»Star sem bil enaindvajset let, ko mi je nenadoma umrl oče, in kot določen naslednik kmetije sem bil leta 1977 vržen v kalne vode kmetijstva. S pridobljeno dveletno izobrazbo na takratni kmetijski šoli na Muti, kjer je deloval dislociran oddelek kmetijske šole v Šentjurju, sem se doma srečal s težkimi začetki na domači kmetiji,« je povedal danes uspešen kmet v pokoju Miroslav Lužnik iz Trbonj. Vendar takrat z ovdovelo mamo nista obupala, z vztrajnostjo in trdim delom ter bratovo pomočjo se danes lahko pohvali z urejeno in uveljavljeno kmetijo, na kateri redijo goveje pitance in kokoši nesnice ter z jajci zalagajo koroške javne ustanove in manjše trgovine, veliko pa prodajo na v svoji novi prodajalni na domačem dvorišču. Več si preberite v 40. številki Kmečkega glasa, ki izide v sredo, 5.oktobra 2016.