Kriza še ni končana
Klara Nahtigal
Kmečki glas

Petek, 24. februar 2017 ob 09:01

Odpri galerijo

Po poročanju Evropskega združenja za mleko (European Milk Board - EMB), ki povezuje rejce krav molznic iz šestnajstih držav Evropske unije, namerava Evropska komisija v prihodnjih mesecih sprostiti intervencijske zaloge in na trgu prodati 400.000 ton posnetega mleka v prahu. Kot pravijo na EMB-ju bo to za evropske rejce krav molznic nov udarec, saj se kljub rastočim odkupnim cenam, še vedno soočajo z veliko krizo v prireji mleka. Ravno nasprotno pa trdi Erhard Richarts, strokovnjak za mlekarstvo na nemškem Inštitutu za ekonomijo iz Kiela, in v poročilu, ki ga je pripravil za italijansko ekonomsko podjetje za analize trga mleka in interpretacijo trendov v mlekarstvu (Clal), navaja, da prodaja zalog ne bo usodna in ne bo povzročila močnejših cenovnih nihanj v letošnjem letu. Več si preberite v 10. številki Kmečkega glasa, ki izide 8. marca.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 6. Dec 2019 at 10:31

119 ogledov

Mladi kmetje lažje do kmetijskih zemljišč
V EU več kot polovico kmetijskih zemljišč upravljajo kmetje, starejši od 55 let, skoraj tretjino pa kmetje, starejši od 65 let. Nasprotno pa le šest odstotkov od vseh površin zemljišč upravljajo kmetje, mlajši od 35 let. Za izboljšanje situacije je potreben generacijski prenos, ki bi novim in mladim kmetom omogočil vstop v poklic in zagotovil prihodnost evropske kmetijske dejavnosti. To priznava tudi Evropski parlament, ki je v svojem poročilu o reformi skupne kmetijske politike (SKP) zapisal, da je treba mladim kmetom olajšati dostop do kmetijskih zemljišč. Hkrati pa v parlamentu ugotavljajo, da postopki in pogoji pridobivanja neposrednih plačil bodoče kmete prej ovirajo namesto, da bi jih spodbujali h kmetovanju. To pa pomeni, da je do njih trenutno upravičen le eden od treh novih kmetov. Precej »brezplačnih« pogodb Vse pogosteje bodoči kmetje iščejo tudi bolj nekonvencionalne oblike dostopa do zemljišč. Številni se odločajo za sklepanje obojestransko ugodnih dogovorov z lastnikom zemljišč ali že uveljavljenim kmetom, ki ima na voljo zemljišče in želi, da se ga uporabi za razvoj nove kmetijske dejavnosti. Takšni sporazumi lahko vsebujejo veliko različnih poslovnih in pravnih oblik. V nekaterih primerih bosta novi kmet in že uveljavljen kmet postala poslovna partnerja; v drugih primerih pa bo njuno razmerje bližje klasičnemu najemu zemljišča. Pogosto uporabljana pogodba je posodbena pogodba »Commodat« ali »posojilo za uporabo«. V poročilu Komisije za obdobje 2016/17 je le-ta opisana kot »negotova brezplačna pogodba«, ki omogoča vzpostavitev partnerstva brez sklenitve običajne najemne pogodbe. To pa kmete postavlja v negotov položaj, brez zagotovljenega jamstva za čas obdelovanja zemlje ter brez jamstvo v zvezi s ceno najema. Vir fotografije: Irish Farmers Journal Komisija odločena pomagati mladim kmetom Evropska komisija priznava, da oviran dostop do kmetijskih zemljišč mladim in bodočim kmetom predstavlja veliko oviro, ki bo prednostno obravnavana v okviru SKP po letu 2020. Komisija nadalje navaja, da bodo mladi kmetje osnovne zahteve za upravičenost do subvencij, izpolnili tudi z omenjeno posodbeno pogodbo, do denarja pa bodo upravičeni uporabniki zemljišča in ne imetniki-lastniki. Fiona Lally, pooblaščenka za komuniciranje pri Evropskem svetu mladih kmetov (CEJA), je za Euractiv povedala, da so imele države članice že veliko pobud za olajšanje prenosa zemljišča med starejšo in mlajšo generacijo kmetov. Ti vključujejo predvsem vzpostavitev partnerstev, po vzoru Irske službe za mobilnost zemljišč - podporni storitvi za kmete in kmečke družine, ki razmišljajo o širitvi ali spremembi dejavnosti. Omogoča jim, da raziščejo svoje možnosti in jim pomaga pri dolgoročnem najemu in tudi pri sporazumih o sodelovanju, kot so partnerstva, deljeno kmetovanje ali reja živali po pogodbi, … Fiona Lally je še povedala, da takšni pisni sporazumi med kmeti udeleženci, ne bi smeli ogroziti njihovega dostopa do evropskega denarja, čeprav v praksi to ni vedno tako. Najemnina pogosto nad zakonsko določeno ravnjo David Dupuis iz gibanja Terre-en-Vue, ki si prizadeva olajšati dostop do zemljišč v Belgiji, je dejal, da se zaradi sorazmerno nizkega povprečnega osnovnega plačila na hektar v primerjavi z administrativnim stroškom oddaje vloge za subvencije, veliko mladih tržnih zelenjadarjev sploh ne odloči za oddajo. Povedal je še, da je povprečno osnovno plačilo za kmete v Valoniji leta 2019 znašalo 114,15 evra na hektar na leto. Skupaj z zeleno komponento in plačili za mlade kmete, je to znašalo 400 evrov na hektar na leto. Izpostavil je, da se subvencije še vedno izplačujejo za običajne kmetijske dejavnosti, čeprav se mnogi mladi kmetje ukvarjajo z inovativnimi projekti - z neobičajnimi dejavnostmi na majhnih kmetijskih površinah. V mnogih primerih tržni zelenjadarji delajo na zemljiščih drugih kmetov, ki osnovna plačila obdržijo zase. To velja predvsem za starejše kmete, saj so prav oni pogosto tisti, ki ponujajo zemljišča zelenjadarjem in tako izkoristijo premije za zagotovitev upokojitve. Lastniki zemljišč tudi pogosto zaračunavajo najemnino, ki je pogosto precej nad zakonsko določeno ravnjo, ki jo določa zakon. (Povzeto po Euractiv)

Fri, 29. Nov 2019 at 10:26

220 ogledov

Na tisoče kmetov s traktorji obkolilo Berlin
Okoli 40.000 kmetov, s približno 8.600 traktorji, ki so po poročanju nemške policije tvorili desetkilometrski konvoj, je v torek (26. novembra) v Berlinu protestiralo proti novi kmetijski politiki vlade. Pritožili so se nad vse večjimi okoljskimi zahtevami in padanjem odkupnih cen. Demonstracije je organiziralo zavezništvo "Land schafft Verbindung", ki je povezalo kmete zunaj uveljavljenih kmetijskih organizacij, izrazili pa so se proti ukrepom, ki jih je v začetku septembra sprejel zvezni kabinet. Ukrepi vključujejo akcijski program za boljšo zaščito pred škodljivci in dodatne omejitve za gnojenje in rabo fitofarmacevtskih sredstev, ki so po mnenju protestnikov za nemško kmetijstvo nesprejemljivi. Omenjene ukrepe je vlada delno sprejela, kot odziv na drugi postopek Evropske komisije za ugotavljanje kršitev proti Nemčiji, glede nesprejemljivo visokih ravni nitrata v podzemni vodi. »Z demonstracijami želimo povedati, da je dovolj. Kmetje vidimo vse več zahtev in vse manj denarja,« je dejal Benjamin Meise, ki vodi konvencionalno kmetijo v pokrajini Oderland v Brandenburgu. Težava ni le v najnovejšem kmetijskem paketu, ampak v dejstvu, da se številnim kmetom v zadnjih letih zmanjšuje dohodek na kmetijah. Kot pravijo protestniki, se to dogaja predvsem zaradi ukinitve kvot za mleko pred leti, podnebnih sprememb - predvsem suš, strogih omejitev glede možnosti gnojenja in nizkih odkupnih cen. »Cena mleka komaj zadošča, da kmetje preživijo,« je za Euroactiv dejal Meise. Poleg tega je veliko kmetov zaskrbljenih glede trgovinskega sporazuma Mercosur, sklenjenega z Južno Ameriko, ki namerava odpraviti tarifne za kmetijske izdelke, kar lahko privede do intenzivne cenovne konkurence. Sporazum bo med drugim omogočal brezcarinski dostop do mlečnih izdelkov iz EU, za katere veljajo kvote (trenutno tarifa v višini 28 %). Nemška zvezna ministrica za prehrano in kmetijstvo Julia Klöckner (Foto: rbb24) V svojem govoru protestnikom je nemška zvezna ministrica za prehrano in kmetijstvo Julia Klöckner potrdila, da želi kmete vključiti v nadaljnje postopke odločanja in za 2. decembra napovedala srečanje s kanclerko Angelo Merkel in 40 različnimi kmetijskimi in okoljskimi združenji. Poleg tega bo kmalu začel delovati nacionalni forum, na katerem bodo kmetje s svojimi zahtevami lahko slišani. Klöcknerjeva je tudi ostro zavrnila njihove kritike zaradi zaostrenih pravil o gnojenju. »Nemčijo so tožili na sodišču in izgubila je,« je povedala Klöcknerjeva za RedaktionsNetzwerk Deutschland. Tudi delovna skupina za kmetijstvo na podeželju je izrazila podporo protestnikom: »Že desetletja politiki, znanstveniki in združenja govorijo, da delamo pravilno, če si prizadevamo za mednarodno stroškovno vodstvo z nizkimi cenami in sprejemamo hitre in velike korake k rasti in intenzivnosti kmetijstva. Ta kmetijski model pa se zdaj kaže povsem v nasprotju z gospodarskimi, ekološkimi, socialnimi in političnimi omejitvami,« je dejal zvezni izvršni direktor delovne skupine Georg Janßen. Po njegovem je zdaj skrajni čas, da nemška vlada skupaj s kmeti, potrošniki in okoljevarstveniki predstavi prihodnje kmetijske strategije za živinorejo, pa tudi za gojenje njiv in travinja. (Vir novice: Euroactiv)

Wed, 27. Nov 2019 at 12:27

297 ogledov

Reja drobnice je v težavah
"Reja drobnice je v velikih težavah in trenutno ni dobičkonosna, demografska struktura na kmetijah je zaskrbljujoča, za mlade panoga ni zanimiva in posledično, ko starejši gospodarji prenehajo z dejavnostjo, kmetija nima naslednika in površine na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje se zaraščajo", je trenutno stanje povzel Roman Savšek, predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, v katkem pogovu za naš časopis, na petem strokovnem posvetu o Reji drobnice v Dobrni. Število živali se je od leta 2009 zaradi neustrezne kmetijske politike in drugih okoliščin zmanjšalo s 170.000 živali na dobrih 120.000. Rejci se ukvarjajo s pogini in zvrgavanji, ki jih pripisujejo stranskim učinkom po cepljenju, s cepivom proti bolezni modrikastega jezika (BTV). O težavah pri govedorejcih smo v zvezi s tem cepivom lani že pisali, vendar se takrat rejci drobnice o stranskih učinkih še niso opredelili. Danes, po treh odkar je cepljenje obvezno pa odločno trdijo, da izgube niso naključne in zato želijo pojasnila. "Hlevi so prazni, ukvarjamo se s pogini zaradi stranskih učinkih po cepljenju ter pokoli, ki jih povzročajo volkvi, medvedi ter predvsem tudi šakali, ki so tujerodna invazivna vrsta, o kateri premalo govorimo", so bili neposredni rejci drobnice v burni razpravi. Več o problematiki cepljenja proti bolezni modrikastega jezika preberite v eni od prihodnjih številk našega časopisa, v naslednji 49. številki pa se seznanite z vsebino nedavnega posveta o reji drobnice.  

Tue, 26. Nov 2019 at 08:57

324 ogledov

Nepremagljivi dvojec na kmetiji
Anja in Dominik Lenart sta tretja generacija Lenartov na tej hitro razvijajoči se kmetiji, ki je usmerjena v prirejo mleka, redita pa tudi bike pitance in teleta za zakol. Mlada živinorejca, ki sta se spoznala in zaljubila med študijem na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, sta pri svojih 35-letih ena najuspešnejših rejcev krav molznic v Sloveniji. Po mlečnosti je njuna čreda uvrščena med 50 najboljših v Sloveniji, vse pa kaže, da bosta letos uvrščena še višje. Za njima so zelo turbulentna leta, saj sta od leta 2005 leta ves čas v gradnji prizidkov in drugih nezahtevnih objektov, v katerih sta prebila cele dneve. Odločena, da ne zamudita niti trenutka več pri odraščanju svojih hčera, 7-letne Lucije in 3-letne Mete ter kravam molznicam ponudita najboljše možno udobje, sta postavila hlev za 80 molznic, edini v Sloveniji, ki je v celoti sestavljen iz lepljenega lesa in opremljen z najsodobnejšo opremo, s tem pa prihranila čas ter si olajšala vsakodnevno delo. Hlev za molznice, spredaj mlekomat »35 litrov mleka po kravi bi moral biti cilj vsakega rejca, saj pri teh odkupnih cenah le litri prinašajo dobiček. Strošek po kravi, samo za krmo brez amortizacije, namreč znaša pet evrov na dan in če molze 35 litrov, z mlekom rejcu vrne 11,5 evra,« pojasni Dominik, ki pravi, da bi morala odkupna cena mleka presegati 40 centov po litru. Robot BouMatic Robotics (MR-D2), ki molze dve kravi hrati (foto: Agrorobomar) Kakšno povprečno mlečnost dosegata, kako krmita molznice, goveje pitance in teleta za zakol ter še marsikaj zanimivega, pa si preberite v tiskani izdaji Kmečkega glasa, ki izide v sredo 27. novembra 2019.

Tue, 19. Nov 2019 at 08:52

273 ogledov

Sodobni hlevi
Rejci se zavedajo, da je dobro počutje krav molznic ključno za uspešno prirejo, zdravje in njihovo dolgoživost. To pa lahko dosežejo le v najsodobnejših sistemih uhlevitve, ki niso nujno najdražje gradnje, ampak hlevi, kjer se krave lahko prosto gibljejo, imajo na voljo udobno, suho in dovolj veliko ležišče, zadosti svetlobe, svežega zraka ter neoviran dostop do krme in vode. Odločitve o novogradnji hlevov ali adaptaciji starih so težke in ne smejo biti prenagljene. Pri zasnovi hleva upoštevajte okoliščine vaše kmetije ter poiščite rešitve, ki bodo prispevale udobju živali, s čimer si boste tudi sami olajšali delo v njem. Premislite o stroških gradnje in gradite čim bolj enostavno ter imejte v mislih morebitno povečanje (dozidavo) čez nekaj let. Skorajšnja praksa je že, da rejci vsakih nekaj let želijo povečati čredo za nekaj krav. Izpusti za prašiče pri Blažu Lečniku Preberite si zgodbo mladega korošca Blaža Lečnika, ki se je podal na pot novogradnje hleva za ekološko rejo prašičev pitancev po sistemu pig port 4 ter se seznanite z iznajdljivimi rešitvami Luke Kladnika iz Skorna, ki je prenavljal in dozidaval hlev za 27 krav molznic. Izpust s petimi pokrimi ležalnimi boksi pri Luki Kladniku Na kratko preberite tudi o hlevu za 80 krav molznic na kmetiji Dominika in Anje Lenart na Mestnem Vrhu pri Ptuju, ki je v celoti (vključno s stebri) zgrajen iz lepljencev, več o njihovi kmetije pa prihodnjič. Notranjost hleva na kmetiji Lenart pri Ptuju (foto: Marko Robič) Zanimivo branje vas čaka v 47. številki Kmečkega glasa, ki izide v sredo 20. novembra.

Fri, 8. Nov 2019 at 08:05

288 ogledov

Postavil prvi pig port hlev za ekološko rejo prašičev v Sloveniji
Blaž Lečnik iz Šentjanža pri Dravogradu, je mladi prevzemnik in prvi v Sloveniji, ki se je opogumil in postavil sodoben hlev za ekološko rejo prašičev po sistemu Pig port. Gre za odprt hlev in predstavlja alternativo konvencionalnim hlevom ter omogoča, da se prašiči v njem kar najbolje počutijo. Hlev je enostaven in omogoča dobro počutje živali, nizko potrošnjo energije in zagotavljajo veliko učinkovitost pri oskrbi živali. Pri sami izgradnji se lahko uporabi veliko lesa, tudi Blaž ga je, a bi ga uporabil še mnogo več, če bi še enkrat gradil. Lesena zunanjost sodobnega hleva Blaž Lečnik iz Šentjanža pri Dravogradu z dekletom Nejo in Erom Več o hlevu ter o mladem Korošču, ki je bil med kandidati za inovativnega mladega kmeta, si preberite v posebni prilogi o sodobnih hlevih v 47. številki Kmečkega glasa, ki izide v sredo 20. novembra.

Prijatelji

Manca MirnikKmečki glasAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Kriza še ni končana