vsak od nas na kmetiji pokriva svoje področje; Jure skrbi za dobro pripravljene njive ter vsa traktorska dela, jaz in Nina poskrbiva za zdrave sadike, sajenje in ročno pobiranje pridelkov, Toni pa poskrbi za organizacijo dela in trženje,« pojasnjuje Ani in doda, da sta pri delu na kmetiji nepogrešljiva tudi njena dva otroka; mlajši Luka, ki je najraje v traktorju in starejša Ajda, ki rada pomaga pri prodaji zelenjave na tržnici. Požarjevi vsem svojim pridelkom dodajo vrednost, izdelke pa prodajajo grosistom, trgovinam ter drugim končnim kupcem. Ajda rada pomaga pri prodaji zelenjave na tržnici v Moravčah. Zemlji vrnejo, kar ji s pridelkom odvzamejo Njihov osnovni cilj je pridelati svežo in okusno zelenjavo, polno vitaminov, ob tem pa veliko pozornost posvečajo tudi skrbi za okolje in zdravju ljudi. To pomeni, da zmerno uporabljajo potrebna gnojila, v čim manjših količinah pa tudi pripravke za varstvo rastlin. Raje kot klasične uporabljajo biotične pripravke za varstvo rastlin - to so fitofarmacevtska sredstva izdelana na podlagi mikroorganizmov, rastlinskih izvlečkov, feromonov in snovi z nizkim tveganjem (biopesticidi). Gnojijo izključno na podlagi analize tal in potreb posameznih rastlin, večinoma z doma pridelanim gnojem. »S tem dvigujemo rodovitnost tal in preprečujemo njihovo osiromašenje, kar pomeni, da zemlji vrnemo, kar smo ji s pridelkom odvzeli.« Slovenija je majhna dežela in, ker je praktično vsa pridelava lokalna, je pot od njive do krožnika kratka. Zelenjava je zaradi tega sveža, polnega okusa in vsebuje veliko hranilnih snovi ter vitaminov in mineralov, ki so pomembi za zdravje. V teh težkih časih zato na kmetiji še posebej poudarjajo skrb za zdravje in medsebojno sodelovanje. Zato kupce ozaveščajo, da z nakupom sezonske hrane pri lokalnih kmetih ali njihovih izdelkov v trgovinah, podpirajo slovenske kmete ter jim s tem zagotavljajo preživetje. Kisajo tako kot so to počeli predniki »V zimskem času nudimo naravno kisano zelje ter repo, med drugim pa v ponudbi kmetije najdete tudi ajdovo moko in ribano rdeče zelje. Naravno kisano zelje je ena najstarejših tehnologij konzerviranja hrane, pri katerem mlečnokislinske bakterije prevrejo sladkor v mlečno kislino in druge stranske proizvode. Pri nas poteka naravno kisanje na način, ki so ga uporabljali že naši predniki. Zeljne glave ročno odrežemo, očistimo, osolimo ter obtežimo, da se ustvarijo anaerobni pogoji, ki omogočajo začetek mlečnokislinske fermentacije,« pojasnjuje Ani. Na kmetiji pridelujejo kakovostno zelenjavo, ki jo želijo prodati na naravi čim bolj prijazen način, zato jo pakirajo v steklene kozarce. Kislo zelje ter repa sta ena najpomembnejših virov vitaminov predvsem v zimskem času, s pakiranjem v steklene kozarce pa so jima podaljšali rok uporabnosti. Pakirano in vloženo zelenjavo imajo v ponudbi celo leto in ne le v zimskih mesecih. »Poleg tega pa smo z uporabo steklenih kozarcev pri pakiranju zelenjave čim bolj ekološki in z embalažo ne ustvarjamo odpadkov, s tem pa delamo majhne vendar vztrajne korake nazaj k čisti naravi.« Pri delu na kmetiji in njivah jih ves čas spremljajo njihovi najmlajši, saj jih želijo naučiti pomembnosti ohranjanja okolja, pridelave kakovostne hrane in s tem skrbi do sočloveka. »Želimo jim pokazati, da kmetovanje z ljubeznijo prinese še več ljubezni,« pove Ani in nadaljuje, da je njihova vizija pridelati še več zdravih pridelkov. Trenutno se ukvarjajo z novim izdelkom in sicer z rdečo peso, kisano na tradicionalen način. »V prihodnosti pa vas bomo poskusili presenetiti in razvajati še s kakšnim gurmanskim in zdravim izdelkom, mogoče z zeljnim čipsom s čokolado,« namigne mlada zelenjadarka, ki je tako kot drugi člani družine Požar, vedno polna zamisli. Kmetija Požar obsega okoli 7 hektarjev na katerih gojijo različno zelenjavo, prevladujejo pa kapusnice in solate. Na njivah rasteta tudi ajda in ječmen.

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Izbira primernega plemenskega bika je naložba v bodočo generacijo