O vztrajnosti, trmi in “pohorski trdi koži”

21 maja, 2018
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Preberite posebno zgodbo Andreja Golenača iz Prebolda. O tem kako je vztrajal in premagoval ovire na poti do uresničitve želje po kmetovanju, ki je v njem tlela odkar pomni. Odživeti življenje na kmetiji je bila njegova iskrena želja, ki se je začela uresničevati sprva na najeti kmetiji in kasneje na kmetiji, do katere ga je, kot je prepričan, pripeljala usoda. Preberite si, kako je kmetija brez naslednikov ponovno zaživela in kako je svoje sanje zaživel Andrej z družino ter kako je k temu nevede pripomogel tudi naš tednik Kmečki glas. Ob vseh notranjih bojih in mešanih občutkih, ki spremljajo njegovo zgodbo iskreno priznava, da so ga izkušnje utrdile in, da se je ljudi naučil opazovati in ne poslušati. “Otresem se očitkov, da sem dobil vse podarjeno in, da sem imel srečo. Da, res je, ampak srečo sem iskal in začel sem od začetka. Brez subvencij, brez kreditov in s praznim hlevom. In do tega sem prišel z željo, da hočem biti kmet, ves čas prepričan, da mi bo uspelo – in mi je. Če bi poslušal druge, bi mi vzeli voljo,” se spominja.